Prenočišče v Granadi,
Romantiška opera v dveli dejanjih..
Spisal K. baron pl. Braun. Uglasbil K. Kreutzer.
Poslovenil
Jožef
Priredil E. Gangl.
Izdalo in založilo
Dramatično društvo v Lj
V LJUBLJANI.
Natisnila „Narodna TisV?
1893.
Osebe.
Gabrijela. Gomec. Lovec. Grof Oton.
Ambrozijo, star pastir, stric Gabrijeli.
Vaško "i
Pedro / Pasdrja.
Dvorjani. Lovci. Pastirji. Pastarice.
Čas: Sreda 16. stoletja
Prvo dejanje.
St. i. Arija.
Gabrijela.
Ker se vse mi je odvzelo, Ni v pastirjev me družbb, Se golobče moje belo Orel je raztrgal smelo V mojo žalost prebridko. Dar ljubezni ta pobožni, Ki mi ga je on daril, Vsa tolažba mi otožni, Zaklad moj je ž njim minil. Ko sem ptico ljubkovala, Bol zamrla je srca, Ali orlu v rop zapala Slika je ljubezni ta. Ob vso srečo zdaj sem jaz! Ko ob m£ni je skakljala, S pčrjem lica mi pihljala,
4
Vračal se je prešli čas. Znamenje bil ptič je dobro, Da ga prstan ni svetal Kitil, ki ga on mi dal.
Recitativ.
Gomec.
Otožna, vender krasna Tam sedi —
Blesteče ziblje se po belem vratu Val zlatih las!
Prav vidim li? — Njen jok!
Gabrijela.
Moj Gomec!
Gomec.
Gabrijela, čemu jok tvoj?
Gabrijela,
Ah, meni vse je zdaj odvzeto 1 Gomec.
Dej, kakšna ti žalost, ki neznana mi, Sreč zvesto teži r
Gabrijela.
Golobče tvoje, tolažba mi, odvzeto je!
s
Gomec.
Li možno ? Kaj tolika zavist Njih je, da so golobče ti vzeli ?
Gabrijela.
Motiš se! Le orel vzel je Pred mojimi očmi, na vrh gora je letel ž njim ; Zaman rokč sem vila svoje — ah ! Z golobom tem odvzeta jedina, zadnja Radost meni.
Gomec.
Ne žali se!
Gabrijela.
Kaj misliš li?
Gomec.
Poslednje naj poskusim še, kar Mčni angelj sam je položil v dušo. Slušaj me!
Št. 2. Duet.
Gomec.
Gnal užaljen svoje črede Tja sem k viru v jelšni breg, K tlam povešal sem poglede, Gledal nčm valovja beg. Potnika ni bilo zreti, Ni zefir se čutil veti,
6
Molk skrivnosten vladal krog, Zibal v sčn je pisan log.
Gabrijela.
Oh, kako mi bol pekočo Čuti moje ž njim sreč, Prazno sreče dušo vročo In brez nddej čutim žč. Le naprej!
Gomec.
Kar se v okrogu Skozi gozd, po pustem logu Lovcev je oglašal rog, Ki streljali so okrog.
Gabrijela.
Kaj je bilo?
Gomec.
Naznanili V hipu so pastirji bili: jČujte, lov cesarski je, Ki naznanil včeraj se.'
Gabrijela.
Mislili smo, da gospod Naš je daleč proč od tod.
7
Gomec.
Princ prišel je v ono stran, Vsem ljudem kot dobri znan. S srčnostjo ljubezni kar Jaz odkril mu bom željo; Kčgar greje takšen žar, Zgladi ostro si stezo. MSrda bom veselje motil, Vender tja se bom napotil, Da bom zmagal ali pal.
Gabrijela.
Drzne si stvari se lotil, Gledi, da ne boš se zmotil — Bodeš li pred njim obstal ?
Gomec.
Dekle, nehaj se solziti, Solze so le prazna stvar, Naju more on združiti — Upa vzhaja svčtli žar.
Gabrijela.
Ne, več nečem se solziti, Solze so le prazna stvar, Naju more on združiti — Upa vzhaja svčtli žar.
s
Oba.
Na pradede blage njega
Spomnil bodem (bode) vnuka tega;
Ako princ je kot očetje,
Bode nama dal zavetje,
Naju združi večna vez,
Ščit bo nama blagi knez.
Recitativ.
Gabrijela.
Ah, ko bi mogla ž njim ! Zaupam jaz
Čuvaju se ljubezni. — Vidim prav?
Kdo hodi li po vrhu strme gore?
Saj v zdton solnce ni še palo,
Že se vračajo trinogi mi. —
O Bog ! Kak6 zdaj osamela stopim
V stan ta in včeraj nisem še
Takd. Golobče moje ni
Plen bilo še orlu; čuva
Mdrda angelj nedolžnost roparske rokč?
Lovec.
Bogu na čast, tu kažejo se hiše! Dogodba čudna to, nezgoda ne. — Kaj vidim tam? Ne vara me okd? Resnično, dete, kakor roža krasno, Ki svčtlokodravih je las bogato I
9
Dobil najlepšo srno v loži sem. Zaklad zgubljen, prav kot v pravljicah starih, Odbegnila oččrn, kot jelen bajni —-Tu svet veljaj! — He, lčpo dekle, slušaj !
Gabrijela.
Neb6, pomoč!
Lovec.
Ne boj se pred menoj!
Gabrijela,
Kdorkoli si, moj dvom mi ti oprbsti, Ko pred mano pomagalec si, Zdaj mislim jaz, da čudeži godč se — Golobče je, ki orlu bilo v krempljih!
Lovec.
Li možno je?
Gabrijela.
Najslaji mi, poslednji je zaklad moj, Ko 6rel mi golobče vzel, Srebrn mu prstan kitil vrat.
Lovec.
Ni treba — to oko nikdar ne vara. Gabrijela.
Golobče, lšti, jaz grem za teboj!
Lovec.
Nedolžno, glej, se veseli! Duha čuvaja je Zabila.
Gabrijela.
Povejte mi, prijazni vi gospod, 'Kakd ste brez perotij golobče mi Prinesli sem z višav?
Lovec.
Zašel, a na visoki skali
Naščl na robu poleg sebe sem
Gnezdo orlovo. Zagrabil že sem puško jaz,
A vender nisem se odločil,
Da strelil bi, ker orle rad imdm.
A drel, ki se vstrašil je glasu,
Poletel v zrak je in popustil plen svoj.
Gabrijela.
O, čast Bogu!
Lovec.
Poiskal sem goloba
In pot zajedno našel v ta sem dol.
Povej sedaj, dekletce: stan tvoj tu?
Gabrijela.
Pri mojem strici. Umrl mi je oče! .
11
Lovec.
To stanovanje?
Gabrijela..
Zapuščeni grad iz časov še, Ko Mavri tod so bili; To pravi se, da Abenceragi Sežgani bili v njem, kraljica pa, Ne vem, če j'e.
Lovec.
Da, da, mogoče je!
Gabrijela.
Potem so roparji vžnj pribežali, Sedaj pastirji sebi v slan odbrali Nevihti v bran. — Vi govorite zdaj.
Lovec.
Povej mi ti, kaj rada li bi znala ? Gabrijela..
To znala rada bi, kdo ste, gospod. Lovec.
Od srca rad, tu ni veliko reči.
12
Št. 3. Romanca.
Lovec.
Vladarjev sem ponosni strelec jaz, In daleč je moj rbdni grad sloveč; Če nimam nič kot puško, vranca, meč, Po volji devam vender vsak sem čas. Pogledi tujca tudi ti ljubd, Ki v ljubo tebi pot preščl strmo. Ko se privije ti golob krotek, Spomin na lovca zbudi se sladžk! Usoda me bo gnala skoraj proč, Nikdar življenja ne miruje lov, Na tč pa mislil lovec dan bo, noč, Četudi zabiš ti obraz njegbv. Udal nikdžr ne bom se čaru zmot, Ko spet priščl na trnjevi bom pot. Ko se privije ti golob krotek, Spomin na lovca zbudi se sladak!
St. 4. Recitativ, scena in duet.
Lovec,
Zdaj želel bi, da bi mi ti kosilo Pripravila.
Gabrijela.
Z ovočjem, kruhom ti postrežem, Z mlekom jaz lahkd sedaj.
3
Lovec.
Če ta ti hrana rožno barva lica, Ž njo lahko zadovoljen jaz sem lovec.
Lovec.
Kak žar očfj! To jasno čelo!
Nedolžno sije nje oko.
Da strelec jaz sem v tej dolini,
Dekle to moje, puška moja ta,
Odščl zarano bi vesel
In vrnil bi se spet z večernim mrakom.
Naščl bi čakajoč jo mene,
Pozdrav bi bral iz jasnih nje očlj,
Rekoč: Glej, tu sem zopet — in pritisnil
Na srce jo !
Gabrijela.
No, tu sem zopet!
Lovec.
Oj, ti!
Gabrijela.
Vprašala bi vas nekaj, A se ne upam.
Lovec.
Kaj?
14
Gabrijela. Vi ste pri dvoru?
Lovec.
Ej, kaj to dč?
Gabrijela.
Slušajte me! Poznate li vi princa ?
Lovec.
Jaz? Malo res. Osobno namreč ne!
Gabrijela..
To prav mi je! Od daleč solnca glejte, A molčite! Zasluži prestol onr
Lovec.
Kaj vprašaš ti? Kdo naju presoditi In to brez mislij more odločiti ? Kaj hotel ni? On sin kraljevi je!
Gabrijela.
To mar mi ni. Je li pošten in blag, Pošten in blag, kot splošno govori se?
Lovec.
To znam, da je resnično poštenjak — Prestopek pa njegov vsak potrpi se.
'•S
Gabrijela,
To je izvrstno!
Lovec.*
Kaj k njemu greš ? Gabrijela.
Četudi grem.
Lovec.
Potem ti svet dam tak,
Da si oprezna, kar se koli d£.
Ker princ naš lepe deve rad imžL
Gabrijela.
Za td so druge 1 — Če za ljud je vnet, Je li jednak mu vitez ali kmet ? Li bode, kadar v rako ponesd ga, Za njim sirota jokala uboga ? Povedite!
Lovec.
Kar more in kar zna, jaz menim, da I * Gabrijela.
Kaj vam je, dobri mož?
*) Besed od * do * ni v partituri.
i.6
Lovec
Pogled me tvoj užgal je, Kot neba svetli žar. Oko mi mrak obdal je, Zadel me ognja vdar,
Gabrijela.
Taz nisem vas užgala, To dobro včm — nikdar, Končana bodi šala, Če ne, pobegnem kar,
Lovec.
Dekletce ti, sedaj jaz vprašam naj! Gabrijela.
Le brž!
Lovec.
Kaj iščeš pa, povej srčno,
Pri princi ti ? Tre li te žalost, kaj ?
Gabrijela,
Težko povčm, a če je že tak6 — Gospod, vi li kaj ljubite?
Lovec
Jaz ? Ne !
17
Gabrijela. Sevzdaj teža je!
Lovec.
I nit, saj da se kaj dobiti!
Gabrijela.
Pri mčni je končano td.
Lovec.
Oj, srce svoje mi odkrij ti!
Gabrijela.
Posluh : jaz snubca imam dva!
Lovec.
Kaj? Dva?
Gabrijela.
A jeden le bo moj.
Lovec.
Tako, zdaj sled dobil sem koj.
Gabrijela.
Moj pravi k princu prosit šel je, Da naju krepko branil bo.
i8
-- ' .
Lovec.
Završil bom, kar on začel je Tvoj varuh sem, tu na rokó.
Gabrijela.
Poznate princa vi takó, Da smem verjeti vam letto ?
Lovec.
Oj, srce ti, raduj se zdaj, Princ rad stori mi marsikaj. — Jaz moram drugemu jo dati, Ta roža záme vzrasla m; Sreč začenja trepetati, Ko v krasne gledam ji oči.
Gabrijela.
Smém se li nádeji udati ? Da je pošten, kažo oči; Sreč začenja trepetati — Res bode li, kar govori ? Gospod, otožni ste — težko Obljubo izpolniti bó?
Lovec.
Pogléd me tvoj užgal j'e i. t. d.
9
Gabrijela. Jaz nisem vas užgala i. t. d.
Št. 5. Kvintet.
Vaško.
Nazaj 1
Lovec.
Predrznež, se li smeš lotiti ?
Vaško.
Lotiti ?
Ambrozij o. Ha, nevesta, znajte, je! Vaško.
Kaj takega v5 Spanjec pokoriti
Lovec.
Kaj ta je pravi ?
Vaško,
Kaj ? Tak znana Ž6 ?
Pedro.
Dovolj 1
Vaško
Z znamenji hčeta govoriti ?
Ambrozijo.
Ti notri brž!
Vaško. Ti pa odpravi se!
Lovec.
Besedo rečem le — In vi — ne, ne! Kdo vstaja zoper mene ?
Vaško.
Ti misliš pač, da nas je puške strah? Trijč in jeden!
Ambrozijo.
Žvižeg moj prižčne Iz gozda semkaj hlapcev roj na mah?
Vaško.
Proč, proč!
Lovec.
Le mir ji daj! Gabrijela.
Bodite mili!
Želeli ste, da bi vas pogostili.
20
21
Lovec.
Tako — že prav, že prav!
Stvari j'e konec zdaj.
Jaz sem zašel, rad bil bi tu čez noč.
Vaško.
Glej, glej!
Gabrijela.
Naj bo! ' Vaško.
Mi gostov ne želimo.
Gabrijela.
Pokdj! — Vladarjev je služabnik t6. Vaško.
Naj bil bi sam, mi ga le ne trpimo. Dovdlj je zdaj!
Lovec.
Jaz steljo vam hčem plačati drago. Vaško.
Zlatnikov mošnja, kras njegov blesteči Ustavljata mi jeze moč, Dovolim ti, z ležiščem mu postreči — A jutri šel ne bode proč.
22
Ambroziju. Pedro.
Zlatnikov mošnja, kras njegov blesteči Ustavljata mi jeze moč, Davoli ji, z ležiščem mu postreči, Potem naj jutri ide proč.
Lovec. Gabrijela.
/ in moj kras j Zlatnikov mošnja, ^ kfas
njegov J
Ustavljata jim jeze moč,
f mi j
Dovolil je, z ležiščem j vam j" postreči
. f šel pa bodem 1 A Jutn \ pojdete pa J Proc-
Lovec.
Plačilo rad naprej vam dam, Če smem pod streho iti k vam!
Vaško.
Nevsmiljenosti pri pastirjih — nije, Za potnika sreč jim vedno bije.
Gabrijela,
Kdo bi besedam tem verjel, Da bi le srečno že odšel.
23,
Vaško.
Gospod, krasna je puška t& — Je li nabita, kažite!
Lovec.
Previden lovec skrb imd, Orožja on iz rok ne da.
Vaško.
I no, naj bo 1 Nikari se jeziti.
Gabrijela.
Tedaj mu smčm zdaj postelj narediti? Ambrozijo.
Saj plačal je!
Vaško.
Čast bo za nas, čast bo za nas! Gabrijela.
Le v hišo zdaj, gospod, prosim vas. Lovec.
Kako obraz žari se, Ko gledam jo ljubb — Ljubezen, ki budise, Zatiram le težko.
i |
?4
Ljubiti pastarice Ne more žlahtna kri; Kreposti v bran z desnice Močjo junak živi.
Gabrijela.
Kakb obraz žari se, Ko gleda me ljubo, Bojazen, ki budi se, Zatiram jaz težko. Vse pride do resnice, Ce s knezom govori — Junak z močjo desnice Za mène vse stori.
Vaško.
Kako obraz žari se, Ko gleda jo ljubo, Ljubezen, ki budi se, Zatira on težko. Stvar jasno je zaključil, V dolžnosti pa moža Moj nož ga bo poučil — On Spanjcev ne poznâ.
Ambrozijo. Pedro.
Kako obraz žari se, Ko gleda jo ljubo,
25
Ljubezen, ki budi se, Zatira on težkb. Stvar jasno je zaključil — V dolžnosti bo možž Ze Vaško ga poučil — On Spanjcev ne pozna.
St. 6. Kvintet in zbor pastirjev.
Gabrijela.
Gospod moj ljubi, sedite, A brez srdu — to včdite.
Lovec.
Ko ti oko veččrni svit obhaja, Ti Vila si, ki čašo mi podaja; A prej pokusi ti, lepb dekle, Tako pri rožnih ustnah šega je.
Vaško.
KakO se je on zdaj spokoril, Usodi temni je zapal.
Ambrozijo. Pedro.
Nikddr se gost ne bo umoril, Ki bo pri nas čez noč ostal.
26
Vaško.
Pomišljate? Prav, sam jaz čin storim;
Poljubil jo — zato ga umorim.
Ambrozijo Pedro.
Pogreznil on nas bo v pogubo, Pekel plamti v njega očeh;
Zlatb sicer je mčni ljubo, Umor pa zdi se mčni greh.
Lovec,
Nebo krasč oblaki zlati,
Cvetoč, prijazen tu je svet,
Vštric sebe daj mi počivati,
Da vživam slast, kot v£ruh čred.
Gabrijela,
Strah vzbuja Vaskov pogled mčni, Že mnogih kriv je hudobij,
Strah me vznemirja nezrečeni, Opasnost tujcu tu preti.
Zbor.
Hiti korak z višave V prijazno nam rav&n,
Nas pesmi kot pozdrave Gasneči sluša dan.
27
Lovec.
Hiti koržk z višave
V prijazno jim rav&n, Njih pesmi kot pozdrave Gasneči sluša dan.
Zbor,
Tožbč so vse nam tuje, Pastir ob čredi čuje, Kar zdaj ga veseli, Nov dan mu ponovi.
Gabrijela
Kar zdaj jih veseli, Nov strah mi le budi.
St. 7. Vokalni zbor in ensemble.
Zbor.
Lovca lepega tu glej! A od kod, kdo nam povej ? Njega stas — kakd krasen je, Kot vladarjem da odbržn je; Kaže v tej obleki tu, Da je žlahtnega rodu.
28
St. 8. Ensemble.
Gabrijela.
Recite mu: Dobro došel! Dajte mu v pozdrav roko, Da nezgodi bode prošel, Ki pretila mu takd.
Zbor.
Recite mu: Dobro došel I Bratsko mu v pozdrav roko; Da od tod ne bode prošel, Vsak pozdravi ga srčnOl
Lovec,
Ako sem vam dobro došel, Bratsko vam podam rokd; Oh, kako od vas bi prošel, Pustil Idpo zemljo to.
Zbor.
Da od tod ne bode prošel, Vsak pozdravi ga srčnd.
Vaško.
Nikdar nam ne bode prošel, MeSni pade on v roko!
29
Lovec.
Dekletce drago, Da kosilo delo
Bolj mčni bo, spev mi vesel zapbj
Gabrijela.
Da gostu mine čas veselo, Glasno spev torej zvčni moj!
Ambrozijo.
Poj mu romanco O Mavrov gradu.
Gabrijela.
Če hočete, naj torej bb, A poleg pojte vsi lepo!
Št. g. Romanca.
Gabrijela.
Kdd v Mavrov starem gradu, Ko zbor duhov bedi Ob vihre besnem jadu Vzdihuje poln boli? Kdo je, ki tare ga bolest ? Fatima — ta vzdihuje, Ne utolaži se; Nobenemu ni tuje, Da to kraljica je.
10
Zbor.
Fatima — ta vzdihuje, Ne utolaži se; Nobenemu ni tuje, Da to kraljica je.
Gabrijela.
Soprog nji drag ubit je, Rop deca je, prestol, Zasmeh našlo upitje In našla nje je bol Zasmeh nje našla le je bol. Prišli plemenitaši Junaškega srcžl
V	pomoč kraljici naši, Vsega jo rešit zla.
Zbor.
Prišli plemenitaši Junaškega src£
V	pomoč kraljici naši, Vsega jo rešit zla.
Gabrijela.
Grad truma je oblegla, Osvčtila se tam,
3 >
Kar z mečem ni dosegla, Sežgal je bakelj plam. Potem pa se podala Fatima v samostan, Tam žitja smrt končala Kraljici Mavrov dan.
Zbor.
Potem pa se podala Fatima v samostan, Tam žitja smrt končala Kraljici Mavrov dan.
Št. io. Finale. Ensemble.
Lovec.
Tvoje 6ko črno-milo Ččzme tajno moč im&, Tvoje petje prebudilo Radost novo je srca. Če v turnirji bojeval se Za rokč bi tvoje dar, Viteza bi jaz ne bal se, Bodi mlad kdo ali star.
Vaško, Ambrozijo. Pedro.
Roka se bo maščevala, Čast namera mi postala;
3 2
Gleda jo takč strastnb —
Vzel nevesto ( mol° l 55.
\ svojo J
Gabrijela..
Biti mi sreč začenja, Njih je maščevanje sklep, Če resnica bom življenja Njemu, čin ta moj bo lep.
Zbor.
Že boji se Gabrijela, Če se bliža tujec ji, Vaška dušo strast prevzelo — Maščevanja on želi.
St. 11. Končni zbor.
Vaško. Ambrozijo. Pedro.
Kadar luč ugasne dneva, Ko bo v miru spal noči, Strast, ki v mčni prekipeva, Čin krvavi izvrši. Ker se drznil poljubiti, Žitje mora izgubiti; Kadar dan se spet zaznd, Mrtvega dobč moža.
33
Gabrijela.
Prsi meni strah preveva, Ker je tujec v stiski zli, Up mi duše ne ogreva, Da nesreči ubeži. Sklep v njih prsih žije skriti: Njega skrivno umoriti —
V	noči temni kraj je td Res opasen za možd.
Lovec.
Kaj li prsi strah preveva Nji, ki vzela mi moči, Kadar si očlj nje seva Želj ni pogled moj želi? Hotel sem jo poljubiti, Sčn s poljubom osladiti — Kakor angelj iz nebd Vlada v sredi mi sred.
Zbor.
Že večerni zvon odmeva, Svet objemlje mir noči,
V	zvezde se nebo odeva, Sladkih sanj si vsak želi. H gostu, sčn neb&, prihiti, Pokoj daj mu osladiti, Dokler spet izza gora Vstane zlata luč nebdi
3
Drugo dejanje.
Št. 12. Arija in zbor.
Gonnec.
Čegava last tam konj je oni,
Ki ob drevd privezan j'e?
In psa sta poleg, z lajanjem na kvišku
Ob skali spenjata se strmi.
Morda se upal lovec na gorb,
Morda že v brčzdnu smrt je našel svojo?
Arija.
Kaj naj storim? Vsi upi moji krasni Zamžn, moj zmoter daleč je od tod 1 Kje li je princ ? Kdo stvar mi to pojasni: Izgrešil že sem morda pravi pot. Moj zmoter daleč je ostal od tod. Prav čujem li? Od one mi gorč Glasovi semkaj lovskih rog zvenč, In brze jezdece zrčm prihajaje,
35
Ki v noči tej luč bakelj svit jim daje.
Odsedajo in plezajo srčnb,
Kot da perot njih vodi jim nogo.
Zbor.
Cuj pasji glas,
Up vstaja v nas,
Ki bodi zvest poslej!
On biva tod —
Zdaj svetel pot
Nam je — naprej, naprej!
Gomec,
Kaj konja iščete morda? Pojasnim rad vam od srcii: Sel g&ri je na strmi pot, Psi sled vam kažejo od tod.
Zbor.
Za njim, za njim na strmi pot, Psi sled nam kažejo od tod!
Gomtec.
Stojte še!
Zaman bi sami se trudili, Če levo breg vi obhodili, Zazrli bote stari Mavrov grad, Med tem ko jaz, ki pota vešč sem,
3
3&
Naslanjam na mladeniško se moč. Pri onem gradu vidimo se zopet, Tam najdemo sodruga, ki ga iščete. Na svojo se moč opiram In v pomoč Boga oziram, Po kamniti poti tej H gnezdu orla brž naprej! Čez prepade hočem iti, Zžšlemu v rešitev priti; Princ za hrabrost mi srcž Gabrijelo potlej d&!
Zbor.
Da bi dobro ti uspelo Započeto drzno delo! Princ za hrabrost ti srca Častno potlej plačo d£!
(Izprememba.) Št. 13. Vstopni akt in recitativ.
Vaško.
Recite zdaj, gospod, Če se jezite še na nas? Resnično je, da ni pastir Najlepšega vedenja vedno, A smo pošteni, to je res!
37
Lovec.
To je dovdlj! Čas ni bil meni dolg: Mladenke lčpe sladka pesem je Car6bno radost lila mi v sreč.
Vaško.
Tu vstopite! Kar hiša dobrega Ima, lepo vam ona s tem postreže! Sladak vam sčn! A če bi kaj začuli, Ne bojte se, pri nas je skoraj dani Sladak vam sčn!
Lovec.
Do jutra, jaz to upam.
Vaško.
Če drago vam, saj brez skrbi ste tu.
St. 14. Scena in arija. Lovec.
Noč krasna je, zvezd svetijo se trume, Gorč kažo se kakor velikan, Kdo bi iskal me tu v daljavi šume Pastirjem gosta, proč od družbe stran, Tu v Mavrov gradu, ki je pust, temdn?
3 8
Arija.
Zares dogodek tU je zime, Zelo vesel sem zdaj ga jaz; Kakč strašnč so stene same, In njih že bledi, stari kras. Bog zna, če res Abanceragi Tu izgubili život dragi ? Tam temna stena kaže ognja znak, Kri njihovo ta morda pil je tlak. Duhovi, pokoj naj vam bo! Če prišli bi, se ne bojim: Rokč čistč, sreč čisto — To silen strah duhovom zlim. Kot reka čas hiti, Ki v večnost se gubi, Krasu vsa moč zamre, Samb le jedno ne Iz onega sveti, Od jasnega nebd, Mir seli se ljubo V sreč, ki je čisto. K pokoju zdaj J — Ne včm, kakb mi je —■ Prav truden sem, vznemirja me plahota; Kaj to li je ? Lic njenih li lepota ? Poljubil sem jo jaz na lice le! Če v sanjah zrčm podobo nje ljubo,
39
Potem naj dolgo sčn mi ne izgine, Ker slajih sanj nikdar ne da nebo. Le spi, sreč, moj zaklad, spi sladkd!
Št. 15. Romanca.
Gabrijela.
Tiho veje, pada jasna Rosa krog, temč bežč, Alkacorja pesem glasna Cuje se, ko k ljubi grč. In raduje nje sreč se, Sluša Murov glas iskren, Solze bridke njč suše se, Ko je blizu ljubeč njen. Toda prej ko noč izgine, Pojde on od teh zidov, Rano ga čez hrib, doline Nese iskri konj njegOv. Solze njč poizgubč se, Ko se zlati dan vzbudi', Vese;li pa njč sreč se Zopet tihe polnoči.
Št. 16. Recitativ.
Gabrijela.
Gospod, vzbudite se! Rešiti moram vas.
40
Kaj še ni vzbujen ? Ne čuje me! Iz zida kamen t& naj ga vzbudi.
Lovec.
Kaj je? — Kaj, vidim prav? Ti k mčni greš?
Gabrijela.
Pastirji umoriti vas hotč.
Lovec.
Ti sanjaš le!
Gabrijela.
Ah, ne! Le čujte me, v korist vam bo! Pripravili so že sekiro, da bi Z njo vas umorili. — Morilce čujte! Pomoč vam dobim. — Nebo vas Čuvaj! — Naglo moram stran.
Lovec.
Brez vzroka ni ji sumnja ta!
Moj Bog, zatvorjene so duri,
Ugasnjena svetilka
Vender meseca je jasen svit.
Če lovec pa — pogumni on junak —
Se puško imd — a Bog moj, kaj je to?
Cev mokra je in kremen odbit:,
Da te imam! Morda je tu zapah ?
Zdaj za naskok jaz varen sem!
41
Kvartet.
Lovec.
Le včn, ti meč, kot gad strupčn! — A koji je ? Da, dedov Damascčn. Le sem, lupeži, če želi me kdd, Jaz sukati znam meč z drzno roko.
Pedro.
Vse tiho je!
Vaško. Ničesar ni čutiti! Ambrozija.
Zdaj tiho dajva zanjko mu oviti. Vaško.
Življenje laglje vzame se tako — Ušel vas strah prepiru bd. Hudič!
Ambrozijo. Pedro. Kaj se je pa zgodilo ?
Vaško.
Zdaj lahko se ne bo storilo, Pozabil sem — pokoro jaz imam — Zapah na starih vratih tam.
42
Atnbrozijo. Pedro.
Usode glas tu govori: Zločinstva ne storite vi!
Lovec.
Meč dčdov tA mi govori: Po roparjih ne boš pal til
Vaško.
Brezumni, mir in čujte me: Načrt izpremenf moj se. — Odprite mi, gospod, da notri grem!
Lovec.
Že prav, a kaj potem?
Vaško.
Možje so tu, lepi, čvrsti ljudjč, Ljudjč vladarja.
Lovec.
Dan je čas za njč. Kri mojo hočejo preliti, A sili njih jaz v bran stojim, In kdor se drzne me raniti, S tem mečem jaz ga umorim.
43
Vaško. Ambrozijo. Pedro.
Kri njega hočem jaz preliti, Naredil konec bodem ž njim, In če se drznil on bi braniti, S tem mečem jaz ga umorim.
Vaško.
Le nanj, le nanj! Kdo se bo hruma bal! Lovec.
Napad ta bodem z mečem kaznoval. Proč! Se ste prosti, A pokleknite zdaj mi vsi I Jaz sem —
Vaško.
Kdor hče!
Pedro. KakO, čuj, zove se!
Lovec.
Le bojte se! •— Jaz princ sem, vaš vladžr! Vaško.
Plašljivci, vzdignite urnO se, Sicer vas zbijem v kbse!
44
Lovec.
Život tvoj smrti je zapal, Ostro te bodem kaznoval.
Ambrozijo.
Gorjč, gorjš 1
Lovec.
Pobegni, ti zločinec 1 Vaško.
Zdaj ti si moj! Poslal te bodem v peklo.
Lovec.
Grob tebi pčklo bo, Tja pahnem te z rokd! Ha, lupež!
Gabrij'ela.
Milost, oj gospod! Prijatelj je, in bliža se pomoč:.
LoOvec.
Cvet vseh dčv!
Gabrijela. Alkad gr6 že za mdno.
Gomec.
Prijateljev vam zbor je zad.
45
Lovec.
Prav, dečko moj!
Oj, dčkle, ko bi mogel ti vrniti!
Gabrijela.
Če hočete, le prošnje spomnite se.
St. 17. Z bor lovcev in ensemble.
Zbor pastirjev. Kaj neki glas rogov nam znači ? Gomec. Gabrijela.
V	dol pešci so prišli, jahači.
Zbor lovcev.
Odmeva rog Čez plan in log —• Tu on gotovo bo. Le brzo zdaj Na zl6be kraj,
V	zločincev gnezdo to!
Kmetje.
Odmeva rog Čez plan in log, Kaj tega bo izid? Od gozda vro
46
Možjč urno, Okrog je bakelj svit!
Oton.
Vi ste, gospod?
Vsi.
Princ je in naš vladar! Princ.
Ti za lovca me imaš, A infant in princ sera vaš, Pastarici bodem v bran, Svojim sem ljudem udan.
Gabrijela. Gomec.
Lovec zdel se on je nam, A infant in princ je sam, Pastarici bode v bran, Blag je in ljudem udan.
Zbor.
Lovec zdel se on je vam, A infant in princ je sam, Rad odpušča on ljubo, Blagega ljudje klico.
47
Št. iS. Tercet in končni zbor.
Princ.
A k tebi zdaj preblaga! — Srce moje, Ki angelj varuh bilo ti si moj, S pomdčjo tč život sem čuval svoj, Kakp zvestosti jaz poplačaj tvoje ? Ljubo za tujca si skrbela, Svareča me, da ogni smrti se, Ti blaga si — več tu ne boš živela, Drugod naj roža nežna ta cvete !
Gabrijela.
Gospod, tega sem pastirja si izbrala. Princ.
Je li t£ pravi?
Gabrijela . Gomec,
Oj, ne loči te ljubezni, Srečen naj pastir živi; V tihem dolu cvčte roža, A drugod se zamori.
Princ.
Čarno glasi se ljubezen: Brez ljubezni sreče ni; Na ta dol, kjer je cvetela,
48
Mislil bodem žive dni. — Hočeš torej ga ?
Gabrijela. Jaz ljubim ga. Princ.
To jaz hotel sem znati.
Gabrijela . Gomec.
Ljubo glej sedaj, Kar sreča je zvezala, Pbtlej tukaj raj Že bova uživala.
Princ.
Misel na ta kraj Zvesto bo v duši mi ostala, In vdnj nazaj Ljubdv pozdrave pošiljala. Ne skrivam ti sred slabostij svojih — Ljubezni se jaz odpovem, Na mestu rana bode vender tem. Obd zdaj z Bogom 1 Srečna mi obd 1 Kot hvale znak verižica je td, A vama lepo bode doto Prinesel jutri zvesti Oto. Spomin na mč pri vama moj bo del!
49
Gabrijela.
O, blagi princ!
Vsi.
Čast Habsburžanom, čast!
Princ.
Prijatelj moj, le konje sem —
Jaz mislil bom nazaj'. Izgubil jaz — pastir dobil Iz rok usode zdaj.
Vsi.
Z besedo knez, s svojo roko
Blag. mil je on povsod. In deželč cvetd lepč Cesarski cv£ti rod 1 —