UD К 803.0-316.3 
Heinz Dieter Pohl 
Univerza izobraževalnih znanosti, Celovec 
SLOVENSKE (IN SLOVANSKE) IZPOSOJENKE 
V NEMŠKEM JEZIKU KOROŠKE 
V južnobavarskih narečjih Koroške je precej besed slovenskega ali alpskoslovanskega izvora. Tu 
gre za prevzeto 1. iz slovenščine, 2. iz alpskoslovanskega (npr. Munken /munkn/) ali iz drugih slovanskih 
jezikov (npr. Ainze /a:nicn/), 3. obstajajo pa tudi slovensko-nemške mešane oblike (npr. Plerrenke 
/plerénke/). Poleg tega obstajajo skupni romanizmi v obeh jezikih. 
In the German dialects of Carinthia there are many words of Slovenian or Alpine Slavic origin. 
These loan words are discussed in this paper in three sections; 1. borrowings from Slovenian; 
2. borrowings from Alpine Slavic (e.g. Munken /munkn/)or from other Slavic languages (e.g. Ainze 
/a:nicn/); 3. mixed Slovene-German forms (e.g. Plerrenke /plerénke/). - The fourth section treats 
common Romanisms in both languages. 
Na Koroškem so bili že zmeraj ozki in tesni stiki med nemškim in slovenskim 
ljudskim jezikom, ne samo na današnjem dvojezičnem ozemlju. Zato ima nemško-
koroško narečje veliko število izposojenk iz slovenskega jezika ali iz koroško-
slovenskih narečij. Majhno število besed ni slovensko v ožjem smislu, ampak 
slovansko (iz alpskoslovanskega ali iz drugih slovanskih jezikov). V tem članku 
sem poskusil zbrati vse slovenske (ali slovanske) izposojenke v nemškem jeziku 
Koroške, ki se pojavljajo v novejšem jezikoslovnem slovstvu, pri čemer sem 
upošteval tudi zastarele besede. K. Štrekelj (Zur slavischen Lehnwörterkunde, 
Wien, 1904) in P. Lesjak (Le) sta bila prva raziskovalca, ki sta razpravljala o našem 
predmetu. Šele v zadnjih letih so spet izšle nove razprave na to temo (prim, 
bibliografijo). 
Simboli 
+ splošno v koroškonemškem pogovornem jeziku (zlasti v Celovcu in na dvojezič-
nem ozemlju) 
- zastarelo in danes nerazumljivo 
o zastarelo 
Neoznačeno je krajevno v kmečkem narečju 
Abecedna vrstitev fonetično pisanih nemških besed: a à bip с č dll e f glklkh 
h i j l m n o p r s š и w. 
Oblikovanost gesel 
Nemška narečna beseda (standardizirana pisava po nemškem pravopisu) 
'prevod v slovenščino' (bibliografija): etimološka razlaga in druge izjave. 
1. Izposojenke iz slovenščine 
pačane (Patschane) 'jedilo iz rezancev, ki so polnjeni s krompirjem in skuto ter 
pečeni na vroči masti v pečici' (Po 297): pečeno, pečenje. 
- pačn (Petschen) 'sušene hruške'. 
- pâiàtn (Petschaten) 'smojke (pečene repe)' (Le 256, Po 297, WBMÖ II 
1153-1155): od peči (*pečetina, pečena Ihruškal). 
paier (Peier) 'pirnica, pirika' (Le 255, Lt 455, Po 297, WBMÖ II 845): nar. pir 
(splošnobavarsko). 
pald.nà (Palane) 'poljana' (ViB 361): poljana. 
- pa.màt (Pamat) 'razum' (samo v frazi er hät kha pa.màt 'on je brezumen, on je 
brezpameten; (dobesedno) nima razuma'; Ne 37, Po 297): pamet. 
o pickàr (Pitzker) 'pisker, vrč (za vodo)' (Le 257, Po 297): pis ker. 
- piskarč (Piskertsch): 'mera za žito (polovnik, četrtnica /nem. Vierlingiy (Gr 37, 
Po 297, 'WBMÖ III 221): piskrič, piskerc. 
ple.šn (Plesche) 'velika njiva' (Mo 284, Po 297, ViB 369, WBMÖ III 367): pleša, 
o počd.sn (potschasen) 'počasen' (Mo 285, Po 297): počasen, 
pogdčn (Pogatsche) 'pogača' (Le 256, Po 297, WBMÖ III 547 si.): pogača (iz 
rom. *focaeea). 
o pogdncn (Poganitze) 'poganica' (Le 256, Po 297, WBMÖ III 547 si.): poganica. 
po.gratn (Pograt(t)e) 'pograd (lesarjev)' (Lt 459, Mo 285, Po 297, WBMÖ III 
559): pograd (splošnobavarsko). 
polsn (Polsen) 'smuke (za senene sani)' in 
polsn (polsen) 'polzeti' (Le 255, Lt 459, Po 297, WBMÖ III 583): polža, polzeti, 
po.pàlien glej purpàlien. 
o popecn (Popetze) 'popek' (Fe 208, Po 297, WBMÖ III 614 si.): popica. 
+ poticn (Potitze) 'potica' (Le 256, Po 297, WBMÖ III 675): potica, 
prâ.g (Prag) 'kraj odkopa (v rudniku)' (Po 297, ViB 373, WBMÖ III 713 si.): 
prag. 
o presd:dl, prasdndl (Presadel, Brasandlein) 'bosiljek, prežilka' (Mo 173, Po 297, 
ViB 214): iz slov. nar. pretiljka z vplivom besede presaditi. 
- puaklàt (Pöklet) 'prednji del voza senà (Mt 110): h klet (nar.) 'kup, kopa'. 
- Pu.plàt (puplot) 'rušina poleg ograje njive' (Le 254 si.. Po 297): po plotu, 
purpàlien, -ičn, purpurlicn, po.pàlien (Purpelitze, Purpurlitze) 'divji mak' (Fe 
213, Le 255, Mo 289, Po 297): purpelica, purpelič, purpalica. 
čapm glej šapm. 
- cauhn (Zauche) 'suha (potok, ki včasih usahne, struga brez vode)' (Kst 78, Le 
257, Ne 36, Po 301): suha (samo v toponimih). 
- ce.nicn (Zenitzen) 'zemljišče blizu gozda v osojni legi' (Le 255, Ne 36, Po 301): 
senca. 
- cläk (Zlagg) 'slak, oslak' (Le 255, Po 301): slak. 
cu.rn (Zurre) 'velika jutovinska vreča' (Lt 497, Po 301): sura. 
+ cwi.ln (zwillen) 'vekati, vreščati (otroci, dojenčki)' (Mo 353, po 301): cviliti. 
+ čač (Tschatsch) 'šara, ropotija' (Fe 225, Mo 327, Ne 37, Po 300): čača (iz 
otroškega jezika). 
čepe (Tscheppe) 'majhen človek' (Gr 39, Po 300): nar. čepej (k čep). 
- èkrà:dà (Tschkrade) 'genista germ, (rastlina)' (Le 255, Po 300): škrada, škrajda. 
- ëkripàë (Tschkripetsch) 'silene vulgaris (rastlina)' (Le 255, Po 300): škripec, 
čmaukn (tschmauken) 'tiho tarnati (otroci); cmokati, cmokniti' (Fe 226, Mo 329, 
Vi 461 si.): cmokati (onomatopoično; prim. nar. cmçkua, cmôkva, 'mehka 
tvarina, blato', k smokva). 
čmerkern (tschmerkern) 'tarnati, stokati (otroci)': čemeriti. 
- čmerkl (Tschmerkel) 'umazanost, nesnaga' (LeP 135): smrkelj. 
čme:rn (tschmeren) 'zlovoljen biti' (Po 300, ViB 451): čmeriti se, čemeriti. 
o čmoike (Tschmoike) 'napol sušena ali zmečkana hruška' (Mo 329, Po 300): nar. 
šmok (k smokva), prim, tudi smqk. 
čoikn (Tschoike) 'slaba zelnata ali solatna glava' (Mo 330, Po 300, ViB 451): nar. 
šojka. 
+ čojd, čoje (Tschoie) 'šoja' (Fe 227, Lt 493, Mo 330, Ne 37, Po 300, ViB 451): 
šoja. 
čo.rd (Tschore) 'trapasta ženska' (ViB 451 si.): šora. 
+ čreapm (Tschrepe) 'črep(inja), razbita posoda; posoda (slabšalno)' in 
čreapm, čreapern (tschrepe(r)n) 'rožljati, žvenketati' (Fe 227, Le 257, Mo 330, 
Po 300, Vi 462, ViB 452): črep, črepa. 
čriap (Tschrirp) 'vtikljivi, lajavi otrok; vrabec; tepec' (Fe 227, Po 300, Vi 462): 
črep (preneseno). 
+ čriaše, čriašl (Tschriesche(l)) 'maloumni človek' (Po 300, ViB 452): k črešnja ali 
črešnjevec (preneseno). 
čuk (Tschuck) 'kukavica; (tudi) milovalna beseda usmiljenja' (Po 301, ViB 452): 
čuk. 
o čutra (Tschutra) 1. 'čutara, steklenica za žganje', 2. 'vulva' (Le 257, Po 301, Vi 
462, ViB 453): čutara. 
čweakdrdi (Tschwekerei) 'žvrgoljenje, ščebet' in 
čweak(er)n (tschwek(er)n) 'žvrgoleti, ščebetati' (Mo 331, Po 301, ViB 453): 
čvekati. 
o de.sn (Dese) 'sod (za kislo zelje)' (Lt 462, Po 297) in 
o di.šd (Dische) 'sodček (za med)' (Mü 1): deža. 
tečn (Tetsche) 'otrok, dekle; punčka, čeča' (Po 297, ViB 440): čeča. 
- doli.nà (Dolina) 'dolina' (Kst 72, Po 297): dolina (samo v toponimih). 
+ treapm, treapà (Trepe) 'neumna žena (psovka)' (Mo 324, Po 297, ViB 445): 
trepa, trapa. 
o dro:be (Drobe) 'seneni drob, zdrobljeno seno' (F. Dollnig, 96. Jahresbericht des 
Bundesgymnasiums Klagenfurt 1965, 39 si.): drob, drobec. 
- tro.be (Trobe) 'živinska klaja' (Le 256, Po 297): otrobi, ali = dro.be. 
- dump (Dump) 'panj' (Mü 1, Po 298): dupa, duplo. 
° elsn (Else) 'čremsa, čemz, prunus padus' (Po 298, ViB 233): jelša, 
kačn, gačn (Katschen, Gatschen) 'slaba, ubožna koča' (Le 257, Ne 37, Po 298): 
koča. 
o gaislic, gaislàc (Geißlitz) 'ovseni močnik, ovsena kaša' (KmBK 448, Le 256, Po 
298): h kaša (s protetičnim -j-), 
karčn, kurčn (Gortsche, Gurtsche) 'spuščaj, oprišč' (Mo 223, Po 298, ViB 273): 
grča. 
- khbrge (Korge) 'tul za jagode' (Le 258, Po 299): skorja (zgodaj izposojeno zaradi 
slov. k—> nem. kh- in slov. -j- —» nem. -g-). 
- kàsôlc (Kasolz) 'svornica, repica' (Le 255, Po 298): kozolec, kozelc. 
- kaukn (Kauken) 'ročaj pluga' (Le 255, Po 298): kavka. 
khe.se (Köse) 'razstavka snopja, kozolec' (Ho 172, Le 257, Mt 109, Po 299): od 
koza (prim, kozolec, kozelc). 
kic (Kitz) 'lesno kladivo, kij' (Gr 36, Po 298): kijec (deminutiv h kij). 
- kiškdlicn (Kischkalitze) 'češmin, babkovina' (Le 257, Po 298): kiselica, kiselice. 
- klane, glanc (Klanz, Glanz) 'klanec' (Kst 74, Po 298): klanec (samo v toponi-
mih). 
- klet, glet (Klet, Glet) 'mala hiša, koča' (Le 257, Po 298): klet. 
klič (Glitsch) 'mali hlev' (Mo 216, Po 298, Vi 412, ViB 270): *kletič (deminutiv 
h klet). 
- kli.fe (Glüfe) 'slab, star klobuk' (Vi 412): h klobuk. 
- koap, goap (Kop, Gop) 'skopljen prašič' (Le 255, Po 298): h kopiti, 
koper (Kop(p)er) 'koper' (Po 298, ViB 320): koper. 
kopric (Kopritz) 'ligusticum mutellina L. (rastlina)' (Mt 112): koperc. 
o korito, korita (Korito, Korita) 'panj' (Mü 2, Po 298): korito, 
o ko:š (Goseh, Kosch) 'dvokolesni voziček (s košem za tovor); naramni koš' (Ho 
171, Le 255, Mo 218, Po 298): koš. 
o Iwaisl-I koška (Weiselgoschka) 'celica za matico' (Mü 5, Po 298): košek (nem. 
Weisel 'matica'). 
koslec (Gosoletz) 'preslica, koželj' (Lt 469, Po 298): koželjec. 
k(h)o:ter (Kotter, Goter) 'pasja hišica, ječa; navadna soba; hlev' (Fe 278, Mo 
253, Po 298, Vi 414, ViB 321): nar. kotor (prim. LeP 152). 
- grâ.hàlicn (Graholitze) 'grašica, grahor' (Le 255, Po 298): grahorica. 
grâ:je (Graje) 'obmejek, obrobek' (Le 254, Po 298): ograja. 
- khra.m (Krame) 'koča lesarjev' (Fe 278, Po 299): hram. 
- grâ.màtn (Gramaten) 'kuhanje z vročimi kamni' (Le 256, Po 298): grmada, 
kraula (kraula) 'vabni klic za krave' (Po 298, ViB 322): h krava. 
gre.fl (Gröfel) 'prod, groblja' (Le 256, Lt 470, Po 298, ViB 278): groblja. 
/cre.sl-faierl (Kresfeuer) 'kresni ogenj, kres' (Ne 37, Po 298): kres. Tudi grias-, 
krias-faier, kontaminacija z nem. grüßen (nar. griasn) 'pozdraviti', prim. LeP 
154. 
o gru.dn, kru.dn (Grude(n)) 'gruda' (Le 255, Ne 37, Po 298): gruda. 
- gru.l, kru.l (Grul(l)) 'jarec, skopec' (Le 255, Po 298): h kruliti. 
- gubanicn (Gubanitze) 'gubanica (jed)' (Le 256, Po 299): gubanica. 
kumpm (Gumpen) 'udarec, silen sunek' (ViB 281): nar. gumpa, gumpati. 
khu.nà (Kunne) 'okorna, naivna žena (psovka)' (Vi 429): nar. kuna 'vulva; 
dolgočasna, cmerava žena (psovka)' (Bezlaj II 110). Morda iz rom. cunnus 
'vulva; cipa; babnica' (prim. ital. conno). 
kurčn glej karčn. 
+ hudič (Huditsch) 'hudič (kletev)' (Ne 37, Po 299): hudič. 
+ jaukh (Jauk) 'jug ( = južni veter)' (Fe 268, Ho 172, Le 257, Mo 239, Po 299, ViB 
305): jug. 
jauh (Jauk) = jaukh (Lt 474). 
+ jausn (Jause) 1. 'obed, južina, kosilo' (Lt474); 2. 'malica, malajužina' (Ho 172, 
KmBK 448 si., Le 256, Ne 36, Po 299, ViB 305): južina (splošno običajno 
v Južni in Vzhodni Avstriji). 
le:hn, leahn (Leche) 'brazda' (Le 255, Po 299, ViB 330): leha. 
o mačnik (Matschnig) 'močnik' (Le 256, Po 299): močnik, 
ma.sn, mu.sn (masen, musen) 'očesa zaprta imeti, skrivalico igrati' (Le 258, Po 
299): mežati, mežikati (prim, mežirka). 
o mednica (Mednitza) 'domača veselica, na kateri se pije medica' (Mii 3, Po 299): 
k medica. 
meke (Mecke) 'meka' (Le 258, Po 299): slov. nar. mçka. 
+ moidii.š (mojdusch) 'medmet' (Po 299): od (pri) moji duši. 
mo.rà (Mora) 'mora' (Po 299, ViB 347): mora. 
- mo.šdc (Moschatz) 'mušec' (Le 255, Po 299): mušec. 
motî.kà (Motika) 'motika' (Gr 37, Po 299): motika. 
- mu.hdč (Muchatsch) 'šaš, muhič' (Le 255, Po 299): muhič. 
murkn (Murke) 'ogurek' (Fe 292, Mo 273, Po 299, Vi 438, ViB 350 si.): nar. 
murka. 
mu.snan (musen) = ma.sn (Po 299, ViB 351). 
- o.blicn (Oblitzen) 'mehko kuhana repa' (Le 256, Po 299): oblice, 
raki (Rackel) 'lesen drog' (Po 300, ViB 377): rakla. 
- raun (Raune) in 
- rà.fàne (Rafene) 'ravan, ravna, polica' (Kst 77, Le 257, Po 299 si.): ravan, 
ravena (samo v toponimih). 
o ria (Ria) 'pelod, cvetni prah' (Mü 4, Po 300): rija, rja (preneseno). 
roëàncà (Rotschanza) 'sekira (s kratkim toporiščem)' (Gr 37, Po 300): ročnica 
(nar. ročnca). 
- saifric (Seifritz) 'gladež, mačkovec' (Le 255, Po 300): žibrc, žibrica. 
+ sa.sakà (Sasaka, Saseka) 'zaseka' (Po 300, ViB 395): zaseka. 
- so.licn (Solitzen) 'pogaženo mesto v travniku ali v žitnem polju' (Le 255, Ne 37, 
Po 300): žol(j)ica, k žoljiti (ni v slovarjih). 
šapm, čapm (schappen, tschappen) 'gibati, šeškati (ljudski običaj tepežnega 
dneva 127. decembral)' (Ne 37, Po 300): šapati. 
- šauman (schäumen) 'šumeti (kadar se pripravlja k nevihti)' (LeP 76): šumeti, 
šre.tn (Schrette) 'močvirje, močvirni travnik' (Le 257, Po 300): čreta. 
štaukn (Stauke) 'razstavka snopja, kozolec', štaikale (Stäukelein, Stäuggelein) 
'deminutiv k štaukn , lauf-l štaikln (aufstäukeln) 'postaviti razstavko snopja, 
kozolec' (Le 255, LeP 153, Mo 312, Vi 455, ViB 384): nar. štavka (*stau-
(i)ka, prim. LeP 153). 
- šteklas, štoklic (Stegglas, Stogglitz) 'glistnik, stoklasa' (Le 255, Po 300): sto-
klas(a). 
- štuah (Stuach) 'razstavka snopja, kozolec' (Le 257 Po 300): nar. stuoh 'stog'. 
štuaddnc (Studenz) 'studenec, vodnjak' (Gr 38, Po 300): studenec. 
wedrica (Wedritza) 'lesena posoda (podobna škafu)' (Gr 40, Po 301): vedrica. 
- wi:her (Wicher) 'oster, hud veter' (Le 257, Ne 37, Po 301): vihar, viher. 
° wu.te (Wute) 1. 'smrdokavra'; 2. 'tepec' (Fe 323, Po 301): butej, butelj. 
la. Iz koroškoslovenskih narečij nazaj izposojene besede, prvotno iz nemškega 
jezika 
pače, poče (Patsche, Botsche) 'merjasec' (LeP 135, Po 297, Vi 389, ViB 362): 
pačej, k nem. Bock 'kozel' (LeP 135); v WBMÖ II 483 si. samo Patsche 
Ipščal 'velika breja prašiča'. 
pungrad (Pungrad) 'sadni vrt, sadovnjak' (Gr 37, Po 297): nar. pungrad (iz. srvn. 
boumgarte). 
+ kaišn (Keusche) 'koča, bajta; majhno posestvo' (Le 257, Mo 245, Po 298, ViB 
311): hiša (iz germ. *hüs), splošno v Južni in Vzhodni Avstriji. 
- je:gart (Jegart) 'polje, ki je premenjalno orna zemlja ali pašnik' (Po 299): nar. 
jegart (iz srvn. egarda, egerda). 
- lehnd (Lechner) 'lesena podloga za sode v kleti' (Mü 3, Po 299): legnar (nar. 
lehnar, iz nem. Legner). 
+ maišl, maišdle (Maischel, Meischerl) 'maželj (pečenka, zavita v mreno (Jed))' 
(Po 299, ViB 343): nar. majželj (s protetičnem -j-, iz nem. nar. *maisili, 
k bavar. Maisen 'urezanica'). 
+ šwahtd (Schwächte) 'žlahta (pejorativno)' (Po 300, ViB 416): žlahta (iz stvn. 
slahta, srvn. slahte, nem. Geschlecht). 
2. Izposojenke iz alpskoslovanskega ali iz drugih slovanskih jezikov oziroma 
narečij 
a.fàricn, auricn, da:bernačn (Affaritzen, Auritzen, Dabernatschen) 'vrsta ja-
vora' (Le 257, Po 301): iz alpskoslovan. ali ranoslov. *avornica, *avornača. 
a.nicn, a.ndzn (Ainze, Einetze(n)) 'ojnica' (Fe 231, Lt 463, Mo 192, Ne 37, Po 
301, Vi 396, ViB 232): splošnobavarsko (in švabsko), iz staročeš. ojnice. 
aršicn (Arschitzen, Eierschützen) 'jerebika' (Le 257, Po 296): s haplologijo iz 
alpskoslovan. ali ranoslov. oskor(u)šnica, *oskor(u)šica, nejasno po WBMÖ 
I 365. 
pa:ter poglej pranter. 
- pečaft (Petschaft) 'pečat(nik)' in 
° peči:rn (petschieren) '(za)pečatiti, (tudi preneseno:) oslepariti, prekaniti' (Fe 
201, Po 301): iz (staro)češ. pečet' (iz pečatь) pod vplivom nem. -schaft ali 
Schaft 'držaj' (splošnobavarsko). 
+ pomd.le, pomd.lig (pomalig) 'počasen, previden, tihoten' (Po 297, ViB 372): 
verjetno iz češ. po mdlu, po mdle 'po malem, po malu' (splošnobavarsko, tudi 
v alemanskem, WMBÖ III 592). 
pranter, (ge)pd.ter (Pränter, Pater, Gepränter) 'peter, svisli' (Ho 171, Le 257, 
Mo 286 si., Ne 37, Po 301, Vi 409, ViB 264): iz alpskoslovan. *p(r)eNtro 
(prim. slov. nar. petro, petre). 
o če.dra (Tschedra) ali če.der l-pfaifml (Tschederpfeife) 'majhna pipa' (Fe 225, Ho 
176, Mo 328, Po 302): slov. čedra (etimološko nejasno, glej Bezlaj I 76). 
+ čerfln (Tscherfeln) mn. 'slabi čevlji' in 
+ čerfln (tscherfeln) 'hoditi tako, da se noga vleče' (Fe 226, Ho 176, Mo 328, Ne 
37, Po 302, ViB 450): iz alpskoslovan. ali ranoslov. *červl'- (iz praslov. 
*červbj-). 
da.bernačn poglej a.faricn. 
o tàlkn (Talken, Talggen) mn. 'kuhani ovseni, ječmenov ali bobov zdrob (prepro-
sta kmečka jed)' (Fe 215, Ho 176, Le 256, Lt 490, KmBK 458 si, Mo 318, Mt 
112, Po 302, ViB 435): iz praslov. *tälkwa (prim, finsko talkkuna) 'ovsena 
kaša, ovseno všeno ali pšeno' (rusko toloknô). Drugačna beseda so dunajske 
Dalken (iz češ. vdolky) 'majhni krapi (podobni cvrtnjaku)'. 
+ ga.7el-ho:snl (Gattehosen) 'spodnjice, spodnje hlače' (Po 302, ViB 258): splošno-
bavarsko, verjetno iz češ. hace, nar. gatč (slovan. *gatje, slov. gate, gače). 
gepd.ter poglej pranter. 
- kolm, kulm (Kolm, Kulm) 'holm, hrib, gora' (Kst 73, Po 302): v pomenu 'holm, 
hrib' iz slov. holm (splošnoslovan. *хъ1тъ), v pomenu 'gora' iz rom. eulmen, 
kakor tudi slov. oronim in toponim кит, kom (samo v toponimih). 
k(h)o(:)màt (Kummet) 'komat, homot' (Fe 280, Lt 476, Mo 256, Po 302, Vi 429, 
ViB 326): splošnobavarsko (in -nemško), iz poljsk. chomçt. 
+ khraksn (Kraxe(n), Krächse) 'krošnja, leseno ogrodje za prenašanje' (Fe 278, 
Ho 173, Lt 475, Mo 253, Po 302, ViB 321): rano izposojeno iz slovan. 
*krdšnja, predhodnika slov. krošnja, nar. krosna. 
kušker (Kuschker, Guschger, Gus(ch)ker) 'smaragdni kuščar, (tudi) hud otrok' 
(Fe 258, Mo 223, Ne 37, Po 299, Vi 415 si., ViB 282): slov. kuščar, nar. 
kuščer, guščar, guščer (zaradi nem. -šk- zgodaj izposojeno, praslov. *gu-
sker-). 
o munkn (Munken) 'kuhani pa potem sušeni in z vročo vodo mešani ovseni, 
ječmenov ali bobov zdrob (kmečka preprosta jed)' (Ho 174, KmBK 448, Mt 
112, Ne 37, Po 302, ViB 350): iz alpskoslovan. ali ranoslov. *moNka 'moka'. 
+ štrankdle (Stränkelein, Stranggelein, Strankerl) največ mn. strankàlan 'fižol, 
(stročje)' (Lt 489, Mo 315, Ne 37, Po 302, ViB 430): deminutiv k alpskoslo-
van. ali ranoslov. *sträNk% 'strok'. 
4- wa:bm (Wabe(n)) 'stara baba, babnica (pejorativ in psovka)' (Ne 36, Po 302): 
splošnobavarsko, iz slov. ali češ. baba. 
3. Slovensko-nemške mešane oblike 
pačdle (Patschelein) 'skopljen prašič' (Le 255, Po 297): k pačiti z nem. deminu-
tivno pripono. 
4- plerénke (Pierrenke) 'otrok, ki često plače' (Fe 206, Po 301): od nem. plärren 
'plakati, vekati' s slov. besedotvorjem (-enka ali podobno). 
-I- potuk(h)l (Potuckel) 'maloumen, neotesan in zarobljen človek (psovka); zagor-
janec', največ v frazi 'windischer Potuckel', psovka za prebivalce dvojezič-
nega ozemlja Koroške: k nem. nar. tuk(h) 'napaka, maloumnost; trma, 
muha' (iz srvn. tue 'udar, mahljaj; potuhnjenost, zahrbtnost') s slov. besedo-
tvorjem (morda *potukniti —» *potukel, mn. *potukli). 
čačalan (Tschätschelein) mn. '(otroška) igrača' (Vi 460): deminutiv k čač (1). 
čaikale (Tschäukelein, Stäukelein) 'razstavka snopja, kozolec' (Mo 312, Po 301): 
kontaminacija iz slov. nar. štavka (poglej štaukn (1)) in nem. nar. (bavarsko) 
Tschopf 'čop, šopek, snopek'. 
čečale (Tschetschelein) 'majhno dekle (ljubkovalna beseda)' (Po 300, ViB 450): 
deminutiv k slov. čeča (poglej tečn (1)). 
ču.fdt (tschufecht) 'nečesan' (Po 301, ViB 452): k slov. nar. čuf'cop', izposojen 
iz bavarsk. Tschopf, z nem. besedotvorjem. 
+ kaišleker (Keischlegger, Keuschlegger) 'stanovalec v koči oz. imetnik koče ali 
bajte, kočar, bajtar (poglej kaišn (1 a))': od kaišn oziroma deminutiva kaišl, 
ali namesto *kaišler (prim. nem. Keuschler) s slov. besedotvorjem (morda 
nem. nar. kaišl + slov. -ek ali -ak + slov. -ar ali nem. -er). 
- kli:fečle (Glüfetschlein) in 
- kli.fàle, kli.fdč (Klifelein, Klifatsch): deminutiv h kli.fe (1) (LeP 153). 
ku.sàle (Guselein) 'koza, kozle (ljubkovalna beseda)' in ku.sla ku:sla (gusla-gu-
sla) 'vabni klic za koze' (Lt 471, Po 299): nem. deminutiv k slov. koza. 
mauhdlan (Mauchelein) mn. 'kosmulja' (Mt 111, E. Meßner, Carinthia 1 144 
(1954) 790 si.): preneseno od slov. malha (nar. mauha) z nem. besedotvor-
jem. 
me.šig (meschig) pridevnik 'lastnost skute, pol kisli sir pol še skuta' (Mo 270, Po 
299, ViB 344): k mešati + nem. -ig. 
+ šlawanker (Schlawanker) 'jopič, jopa, jopica (v narodni noši)' (Mo 303, Po 301, 
ViB 404): kontaminacija iz slov. slovanka in nem. Janker 'jopa, jopič, suknja, 
halja'. 
štaikdle, \aui-\štaikln poglej štaukn (1). 
wo.bàle (Bobelein) 'majhna krogla, jagoda' (Gr 36, Po 301): k bob (preneseno) 
z nem. deminutivno pripono. 
4. Nekateri skupni romanizmi koroškonemškega in slovenskega jezika 
auswart (Auswart) in slov. nar. vigred 'pomlad': kalk, prevedeno iz rom. exitus 
'izhod' (prim. lad. ainšiida, anšiida, furl, insude, glej Meyer-Lübke 
265.3018). 
+ čenčn (tschentschen) 'cmeriti, godrnjati' in 
+ čenče (Tschentsche) m., čenčn (Tschentschen) ž. 'kdor se trajno ali često cmeri, 
godrnja' in slov. čenča, čenčati: iz rom., prim. ital. ciancia 'blebetanje', 
cianciare 'šaliti se', furl, ciànce 'blebetanje', lad. tschantscha 'govorica, 
blebetanje', tschantschar 'govoriti'. 
fra. tn (Frätte) 'jasa, poseka' in slov. frata (Fe 242, Lt 466, Mo 202, ViB 250): iz 
rom . fracta, prim. furl, fràte 'località disboscata' = 'posekano mesto' (Bezlaj 
I 131). 
+ lai (lei) 'samo, le' in slov. Ič 'samo': v slov. jeziku sta dve besede le, 1. le 'samo' in 
splošnoslovansko 2. le (iz *lč), breznaglasni členek. Prvi le kakor nem. 
(južnobavarsko) lai je izposojenka ali iz predromanskega substrata ali iz 
romanskega narečja (prim. lad. lai), morda otrpel sklon latinskega zaimka 
ille 'oni'. Nem. lai gre s težavo h gleich 'enako'. 
+ mangd:re (mangare) 'ako bog da, kakor bog hoče; zaradi mene' in slov. magari 
'zaradi mene' (Fe 288, ViB 440): iz ital. magari (iz grškega makdri, maghdri 
'kakor bog hoče' (Bezlaj II 160)). 
tàmer, tamp (Tamer, Tomb(er)) 'obor, ograda' in slov. tamar (Lt 490, ViB 441): 
alpska substratna beseda, tudi v rom. (prim. furl, tàmar). 
+ unterdâ.h (Unterdach) m. in slov. podstreh, podstrešje: kalk, prevedeno iz rom. 
subtus tecto 'pod streho' (prim. furl, sotét, lad. sotét, sotltét). 
Fonološka sistema koroškonemškega (centralnega) narečja: 
Samoglasniki Soglasniki 
zaporniki: lenes d g 
zaporniki: fortes P t к 
zlitniki Pf с č 
pri pomiki w3 j f 
zvočniki m4 n5 f 
e o 
(a)1 à 
„2 
: dolžina ' naglas 7 
1) Recesivno, danes varianta samoglasnika e. 
2) Z varianto à [э], ki je tudi realizacija nenaglašene grupe er. 
3) Z varianto b. 
4) Z varianto [nj]. 
5) Z varianto [r]]. 
b) m n l morejo biti zlogotvorni. 
7) Če ni naglašen prvi zlog. 
kh 
s š 
r 
Bibliografija 
Bezlaj F. B e z l a j , Etimološki slovar slovenskega jezika, Ljubljana, 1976, 1982. 
Fe Feldkirchen/Trg (po disertaciji W. R a d e r , Sprachbiologische Untersuchungen an der 
Mundart von Feldkirchen in Kärnten, Wien, 1966). 
Gr Griffen/Grebinj (po »Hausarbeit« J. A n d r e j , Untersuchungen zur Zweisprachigkeit 
in Griffen und Umgebung, Graz, Germanistisches Institut der Universität, 1980). 
Ho M. H o r n u n g , Mundartwörterverzeichnis. V knjigi: К. D i n k l a g e et alii (ed.), 
Geschichte der Kärntner Landwirtschaft, Klagenfurt, 1966, str. 169-177. 
KmBK E. K r a n z m a y e r , Kärntner Bauernkost und ihre Geschichte, Carinthia I 139 (1949) 
446-462. 
Kst O. K r o n s t e i n e r , Die slowenischen Namen Kärntens, Wien, Österreichische Ge-
sellschaft für Namenforschung, 1982. 
Le P. L e s s i a k , Alpendeutsche und Alpenslawen in ihren sprachlichen Beziehungen. 
V knjigi: P. Wiesinger (ed.), Die Wiener Dialektologische Schule. Wien 1983, str. 
249-263 (ponatis iz Germanisch-Romanische Monatsschrift 2 (1910) 274-288). 
LeP P. L e s s i a k , Die Mundart von Pernegg in Kärnten, Beiträge zur Geschichte der 
deutschen Sprache 28 (1903) 1-227. 
Lt Lesachtal (po disertaciji W. Sc h a b u s , Dialektgeographie des Lesachtales (Kärnten), 
Wien, 1971). 
Meyer-Lübke W. M e y e r - L ü b k e , Romanisches etymologisches Wörterbuch, Heidelberg, 
1911-1920 (1935'). 
Mo Molzbichl (pri Spittalu na Zgornjem Koroškem; po disertaciji I. R u d o l f , Die alte 
Bauernmundart von Molzbichl bei Spittal an der Drau. Wien 1985). 
Mt Mölltal (po M. H o r n u n g , Dialektgeographische Raumgestaltung im oberen und 
mittleren Mölltal, Zeitschrift für Dialektologie und Linguistik, Beiheft N. F. 9 (1973) 
107-117). 
Mü E. M ü l l e r , Dialektausdrücke der alten Kärntner Imkersprache, Archiv für Bienen-
kunde 33 (1956) 1-6. 
Ne G. N e w e k l o w s k y , Slowenische Elemente im Kärntner Deutsch, Die Brücke 1985/ 
3, 33-39. 
Po H. D. P o h l , Zum slavischen (slovenischen) Einfluß auf die Deutsch-Kärntner Mun-
dart, Wiener slawistischer Almanach 22 (1988) 295-309. 
Vi Villach/Beljak (po disertaciji G. W i n n i c k i , Die alte und die junge Villacher Mun-
dart, Wien, 1985) 
ViB Villach/Beljak (po disertaciji S. H e r z m a n s k y - K u l t e r e r , Der alte Wortschatz der 
Bauern in Villach, Wien, 1969). 
WBMÖ Wörterbuch der bairischen Mundarten in Österreich. Wien, Österreichische Akademie 
der Wissenschaften 1970 sl. 
O k r a j š a v e 
češ. češko praslov. praslovansko 
furl. furlansko prim. primerjaj 
germ. germansko ranoslov. ranoslovensko 
ital. italijansko rom. romansko 
lad. ladinsko slov. slovensko 
m. moški slovan. slovansko 
mn. množina srvn. srednjevisokonemško 
nar. narečno stvn. starovisokonemško 
nem. nemško ž. ženski 
ZUSAMMENFASSUNG 
Die deutschen (südbairischen) Mundarten Kärntens sind reich an Lehnwörtern slowenischer und 
alpenslawischer Herkunft . Diese Lehnwörter werden im vorliegenden Aufsatz in drei Kapiteln vorge-
stellt: 
1. Entlehnungen aus dem Slowenischen (mit einem besonderen Abschnitt »Rückentlehnungen«); 
2. aus dem Alpenslawischen oder aus anderen slawischen Sprachen entlehnte Wörter; 
3. slawisch-deutsche Mischformen. 
Ein viertes Kapitel ist gemeinsamen Romanismen beider Sprachen gewidmet. Die Wörter werden 
gekennzeichnet als allgemein üblich in der Deutsch-Kärntner Umgangssprache bzw. als veraltet und 
heute unverständlich bzw. als lokal gebraucht in bäuerlicher Mundart.