SETTEMBRE J 925
List izhaja enkrat na mesc< Stane za celo leto 12 lir, z* leta 6 l.,posame*nn številka i ,ii
&WUpravni£tvo in uredništvo
V	GORICI CORSO VERDI ŠT. i: Rokopisi se ne vračajo
Conto corrente con la posta.
(RIV1STA MENSILE).
37
VSEBINA:
Še o »bitki za žito«.
Živinoreja in živinozdravništvo: Dr.
Ravnik Anton: Kuhanje mesa in mleka s posebnim ozirom na higijeno ljudi. Nov živinorejski odsek.
Mlekarstvo: Anton Pevc: Tipičnosti ementalskega sira.
Sadjarstvo: Katere vrste sadja mora* mo gojiti.
Vinogradništvo in kletarstvo: Mirko Kovačič: Beseda vinogradnikom ob tr* gatvi. Just Ušaj: Kako napravimo dobro vino, Ing. Lucijan Velicogna: Trgatev na Vipavskem.
Poljedelstvo in vrtnarstvo: Rustja: Setev pšenice/Tomažin. Uvoz semenske* ga krompirja.
Čebelarstvo: Dve pripombi (ropanje). Cena medu v Švici. Huban detelja. Če* bela in grozdje.
Zadružništvo: D. Doktorič: Časi se spreminjajo. Vpis zadrug pri Trgovski zbornici.
Vprašanja in odgovori: (Vino iz sti* skalnice).
Gospodarski koledar: Kmetovalec v septembru.
Tržni pregled in razno.
Opomba uredništva: Ker se bliža tr* gatev, smo v predstoječi številki posve* tili vinogradništvu in kletarstvu več pro* štora, in zato je ostalo nekoliko gradiva za prihodnjo številko, med drugim tudi poseben članek, ki zanima ribiče.
Sotrudniki so vljudno naprošeni, da pošljejo prispevke za oktobrovo števil* ko vsaj do 29. t. m.
Mali oglasi
Oglasi pod tem naslovom stanejo za vsako besedo 20 stotink, najmanj pa 5 Lir za pfiobčitev v eni številki, za več številk po dogovoru. Oglasi se sprejemajo pri upravi vsak delavnik od 0. do 12.
TOMAŽEVA ŽLINDRA.
Sedaj je čas za gnojenje senožeti s to* maževo žlindro, ki je letos sicer precej draga, a kljub temu vredno gnojilo.
Kdor jo je naročil ali jo želi vzeti,- naj se javi pri	,
ZADRUŽNI ZVEZI V GORICI Corso Verdi 37 (lastna hiša).
Žlindra je že v skladišču.
SEMENSKA PŠENICA.
Kdor je naročil italijansko semensko pšenico, naj jo dvigne v skladišču Za* družne Zveze v Gorici. Kdor ni naročil, a bi pšenico vseeno rad dobil, naj se čimprej oglasi, ker je Zadružna Zveza naročila nekaj več, kot je bilo naročil.
CENA OGLASOM:	1	stran 100 Lir
V& strani 60 Lir XA strani 40 Lir 1U strani 25 Lir Za'Objave v. 2 št. 5% popusta, V 3 št. 10%, v 6 št. 20% celo leto 30% popusta.
Sirite »Gosp. Ust**
Mnogo novih naročnikov se je oglasilo za »»Gospodarski List«, a še vedno premalo. Prijatelji,•širite ga!
Zadruge I
Vse potrebne tiskovine in mape za menice dobite pri „Zadružni^vezi,, v Gorici.
Stiskalnice (preše), mline za grozdje, pluge, ter druge kmetijske stroje
se dobe pri
TELEFON: Sporočamo vsem članicam, da imamo upeljan telefon št. 283.
Zadružna Zveza v Gorici.
Domača kavarna „Caffe Adriatico “
SORICA - Na Traunlku - SORICA
Shajališče deželanov. — Solidna postrežba. Tu in inozemski časopisi. — Za obilen obisk se priporočata Nadig - Pečenko, lastnika.
Za novoporočence	__
Skladišče tkanin	_	til
Corso Verdi Stev. 1	/4
Volneno blago, bombaže-	X/
vine, tkanine, odeje, tržil,	Jtk
(dvonitnik) volneno blago Ji '
»a moške inž ženske. /r.	\	mm	al
Podružnica
Izdelano perilo za moške in ženske, laneno platno in bombažasto, popolne bale, preproge iz baržuna, linolej, —
Vse blago je po nizkih cenah.
k Km
[a5eB053I
BOSPODDRSHI LIST
List izhaja enkrat na mesec — Stane za celo leto 12 lir, za pol leta 61., posamezna številka 1 liro.
Leto IV.	Šte-v.	9
September 1925
:: Upravništvo in uredništvo ::
V	GORICI CORSO VERDI ŠT. 37 ::	Rokopisi se ne vračajo ::
V zadnjem uvodniku smo na kratko orisali pomen »bitke za žito« in pokazali
važnost, ki jo ima taka »bitka« za gospo? darstvo cele države in pa tudi za gospo?
darsko blagostanje vsakega našega kme? tovalca. Kdor bo pridelal doma mnogo žita, pa naj si bo pšenice ali koruze, ječ? mena, ali rži, prosa, ovsa ali ajde, bo kril svojo lastno potrebo, mogoče še kaj prodal ali pa vsaj ne bo več toliko nave? zan na trgovino.
V zadnjem času je izšlo več važnih vladnih odredb, ki se tičejo »bitke za žito«. Med temi je tudi nekaj takih od? redb, ki morajo zanimati tudi naše kme? tovalce.
Vrhovno vodstvo »bitke« ima sam Mussolini, ki ima okoli sebe zbran štab drugih sotrudnikov, to je osrednjo dr? žavno komisijo. V vsaki pokrajini je po? tem posebna deželna komisija. V naših krajih posluje taka posebna komisija v Vidmu (od slov. strani je član odgovorni urednik našega lista), druga posebna ko? misija je v Trstu, ena v Pulju za Istro in ena na Reki. Te deželne komisije imajo nalogo v svojem področju organizirati, po navodilih osrednje oblasti v Rimu, živo propagando za žito. Posebni občin? ski ali medobčinski odbori pa bodo skr? beli za propagando v posameznih vaseh. Tako bodo ali so že v vseh naših večjih občinah imenovani posebni občinski od? bori.
Za propagando so potrebna denarna sredstva. Dosedaj je vlada določila iz lastnih sredstev skoraj 15 miljonov lir, s katerimi naj se izvede propaganda do
Še o „bitki za žito“.
poslednje občine. Navedene svote naj se glasom navodil uporabijo predvsem v
sledeče svrhe:
1) Če le mogoče naj se napravijo v skoraj vsaki občini posebna preizkuševa? lišča s pšenico. Sejejo naj se le izbrana semena (selekcijonirana) ter gnoji naj se z umetnimi gnojili, ker je izkustvo poka? zalo, da imamo s temi pri pšenici naj? večje uspehe, dočim hlevski gnoj odgo? varja predvsem za koruzo.
2) V vsaki občini naj se razpišejo na? grade za najboljše uspehe.
3) Podpira naj se nabava kmetijskih strojev, predvsem sejalk.
4) Kmetovalcem naj se pojasni z živo in pisano besedo, kako naj polje obdelu? jejo da bodo dosegli čimvečji pridelek; za širitev strokovnega znanja so po? klicani Uradi za potovalni kmetijski po? uk, ki dobijo v to svrho še posebno pod? poro od države.
K prvi točki bi omenili sledeče:	Dne
31. avgusta je imela furlanska deželna komisija sejo, kjer je napravila nekak? šen proračun za žitno propagando v de? želi ter proračun poslala osrednji vladi v Rim. V proračunu je bilo določenih za selekcijonirano seme 75.— L za vsakih 100 kg semena, ki se bi vporabilo na ob? činskih preizkuševališčih. Teh 75.— L moramo razumeti kot razliko med vred? nostjo domače pšenice in ceno selekcijo? niranega semena. Za umetna gnojila je bila v proračunu določena večja svota, ki bi se vporabila za nabavo umetnih gnojil, potrebnih za popolno gnoje?
nje 1 ha zemljišča (okoli 3 njive). Umet? na gnojila bi dobili preizkuševatelji za* stonj.
K točki pod 2) omenjamo sledeče: De? želna komisija bo prispevala majhno svoto za nagrade poskusov v vseh obči« nah. Prispevek seveda ne more biti velik, vsled česar se želi, da bi občine same nekaj prispevale oziroma kako drugače si nabavile nekaj sredstev.
Važna je točka pod 3). Ako bo osred? nja vlada potrdila proračun deželne ko* misije za Furlanijo, bodo dobili znaten prispevek vsi oni, ki si bodo do 31. okt. t. 1. nabavili sejalko. Prispevka bodo de* ležne tudi zadruge ali gospodarska dru? štva, ki bi nabavile sejalko za svoje člane.
Iz zgornjega je razvidno, da polaga dr* žava precejšnjo važnost na bitko za žito in da je pripravljena tudi žrtvovati v ta namen precejšnje svote. Naši pametni gospodarji se morajo tudi zanimati za to vprašanje, ker bodo deležni tudi oni do? brih uspehov. Kdor bo dobil prispevek za semena in vsa potrebna umetna gnoji« la za gnojenje pšenice, bo imel korist, ker pridelek bo njegov. Veliko korist pa bo imelo naše kmetijstvo od tega, da bo z lastnimi očmi lahko videlo uspeh z od? branim semenom in z umetnimi gnojili v svoji neposredni bližini, to je v domači občini.
Zato pa je nujno potrebno, da naši lju? dje gredo pri celotnem vprašanju koli? kor mogoče na roko.
Živinoreja in živinozdravništvo
Kuhanje mesa in mleka s posebnim ozirom na higijeno ljudi.
Kuhanje je važen činitelj v higijeni mesa in mleka. V mnogih slučajih se posreči s kuhanjem uničiti škodljive vplive, ki jih ima surovo meso; zdravju nevarno surovo meso postane s kuha? njem zopet neškodljivo in za človeško prehrano sposobno živilo. — Kdo ne ve, da se lahko razvije trakulja v človeku, ki je použil premalo kuhano ali slabo pečeno ikrasto meso? Komu ni znano, da je goveja jetika na človeka prenes? ljiva, če uživa nezadostno prekuhano in prepečeno meso? Dognano je, da se za? more z uživanjem neprekuhanega mleka jetičnih krav prenesti jetika na človeka. Posebno v otročji dobi se to dogaja. Tu? di druge nalezljive bolezni: Škrlatica, davica, koze, oslovski kašelj itd. se raz? širjajo z mlekom in sicer po posredova? n ju človeka. Kjer se nahajajo bolniki te vrste, tam se lahko zgodi, da pridejo ba? cili v mleko, namenjeno za prodajo in po njem v hišo odjemalcev. —
Vsem tem in podobnim nevarnostim se večjidel izognemo, če temeljito pre?
kuhamo meso in mleko. — Ikre pogine? jo že pri 45—50 stopinjah Celzija, trihi? ne so uničene šele pri 62—70° C. vsi ži? valski zajedalci (parasiti) pri zakrknje? nju beljakovin (do 70° C). Rastlinski za? jedalci (bakteriji) kljubujejo še višjim toplotam. T. zv. spore (kaii), ki imajo največjo kljubovalno moč, ohranijo njih življenjsko silo nad vretjem vode (torej nad 100° C). K sreči se zelo redkokdaj nahajajo v mesu omenjene spore. Splo? šno velja pravilo, da so uničene brez izjeme vse bakterije pri toploti, ki se nahaja pod vretjem vode.
Velik vpliv kuhanja je že dolgo časa utemeljen v dejstvu, da se je brez vsake nevarnosti lahko uživalo kuhano trihi? nasto in ikrasto svinjsko meso. Iz neke statistike sledi, da se je uvozilo in pou? žilo v nekem velikem mestu nič manj kot 13.000 ikrastih prašičev, ne da bi se ugotovil niti eden slučaj trakulje pri člo? veku. V Južni Nemčiji, Avstriji, Italiji, Franciji in Angleški uživajo kuhano me? so trihinastih prašičev brez vsakih po? sledic. Pri nas navadno ni trihinastega mesa.
Neizmeren je vpliv visoke toplote, ka« dar je treba uničiti škodljive snovi ke« mične narave, kot n. pr. strupene soko« ve, ki jih izločajo bakterije. Dokazalo se je, da zgubijo strupi bacilov živčne bolezni tetanus (splošni krč) vso živ* ljenjsko moč že v malo minutah pri 65° C; tudi neke vrste ribji strup ne prenese kuhanja. Ravnotako postane strup v klobasi t. zv. botulismustocin pri enournem segrevanju pri 70° C ne« škodljiv.
Vendar iz zgodovine zastrupljenja po mesu je razvidno, da niso s kuha« njem vedno uničene strupene snovi bak« terijev. Ne samo kuhano meso, temveč tudi juha utegne biti zdravju škodljiva. Istotako se lahko reče o gnilobnih stru« pih. Izkušnja uči, da zamore škoditi gni«
lo	meso tudi v kuhanem stanju.
Iz tega sledi, da se ne sme smatrati kuhanja za splošno veljavno higijenično merilo proti škodljivostim pri uživanju mesa.	1
Zakaj je kuhanje kot merilo za uni« čenje škodljivih snovi dvomljive vred« nosti? Pri uničenju organičnih škodlji« vosti (živalskih zajedalcev in bakteri« jev) s pomočjo kuhanja je treba poseb« no upoštevati neko lastnost mesa, ki daje kuhanju v gotovih slučajih dvom« ljivo vrednost. Meso je namreč slab prevodnik toplote. Različni poskusi so pokazali, da se niti pri dolgo trajajočem kuhanju ne doseže vretje vode v sred« njih plasteh mesa, temveč toplina pri« bližno 80° C. Dokazano je tudi, da do« sežejo v bližini kosti ležeči deli mesa višjo temperaturo kot oddaljeni. Čim večji kosi mesa se kuhajo, tem nižjo sto« pinjo toplote dosežejo v sredini stoječa mesta mesa. V velikih kosih mesa ne pride v notranjosti toplina do 100° C kljub večurnemu vretju vode; niti v naj« zgornjih plasteh mesa se ni našla ta tem« peratura. — V posebnih parnih kotlih se zaznamujejo višje stopinje toplote, ki uničijo tudi najbolj rezistentne spore, (kljubujoče kali bolezni), toda te pripra« ve stanejo velike svote denarja.
Iz omenjenega sledi, da se s smotre« nim in ne premalo časa trajajočim ku*
hanjem (oz. pečenjem) zamore spraviti toploto v notranjosti mesa tudi nad 80° C. Ta temperatura ne služi samo za uničenje iker in trihin, ki poginejo pri 45, 49 in 62—70° C, temveč zadošča, pri daljšem kuhanju, da ugonobi večino bakterijev in celo trpežne bacile jetike. Pod smotrenim kuhanjem se razume uporaba ne predebelih, temveč samo od 10—15 cm debelih kosov mesa. Doba kuhanja je odmerjena na dve uri in pol.
Meso, ki ima v sebi živalske zajedalce je takrat zadostno kuhano, kadar dobi v najbolj notranjih plasteh pod vpli« vom vročine sivo (goveje meso) ali pa belosivo (svinjsko meso) barvo in ka« dar izgubi sok pri svežem rezu rdečkas sto barvo. Trihinasto prašičje meso je treba kuhati najmanj dve uri in pol in sicer ne sme prekoračiti 16 cm v debelo« sti. Meso živali, ki vsebujejo rastlinske zajedalce (kužne kali) se mora držati tudi najmanj 2Vz uri v kuhani vodi ter debelost ne sme presegati 15 cm. —Na« vedeno naj služi v pouk v prvi vrsti lju« dem onih krajev, kjer nimajo še na raz« polago živinozdravnika, temveč t. zv. mesoglednika, ki nikakor ni poklican, da izvršuje tako važen in odgovornosti poln posel.
Dr. Ravnik Anton,
živinozdravnik.
Nov živinorejski odsek.
V	Kobaridu se je vršil dne 9. avgusta sestanek živinorejcev, katerega so se u« deležih župani okraja, živinorejski nad« zornik g. Klavžar in mnogi drugi. Izvo> ljen je bil poseben živinorejski odsek, kateremu načeluje g. Juretič.
Na sestanku je bilo sklenjeno prirediti dne 6. novembra ob priliki na novo vpe« ljanega tržnega dne, majhno razstavo go« veje živine, belanske pasme.
Pozdravljamo novi živinorejski odsek, kateremu naj slede ustanovitve še v ono malo okrajih, kjer jih še ni. Zavedati se moramo, da je živinoreja naša naivažnej« ša gospodarska panoga, za gorati del de« žele pa celo edina.
	Mlekarstvo	
		
		
Tipičnosti ementalskega sira.
Ementalski sir se odlikuje s svojimi, v sicer gostem testu redko nastavljeni* mi »očesi« v velikosti črešenj do drob* nejših orehov, čijih površina je medlo* svetlikajoča in rosna, ter po svojelast* nem sladkastem okusu z aromo oreho* vih jederc. Testo ni mehko, vendar volj* no in vlačno; se čuti mastno, čeprav se del večernega mleka redno posname (mleko v kotlu ne sme izkazovati mnogo nad 3% tolšče). Marsikdo me je že vpra* šal, zakaj bohinjski sir ne izpade enak originalnemu ementalcu iz Švice, — »go* tovo imajo Švicarji kakšno skrivnost, ki jo mi drugi ne poznamo.« (Bohinjski sir je podoben našemu tolminskemu siru).
Odkod nastanejo »očesa« v emental* skem siru? Neposredni povzročitelji istih so takozvani propionovokislinski bakteriji, ki so sicer redni prebivalci kravjih odpadkov (blata); posredni pa kipenje sira v kipelni kleti pri 20° C, kjer se v dobi enega dobrega meseca očesa nastavijo in razvijejo na predpisano ve* likost. Če je teh bakterijev vsled nesna* ge v mleku preveč, povzročijo napihova* nje sira v kipelni kleti, takozvano »za* poznelo napihovanje«; če bi se mleko aseptično dobavljalo (temeljito pranje vimena, pokrite molzne posode, poseben prostor za molžo itd.), bi jih bilo v mle* ku premalo in sir bi ne nastavil očes; biti jih mora v mleku ravno prav, kar je primer v hlevih s kratkimi stajami, kjer živina ne more ležati z vimenom v lastnem blatu in če so njena prebavila v redu (vsled driske se žival in z njo mleko preveč onesnaži), — zato so n. pr. planinski siri povprečno povsod slabše luknjičani kakor dolinjski, ker je pla= ninsko mleko povprečno bolj snažno ka* kor dolinjsko. Pri običajni kletni toploti 12—15° C se ne razvijajo tako enako* merno; siri pri tej toploti hranjeni tudi lahko nastavijo »očesa«, ki pa so tedaj neenolična, menjajo se manjša, večja in
zelo velika v istem testu in navadno go* stejša oziroma številnejša. Pogoj eno* ličnosti ementalskih »očes« je vrhu ki* penja pri 20° C še enoličnost drobljenca v kotlu; čim bolj je zrno zrnu po veliko* sti enako, tem bolj bo enako oko očesu, tem bolj enaka bode razdalja med oče* si, — brez sirarske harfe ni mogoče do* seči željene enoličnosti v debelosti drob* ljenčevih zrn.
Odkod sladkasti okus z aromo oreho* vih jedercev? Povzročajo ga dokazano glivice Bacterium casei E (epsilon). Ti dolgopaličasti sirarski mlečnokislinski bakteriji se razvijajo dobro pri toploti 40° C ali višji, dočim se navadni mlečni (maslarski) in drugi bakteriji razvijajo najboljše pri toplotah okrog 30° C. Naj* dejo se v omejenem številu povsod v naravi in ementalski sirar jih skuša go* jiti kot čisti nasad v siratkinem kisu (ki* savi za skuto). Le škoda, da niso sami, ki ljubijo toploto 40° C, marveč da ima* jo isto lastnost vrhu nekaterih drugih tudi navadni mlečni, bolj tenkopaličasti Bacterium lactis acidi, ki so v naravi bolj razširjeni in ki povzročajo v siru prej slab, kakor dober okus. Če torej sirar sam nastavi siratkino vodo za kisavo in jo vzdržuje neprekinjeno pri toploti nad 40° C, se mu pač lahko zaredijo v njej željeni sirarski, še lažje pa navadni mlečni dolgopaličasti bakteriji. V starih časih si je zato v Švici sirar izposojeval siratkin kis od sirarja, če se je enemu ki* sava pokvarila, danes dobi v to svrho čist nasad iz laboratorija, — toda stari ementalski sirar je vedel in moderni ementalski sirar ve, da se tipični okus tega sira ustvarja pravzaprav v kadi za siratkin kis, kjer toplota nikdar ne sme pasti praviloma za dalj časa pod 40° C. Večina naših bohinjskih in tolminskih sirarjev pa tega ne ve in mislijo, da jih je stari Švicar Hitz naučil postavljati v sirarni kadi za kisavo le zato. da lahko kuhajo skuto. V skandinavskih sirarnah
se vsadi pri izdelovanju ementalca na vsakih 100 kg mleka 100—150 cm3 naša? da Bact. cas. E v posnetem mleku.
Svojelastno suhoto in vendar vlačno voljnost testa ementalskega sira povzro* ča pridatek vode v mleko pred zasirje* njem in pa dogrevalna toplota okrog 56° C (54—58° C). Švicar doda pravilo* ma na 1000 kg mleka 30 1 vode samozase in 10 1 vode z raztanjšanim siriščem; skandinavski sirarji je dajo pri izdelavi ementalca do 100 1 na 1000 kg mleka v kotlu držeč se pravila, da čim bolj ne* varno (napihovalno ali kislo) je mleko za ementalca, tem več vode je pridati. Dogrevati v svrho sušenja ni drobljen* ca nikdar pod 54° C, pa naj tehta hleb le
15 kg ali pa 150 kg; ta visoka, že paste* rizovalno učinkujoča toplota je ustvar* jevalni pogoj tipičnosti te vrste sira.
Višina hlebov pri ementalcu znašaj praviloma 15 cm in nikdar pod 13 cm. Za tipičnost ni merodajna teža, čeprav mora izvozni ementalec v Švici tehtati najmanj 60 kg, pač pa višina hlebov. V visokem hlebu se med zorenjem razvi* jajo drugačne lastnosti kakor v nizkem. Švedi izdelujejo izborne ementalce, ki tehtajo le 15 kg, toda višina hlebov zna* ša 15 cm. Majhni ementalci se morajo parafinirati, potem postanejo v 8. mese* cu »očesa« rosna.
Anton Pevc.
Sadjarstvo
Katere vrste sadja moramo gojiti.
Naši kmetovalci imajo navado zasajati drevesa šele spomladi in tudi šele takrat naročajo razne sadne cepljenke. Znano pa je, da dobijo razsadniki sadnega dre* vja največ naročil v mesecih septembru in oktobru in da se drevesca odpošiljajo največ v mesecu novembru, ko jih tudi največ zasajajo. Kdor prej kupi sadne mladike, ta ima možnost odbrati najlep* še komade. Kdor se spomni oziroma od* loči še le pozno na nabavo, ta dobi na* vadno izbirek ali pa ostane sploh brez drevesc.
Tudi iz strokovnega stališča gledano je boljše zasajati sadno drevje že pred zi* mo, da se drevesce dobro ustali na no* vem mestu in da ne trati spomladi s tem opravilom.
K vsemu temu se pa še pridruži dej* stvo, da ima naš kmetovalec spomladi zelo mnogo dela, v par dneh ne more vsega dela izvršiti in tako navadno na* stane zamuda enega celega leta.
Torej sadimo drevesca že pred zimo ali vsaj zagotovimo si jih.
Kaj pa naj sadimo?
Hruške: Hruške so imele letos precej
lepo ceno. Marsikatero blago se je pro* dalo po L. 3.50 za kg in še več. Opazilo pa se je, da je bilo na trgu zelo malo le* pega, v splošnem pa je vladalo sploh ve* liko pomanjkanje blaga. Nekoliko je te* mu vzrok letošnje za sadje skrajno ne* ugodno vreme, deloma pa tudi splošno pomanjkanje hruškinih dreves. Letos se je dovolj dobro prodalo tudi slabejše vrste, a prepričani smo lahko, da dobre vrste bomo vedno drago prodali.
Ker se pri nas kupuje blago predvsem za izvoz, izvoz sadja pa je mogoč samo takrat, ko v Nemčiji in Avstriji ter na severu sploh se ni zrelih hrušk, pridejo v poštev predvsem zgodnje vrste. Od zgodnjih vrst hrušk bi morali gojiti pred* vsem viljamovko, ki je zelo iskana kot izvozno blago. Mnogo vrst hrušk ne kaže gojiti in v splošnem bi morali imeti v vsakem mesecu samo po eno zorečo vr* sto. Upamo, da dobimo v kratkem sadni izbor, to je določitev onih vrst, ki naj se predvsem goje. Sadjarski odsek pri Tr* govski zbornici v Gorici se je 'izrekel, oziroma bo razdeljeval letos tri vrste hrušk, in sicer zeleno magdalenko, Vilja* movko in maslenko Hardy.
Kdor goji hruške za izvoz, naj goji to; rej zgodnje, a dobre vrste.
Jabolka: Letošnje leto nas je lahko po; učilo, da se lahko izvaža tudi jabolka, ki pa seveda dosedaj niso dosegle one cene, kot hruške. Zgodnja jabolka so dobila lahko kupca, ali bo tako tudi v bodoče, danes še ne vemo. Pri izvozu jabolk dela našim jabolkam največjo konkurenco Tridentinska, ki ima lepo blago v velikih masah. Odsek pri Trgovski zbornici bo razdeljeval »zlato parmeno«.
Breskve: Na domačih trgih je še zelo malo breskev, a upamo lahko, da jih bo črez par let mnogo, ker je bilo zasajenih v zadnjih dveh letih precej tisoč drevesc. Drugo leto bodo prišle prve na trg, po; tem jih ne bo manjkalo. Tako je tudi prav, ker ni pravilno, da se uvaža v Go; rico breskve iz tujih krajev in da se tukaj prodajajo po 12 L. Sicer naj naši 1 ju; dje ne mislijo, da bodo vedno tako viso; ke cene, kot so letos. Ceneibodo tudi pa; dle in v tem oziru bi omenili, da so bile breskve v Italiji na debelo približno po 3.— L za kg, seveda tam, kjer jih v resni; ci mnogo pridelajo.
Za breskve velja v splošnem isto, kot za vse ostalo sadje, to je, gojiti moramo predvsem one vrste, ki dozore do 15. av; gusta. Sadjarski oddelek pri Trgovski zbornici bo razdeljeval vrste Amsden (prajzovke) in Viktor.
Marelice. Letos je bila pri nas v sploš; nem izredno slaba letina za marelice, ne; kateri kraji pa so jih imeli precej. Med drugim bi omenili, da so jih morali v Bu; dimpešti precej vagonov vreči v Donavo, ker je bil vsak izvoz vsled slabe trgov; ske politike nemogoč in ker jih niso ho; tele tvornice marmelade kupovati niti po 500 K, kar bi odgovarjalo približno na; šim 20 cent. za kg. Na Ogrskem goje v bližini Kečkemeta ogromne množine ma; relic.
Pri nas pa takih izrednih pridelkov ne bomo imeli, ker ni dreves, oziroma zelo malo. Potrebno jih bo zasaditi in tudi gojiti. Najbolj cenjene so seveda žlahtne vrste (Ambrosia).
Črešnje. O teh ni potrebno zgubljati mnogo besed, ker so naši kmetovalci že uvideli, da morajo gojiti zgodnje črešnje
tam, kjer so v resnici zgodnje, drugače pa jih precepiti v sicer poznejše in trpež; nejše vrste.
Češplje. Letos se je izkazalo, da niso češplje še popolnoma odpovedale, ker se jih je letos prav lahko prodalo. Mnogi so posekali češpljeva drevesa, a so se le; tos kesali. Mnogi so v zadnjih letih nasa; dili mnogo mladih.
Popolnoma odpovedale češplje ne bo; do, ker se je poživilo lupljenje češpelj, ki donaša lep dohodek. Nekdo, ki lupi sam češplje, je izjavil, da se lupljenje vi; soko izplača, ako nimajo sveže češplje višje cene, nego 1.— L za kg. Omenjena cena pa v današnjih razmerah ni sicer dobra, a tudi ne slaba.
Namizno grozdje. Namizno grozdje tudi lahko prištevamo k sadju, in sicer k najžlahtnejšemu.
Pri nas skoraj nimamo nobenega na; miznega grozdja, posebno ne takega, ki bi zdržalo dolgo v zimo. Imamo nekoliko avgustovega grozdja, nekoliko žlahtnine (bele in rudeče) in nekaj palestinke. Vse imenovane vrste so cenjene, a v ostali Italiji imajo še boljših vrst. Glede žlaht; nine bi omenili, da zahtevajo dunajski konsumenti predvsem rudečo žlahtnino in ne bele. Neki goriški izvozničar je iz; javil našemu uredniku, da bi on potrebo; val dnevno okoli 10 q rudeče žlahtnine samo za Dunaj.
Drugo sadje. Goje se pri nas tudi raz; lični češponi, najrazličnejše slive, itd., sa; dje ki tudi gre v inozemstvo; seveda mo; ra biti lepo sadje.
V	splošnem bi morali naši kmetovalci skrbeti, da bi gojili samo sadje dobrih in zgodnjih vrst ter skrbeti, da je sadje tudi zdravo. Ako prinesemo na trg grin; tavo sadje, je izključeno, da bomo dobili ugodno ceno. Povsod se brigajo za zdra; vje sadnih dreves in sad ja in ako hočemo imeti od sadja v resnici lep dohodek, bomo morali tudi mi isto storiti.
Pozno sadje, predvsem pozne jabolke bi morali gojiti tam, kjer sadje itak po; zno zori. Od poznih jabolk je zelo dobra vrsta naša domača »Sevka«, ki je udo; mačena predvsem v Slov. Benečiji in v kanalskem okraju in ki postaja vedno bolj slavna.
Vinogradništvo in kletarstvo
Mirko Kovačič.
Beseda vinogradnikom ob trgatvi.
Kmalu bo trgatev; za mnoge naše lju« di glavni vir dohodkov. V sedanjih raz? merah marsikateremu vinogradniku daje misliti ali se mu bo poplačal njegov trud in kapital, katerega je zastavil v vino? grad. Danes so pač take razmere, da ni mogoče natančno odgovoriti na to vpra« sanje. Kjer je bila toča, kjer je peronos« pora hudo napadla trto, tam se trud in kapital ne bosta izplačala. Kar pa je ostalo (v nekaterih delih dežele precej), to moramo dobro uporabiti, dobro izde« lati, da bomo imeli dobro kapljico.
Dejstvo je, da je naše vinogradništvo posebno kletarstvo še jako nazadnjaško. Danes je še zelo malo kleti, ki bi odgo« varjale pravilom umnega kletarstva, da« nes je še malo vinogradnikov, ki bi se držali le malo navodil, katera jim poda« jajo razni strokovnjaki. In vendar je že skrajni čas, da se poprimemo umnega vinogradništva in kletarstva. Posebno kletarjenju moramo obračati več pozor« nosti, ker zavedajmo se, da grozdje do« zori na trti, vino pa v kleti.
1. Uredimo si klet: V kleti naj nima prostora nič drugega kot to, kar spada v klet. V mnogih kleteh sem videl vse nabasano z krompirjem, repo, peso, zeljem, celo kadi s kislim zeljem dobiš notri; tako da je tak prostor vse kaj dru« gega nego klet. Ako imamo tako urejeno klet, ni čudno ako se nam vino kvari.
Klet moramo lepo osnažiti; pobeliti jo moramo potem z apnenim beležem, ka« teremu smo dodali tudi nekaj modre ga« lice (1%); to lahko napravimo tudi z uporabo trtne škropilnice. S tem smo nekako desinficirali (razkužili) stene v kleti.
2. Pripravimo si vinsko po« sodo: Ravno s posodo je že marsika« teri naš vinogradnik pokvaril vino. Ko«
liko stroškov in truda je imel potem, da je svoje vino spravil v red in velikokrat je sploh nemogoče vinu popolnoma od« praviti napako ali ga ozdraviti. Posebno pazimo na plesen v sodih — ker ako so bili sodi že več mesecev prazni in ako niso bili pravilno shranjeni, jih je na« vadno napadla plesen. Tak sod moramo odpreti, plesen temeljito ostrgati, potem sod speremo z mrzlo nakar z gorko vo« do, kateri smo dodali (4—5% ) sode, kon« čno splaknemo še z mrzlo vodo. Zato« hel, bufast, pust sod moramo temeljito zakuhati z gorko vodo in sodo.
3.	Trgatev. S trgatvijo ne smemo imeti sile kajti dognano je da grozdje v zadnjih dnevih zorenja pri lepem son« čnem dnevu pridobi do VaVo sladkorja dnevno, kar je gotovo velikega pomena, posebno še sedaj ko po novem vinskem zakonu ni dovoljeno dodajati moštu sladkorja ne vinu alkohola.
Grozdje trgamo kadar je zrelo! Gro« zdje je zrelo tedaj, ko listi pod grozdom in par listov nad grozdom zgube svojo lepo zeleno barvo in kadar pecelj (rep) pri grozdu oleseni (potemni). S tem je dano znamenje, da je trta dovršila svo« jo nalogo in nastopil je pravi čas trgat« ve. Seveda ni pri vseh trtah eden in isti čas grozdje doseglo svojo zrelost; kajti to odvisi od gotovih okoliščin, a pred« vsem od vrste trte. Praktičen vinograd« nik bo začel s trgatvijo takrat, ko bo pretežna večina grozdja dosegla svojo zrelost. Velikokrat pa je nemogoče dr« žati se strogo teh pravil, ker nam vreme nagaja, da grozdje gnije. Takrat naj vi« nogradnik najprvo pobere gnilo grozdje ter z ostalim še počaka do svoje končne zrelosti. To pa je mogoče le, ako je na« stopila le delna gniloba, ako pa je na« stala splošna gniloba, smo prisiljeni po« brati tudi predčasno.
Ob trgatvi naj se strogo loči zrelo zdravo grozdje od.gnilega in zelenega.—
Napravimo si dve vrsti vin, eno (slabej* še) za domačo pijačo, boljše pa za pro* daj. Tako postopanje pri trgatvi ima tudi ta pomen, da nam dobro vino ne rjavi ali na kak drugi način kvari.
Just Ušaj.
Kako napravimo dobro vino.
Ob tihih, že nekoliko hladnih jesen* skih večerih, pojejo črički, ali kakor jih pri nas imenujejo »črn*bel« svojo eno* glasno in otožno pesem. Pesem te žužek ke-je vsakemu vinogradniku mila, ker naznanja, da zori grozdje. Žalibog, da letos je marsikateri vinogradnik ne bo vesel, ker mu je skoraj ves pridelek uničila peronospora, toča, neurje itd. Kdor bo pa kaj pridelal, bo svoje vino, če bo zdravo in dobro, lahko prodal. Tu* di cena utegne biti povoljna. Zato mo* rajo vinogradniki skrbeti, da bo njih vi« no dobro in zdravo in storiti morajo vse, kar je potrebno, da to dosežejo.
V	prvi vrsti moramo pustiti grozdje tako dolgo na trti, da popolnoma dozori. Čim bolj je grozdje dozorelo, tem več sladkorja vsebuje. Alkohol, ki daje moč vinu in od katerega zavisi v veliki meri dobrota in stanovitnost vina, nastane v vinu le iz sladkorja. Zato je razumljivo, da moramo pustiti grozdje dozoreti, če hočemo doseči dobro in močno vino. Razni poizkusi so dokazali, da pridobi grozdje ob lepih septemberskeh in okto* berskih dneh, zelo veliko na sladkorju in zato se ne smemo nikdar prenagliti s trgatvijo. Vsled morebitne gnilobe, ali vsled tatvine raznih dvonožnih in krila* tih sladkosnednežev, bomo morebiti ob pozni trgatvi pridelali kaj manj, ali bolj* ša kakovost grozdja nam bo to zgubo na količini obilo poplačala. Če je grozdje in trtno listje popolnoma zdravo, se pa jagode še do druge polovice oktobra vedno debelijo. Šele potem, ko trtno listje močno porumeni in odpade, se zdravo grozdje začne sušiti. Takrat sma* tramo, da je grozdje dozorelo. Od tedaj naprej postaja sicer grozdje še vedno sladkejše, ali ta sladkoba ne izvira več od večje količine sladkorja, ampak vsled hlapenja vode iz jagod, ki se suši jo. Slad*
kor se ne tvori v grozdju, ampak le v trtnem listju, od koder potuje v grozdje. Zato ne more postati grozdje sladko, če ni listje zdravo. Grozdje pa lahko visi v senci, ne da bi mu to kaj škodilo; le da so listi izloženi solnčni svetlobi.
Da si vinogradniki v enem kraju omo* gočijo kasno trgatev, se morajo dogovo* riti kdaj bodo trgali. Do tistega časa mo* rajo vinograde zastražiti, kar storijo najlažje s tem, da si iz svoje srede izbe* rejo čuvaja.
Trgatev moramo izvršiti skrbno in paziti moramo, da bolno in nezrelo grozdje ločeno poberemo od zdravega in zrelega. Zato mora imeti vsak trgalec seboj dve posodi: eno za zdravo in do* bro, drugo za bolno in nezrelo grozdje. Za trganje grozdja so najbolj priporoč* ljive posebne grozdne škarje, s katerimi lahko grozdje čistimo in tržemo tako, da pri tem ne otresamo jagod po tleh, kar se navadno godi, če tržemo s krivcem (fovčem). Pri trganju grozdja s krivcem, otresemo veliko jagod, da se nam v enem letu nabava takih Škarij obilo izplača.
Natrgano grozdje čimprej zmastimo. To storimo najbolje z grozdnim mlinom. Maščenje z nogami, zlasti brez gumije* vih nogavic, kakor se to pri nas vrši, je z ozirom na snago in higijeno popolno* ma opustiti.
Čim grozdje zmastimo, moramo na vsak stot zmaščenega grozdja priliti, če je grozdje belo 40, če je črno 30 g žvep* lenega amonium fosfata. Ta tekočina vsebuje poleg žveplene sokisline, ki je potrebna za uničenje škodljivih fer* mentov v moštu, tudi hrano za prave kipelne glivice. Zato se z uporabo te snovi, ki je tekočina, pospešuje redno in pravilno pokipenje mošta. S tem se do* sežejo vina, ki so popolnoma prevrela in vsebujejo, z ozirom na sladkost mo* šta, najvišjo stopinjo alkohola.
Že lansko leto so mnogi vinogradniki po mojem nasvetu, rabili pri pokipenju mošta kalijum metabisulfit in vsi so do* segli dober vspeh. Dočim so drugim vi* nogradnikom, ki tega sredstva niso ra* bili, vina večinoma porujavela, so ostala njih vina skozi celo leto stanovitna in se
sploh niso kvarila. Uporaba žveplenega amonijum fosfata je pa še toliko bolj priporočljiva, ker to sredstvo ne vsebuje samo žveplene sokisline, ampak tudi od« merjeno količino amonijum fasfata, ki je takorekoč »umetno gnojilo« za kipel« ne glivice. To sredstvo ni samo koristno za bela vina, ampak tudi za črna. ker jim daje poleg gornjih lastnosti, tudi lepo temno barvo in lepo rdečo peno.
Uporaba žveplenega amonijum fosfa« ta je zelo enostavna in priprosta. Od* merjeno količino te snovi je zliti takoj na grozdje, čim smo ga zrnastih. Brici in vsi oni, ki mošt takoj po zmaščenju grozdja odtočijo, prilijejo lahko to sred* stvo moštu, čim so ga natočili v sode. Čez 12—24 ur nato, se mora mošt dobro prezračiti. To prezračenje, ki je za od« pravo duha po žveplu iz mošta neob« hodno potrebno, izvršimo takode:	V
sod, ali v bedenj (plavnik) zabijemo pi« po. S pomočjo te pipe pretakamo mošt in ga zlivamo v isto posodo nazaj. Pri tem ravnamo tako, da se mošt pri pre« takanju močno peni in zrači. Da bi se v bedenj zataknjena pipa pri pretakanju ne zamašila z grozdjem, pritrdimo v bednju pred njo kos mreže, bodisi iz ži« ce ali lesenih palčic. To moramo seveda storiti še poprej, kot napolnimo bedenj. Mošt v bednjih lahko tudi zračimo s tem, da ga mešamo in privzdigujemo z močnimi drogi. Vipavci, ki puščajo na« vadno 24—36 ur mošt pod tropinami, pa zračijo lahko mošt obenem, ko ga točijo v sode.
Uporaba žveplenega amonijum fosfata v naprednih vinogradnih deželah ni no« vost, ker uporablja se z velikim uspe« hom in v veliki meri že več kakor deset let v mnogih krajih na Francoskem in v Italiji. Krog prijateljev tega sredstva se med naprednimi vinogradniki vedno bolj in bolj širi, ker zatrjuje se, da .kdor ga je enkrat rabil, ga gotovo več ne opusti.
Drugo sredstvo, ki je tudi zelo ko« ristno za pravilno in popolno pokipenje mošta, so umetne glivice. Znano je, da pokipenje mošta povzročujejo kipelne glivice, to so s prostim očesom nevidne glivice. Kipelnih glivic je pa več vrst;
ene so dobre in močne, 1 druge so slabše in šibkejše. Dobre in močne glivice so v stanju pokipeti ves sladkor v moštu in spremeniti ga v alkohol, druge slabejše pa ne morejo pokipeti ves sladkor, am« pak prej opešajo, ker jih zaduši moč alkohola. Poleg tega pa nastanejo pri ta« kem vrenju, ki ga povzročajo slabe gli« vice tudi druge, vinu tuje in po okusu neprijetne snovi. Zato je zelo dobro in koristno izvršiti pokipenje mošta s po« močjo umetnih glivic. Umetne glivice je dodati takoj, čim smo grozdje zrnastih in dodali žvepleni amonijum fosfat. Ka« ko je rabiti umetne glivice, pove navo« dilo, ki ga dobi vsak odjemalec glivic.
Pri napravi belega vina odtočimo ta» koj po zmaščenju mošt od tropin. Tako delajo povsod, kjer pridelujejo belo vino; le pri nas in sicer v Vipavski do« lini in na Krasu puščajo nekateri več, nekateri manj časa mošt, da na tropinah pokipi. Nekdaj so naši vipavski in kraški vinogradniki kuhali mošt tudi ce« lih 14 dni na tropinah, in še celo, ko so vino odtočili v sode, so stavili tudi v nje po par veder tropin. Taka vina so bila zelo trda in so zgubila popolnoma ka« rakter belih vin. Pitna so postala le po« leti, ker so bila pozimi radi svoje trdobe zelo neprijetna za piti. V zadnjih časih so pa vinogradniki, skoraj vsi, z malimi izjemami, opustili to dolgo kuhanje mo« šta na tropinah, puščajoč mošt največ 1—2 dni pod tropinami. To kratko po« kipenje mošta na tropinah pa je v goto« vih slučajih koristno; seveda bi morah naši vinogradniki v to svrho grozdje zrobkati na robkalni mreži. Tega pa ve« čina vinogradnikov ne stori in zato trpijo naša vina močno na okusu.
Črna vina morajo seveda povreti na tropinah, da zadobijo potrebno množi« no barve in čreslovine. Da bi se pa tro« pine med vrenjem ne dvignile nad kipeči mošt, je dobro opremiti kipelne kadi z dvojnim dnesom. Gornje dno, ki je pre« makljivo, tišči tropine pod moštom, da se ne morejo dvigniti. Kdor nima takega dna, naj vsak dan enkrat ali dvakrat na dan pred kipenjem, porine z grebljico klobuk tropin pod mošt. Na ta način se prepreči skisanje tropin in tudi vino za«
dobi lepšo barvo. Mošt črnega vina osta* ne 8—10 dni na tropinah.
S kipečim moštom ne smemo naliti sodov do vrha, kakor je to še vedno v Brdih navada, ampak pustiti iih mora* mo V5 prazne. S tem preprečimo, da med kipenjem ne bljuva mošt pen iz soda. S tem dosežemo, da ostanejo vse kipelne glivice v sodu in da mošt popolnoma po« kipi. Da pokipijo v moštu zadnji ostanki sladkorja, ki utegnejo drugače biti uso* depolni za vino, je priporočljivo močno pomešati mošt z drogom tik predno po* neha vrenje.
Na sode, kjer kipi mošt je zatakniti v veho kipelne pilike, ki preprečujejo do* stop zraka v sod.
Končno omenjam, da mošt najbolje kipi, če meri njegova toplota 20—24° C.
Ing. Lucijan Velicogna.
Trgatev na Vipavskem.
Na Vipavskem razločujemo letos dve vrste vinogradov: take, ki so hudo pri* zadeti po vremenskih in drugih nezgo* dah, in take, ki kažejo dobro letino. Vi* pavska dolina se zdaj oža, zdaj širi v stranske in zakrivljene dolinice, od kate* rih so nekatere popolnoma varne pred burjo tudi v zimskem času, drugod pa burja tudi v poletnem času lomi koruzo in mlati žitne klase.
Strupena rosa (peronospora), oidij in druge bolezni so letos uničile pridelek v mnogih vinogradih, dočim so ostali dru* gi vinogradi skoraj nedotaknjeni in obes tajo obilen in dober pridelek. Različne vrste trt so tudi različno napadene in mogoče bo to pripomoglo k temu, da ne bodo Vipavci sadili v bodoče toliko vrst trt. So vinogradi, v katerih raste do 20 trtnih vrst, med katerimi so štiri petine belih.
Zbirka vrst, ki bi delala čast vsaki vi* narski šoli, vendar z veliko razliko: V vinarski šoli se goji vsaka vrsta pose* bej in različno, dočim naši vinogradniki tega ne delajo. Naši vinogradniki enako obdelujejo vse vrste, istočasno tržejo grozdje od vseh vrst. Ako tako delamo in tržemo, ko so prve vrste dozorele, zgubimo na sladkorju, ker niso pozne
vrste še dozorele. Ako počakamo, da do* zore pozne vrste, se pokvarijo prej do* zorele. V obeh slučajih dobimo malo sta* noviten in slab pridelek. Vipavski vino* gradniki kažejo veliko izkustvo in vztraj* nost pri negovanju trte in bodo gotovo opustili to kvarno in nepravilno ravna* nje ter posvetili tudi vinu tisto pažnjo, ki jo posvečajo trti. Že letos bo marši* kateri vinogradnik začel s pravilno tr* gatvijo.
Prvi korak v tem oziru je, da tržemo posebej grozdje vsake vrste ali tudi dveh ali treh, ki pa morajo istočasno do* zoreti in ako je mešanje z ozirom na tip in vrenje vina priporočljivo.
Na vsak način je važno, da ugotovimo pravi čas za trgatev. Oko in jezik zado* stujeta le približno, tudi če imamo veliko vajo v tem. Zvišanje sladkorja v moštu za Vz stopinje bomo z naravnimi čutili težko ugotovili, posebno ako moramo pokušati različne vrste grozdja. Za ugo* tovitev sladkorja v grozdju moramo ra* biti moštno tehtnico. Značilno je, da tudi veliki posestniki ne poznajo moštne tehtnice, dočim jo bi moral imeti tudi vsak majhen vinogradnik, ker le z njo lahko ugotovimo pravi trenutek za trga* tev. Ko se nam zdi grozdje zrelo, napra* vimo prvi poskus. Potržimo nekaj groz* dov iste vrste, stisnimo mošt, precedimo ga skozi platneno ruto in vlijmo ga v vi* sok kozarec ter vtaknimo vanj moštno tehtnico. Zapomnimo si vsebino sladko* rja, poskus pa ponovimo po dveh ali treh dneh in tako naprej, dokler se odstotek sladkorja več ne zviša. Ko moštna teht* nica ne pokaže več poviškov sladkorja, je nastopil ugodni čas za trgatev. Izjem* no lahko potržemo prej ono grozdje, ki rado gnije. Pri tem lahko žrtvujemo eno stopinjo sladkorja, samo da dobimo zdravo in trpežno vino.
Ali je priporočljivo rezati dve ali več vrst vina? Trgovske in tudi kletarske razmere večkrat to zahtevajo, a to delo se mora izvršiti po gotovih načelih. Prvo je potrebno, da tržemo grozdje po do* zorelosti, kakor nam jo pokaže moštna tehtnica. Tako bomo dobili v Vipavski dolini boljša vina, ki se bodo tudi lažje prodajala. Tako postane naše vinograd*
ništvo, ki stane toliko truda in stroškov, bolj dobičkanosno.
Še druge okolnosti so potrebne vse pažnje, pri letošnji trgatvi, to pa takoj, da ne bo prepozno. Premalo se upošteva robkanje grozdja, posebno onega, ki je napadeno po peronospori in pa prepičla je uporaba žveplenega amonijevega fos« fata. Edino tako bomo dobili zdrava in trpežna, močna in fina vina, pridelke
odgovarjajoče vinogradom zelena, riz« linga, grganje, pinota in kraljevine, ki lepšajo naše holme in griče.
Oddaljenejši od mesta ne vedo, kam se bi obrnili za moštno tehtnico, žveple« ni amonijev fosfat in druge kletarske po« trebščine. Pogledajo naj med oglase na platnicah.
(Po ital. izvirniku priredil naš urednik).
Poljedelstvo in vrtnarstvo
Setev pšenice.
Dober pridelek pšenice zavisi od pra« vočasnega sejanja, dobrega semena, do« brega obdelovanja in dobrega gnojenja. Pri setvi pšenice igra pravočasno sejanje zelo važno vlogo; o tem pa tukaj ne bo« mo govorili ker naši kmetovalci vedo, da je kvaterni teden najboljši teden za se« tev.
DOBRO OBDELOVANJE.
Pšenica ljubi dobro zrahljano zemljo, kot v splošnem vsaka rastlina. Korenine pšenice segajo več kot pol metra globo« ko v zemljo, kot so dokazali poskusi, ki jih je podpisani videl na nekem preizku« ševališču v Rusiji. Pšenica rabi korenine
v	svrho vsrkavanja vlage in hrane iz zemlje. Čim globokejše segajo korenine
v	zemljo, tem večja plast zemlje oddaja pšenici vodo in redilne snovi.
Zato pa mora biti prvo pravilo, da mo« ra biti zemlja globoko prerahljana. Glo« boko oranje ali kopanje je vedno na me« stu, za pšenico pa je nujno potrebno.
DOBRO SEME.
Dobroto semena moramo prematrati iz dveh vidikov. Prvič mora biti seme zdravo, drugič pa mora biti prave vrste in kolikor mogoče največ odbrano, se« lekcijonirano.
Zdravega semena na zunaj ne moremo spoznati, pač pa lahko spoznamo rastli« no iz bolnega semena. Predvsem eni bo« lezni je vzrok bolno seme, in sicer pše«
nični sneti. Ako hočemo seme razkužiti, to se pravi uničiti kal — tros pšenične sneti, moramo namakati pšenično seme skozi par minut v raztopini modre gali« ce. V to svrho vzamemo škaf. katerega držimo samo za taka opravila (ne za krmljenje živali, ker je galica strupena) ter vlijemo vanj 10 do 15 litrov vode, v kateri raztopimo lA kg modre galice. Za setev določeno pšenično seme denemo
v posebno vrečico in vrečico s semenom potopimo v dobljeno raztopino ter pu= stimo tam skozi par minut, največ 5. Modra galica uniči kal sneti in tako raz« kuženo seme ne bo dalo snetljive koru=> ze. Ako pa kljub temu opazimo pozneje na njivi snetljivo pšenico, tiči vzrok v. sneti, ki je ostala v obliki trosov na nji«
vi še od prejšnjega ali celo prejšnjih let. Trose sneti je lahko prenesel tudi veter, vsled česar bi bilo potrebno, da se bi razkuževanje pšeničnega in sploh vsega semena čim najbolj razširilo, to je, da bi ga razkuževali vsi.
Tako bomo dobili zdravo seme. Po« trebno pa je tudi dobro seme. to se pra«
vi	dobra vrsta pšenice.
Pri nas imamo najrazličnejše vrste pšenice. Ostale so še vse one vrste, ki so bile tukaj že pred vojno, mnogo vrst pa so prinesli tudi begunci, ki so taborili ši« rom cele bivše Avstro«ogrske države. Kjer so videli kaj dobro uspevajočega, so pobrali in prinesli domov. Tako ima« mo danes v deželi ogromno število naj« različnejših vrst pšenice, od katerih so
ene zelo dobre, druge manj, tretje pa po* polnoma za nič.
Zasluga ali nezasluga »Gospodarske* ga lista« je, da je začel širiti še nove vr= ste pšenice, samo da je danes to delo nekoliko sistematično. Kaj nam je po* trebno? Katere vrste moramo gojiti?
Na Tolminskem in Idrijskem potrebu* jemo dobro vrsto pšenice, ki bo tako zgodnja, da bo mogoče po isti sejati aj* do. V Goriški okolici in tudi drugod mo* ra biti pšenica tako zgodnja, da je mo* goče po njej sejati činkvantin. Torej so nam potrebne zgodnje vrste pšenice in mislimo, da bi zadostovale v celoti dve vrsti. Ena predvsem za mrzlejši del de* žele, druga pa za toplejši. Podpisani smatra, da moramo prvo vrsto iskati med nemškimi pšenicami, predvsem o* nimi, katere goje na Bavarskem (»Bavar* ski kralj«), drugo vrsto (za toplejše kra* je) pa med italijanskimi pšenicami, od katerih so nekatere znane širom sveta. Italijanski strokovni listi priporočajo mnogo vrst pšenice, ki gotovo niso vse najboljše. Podpisani je prepričanja, da moramo iskati najboljšo med vrstami, ki so bile selekcijonirane in vzgojene po strokovnjaku g. Todaro in kamor spada Gentile rosso in podvrsta »Družina 96«. Dosedanji poskusi z obema vrstama so izpadli v splošnem zelo dobro, kar doka* zujejo izjave kmetovalcev priobčenih v »Gospodarskem listu« in v ital. stro* kovnih listih iz Furlanije in Benečije.
PRAVILNO GNOJENJE.
Pšenica in sploh vsa žita zemljo precej izrabijo, ker potrebujejo obilo redilnih snovi. Mnogi poskusi so vcepili prepri* Čanje, da ni domač gnoj pripravno gno* jilo za pšenico, najpripravnejše gnojilo pa za koruzo. Zato bi morali pšenici gnojiti predvsem z umetnimi gnojili, ko* ruzi pa z domačim gnojem.
Za gnojenje z umetnimi gnojili pride pri pšenici vpoštev predvsem superfo* sfat, nekoliko kalijeve soli in eno dušič* nato umetno gnojilo. Na vsako njivo (3660 štirjaških metrov) bi morali pod* kopati 200 kg superfosfata (15%), 40 kg 40% kalijeve soli in pa 40 kg apnenega
dušika (kalcijev cianamid) ali pa ravno* toliko žveplenokislega amonijaka. Pšeni* ca nujno potrebuje dušičnato gnojilo ta* koj pri setvi, da se zamore takoj po prestanku zime bohotno razvijati. Ako otrok v prvih letih svojega življenja sla* bo živi, se mu to pozna celo življenje; ako dobi tele v prvih dveh mesecih svo* jega življenja malo mleka, zastane v ra* sti, je mršavo in zastonj bi čakali, da se bi iz takega teleta razvila močna plemen* ska žival. Kar velja v navedenih dveh primerih, isto velja tudi za pšenico, ki mora imeti takoj ob začetku obilo hrane, predvsem pa dušičnate, ker je dušik naj* važnejša redilna snov za rastline.
Pa bo kdo rekel: Vse lepo pišete, ali ako hočem tako napraviti, kot Vi svetu* jete potrebujem mnogo denarja. Tega pa jaz nimam in zato mi ni mogoče ne ku* piti selekcijoniranih semen ne umetnih gnojil.
Resnično je to, da marsikateri kmeto* valeč nima denarja za dobro seme in po* trebna umetna gnojila.
Ako kdo nima denarja si ga sposodi. Naš sotrudnik g. Magajna je v lanskem »Gospodarskem listu« v članku »Kmet in kredit« povdaril, da izposoditev de* narja za pametno gospodarsko zadevo ni sramota, pač pa pametno delo. Naši de* narni zavodi, predvsem naše posojilnice bi morale iti takim kmetovalcem na roko in jim potrebni denar posoditi. Kdor si sposodi denar za semena in umtena gno* jila pa mora imeti trden namen, da de* nar ob žetvi tudi vrne. Ako sem si spo* sodil denar za gotov namen, ga vrnem, ko sem namen dosegel. To bodi načelo.
Rustja.
Tomažin.
V	januarski številki letošnjega »Go* spodarskega lista« smo priobčili članek o »Tomažinu«, kot imenujejo na Koba* riškem nek zelo bohotno rastoči plevel, ki se je razširil po celi kobariški kotlini in prekoračil na severu Bovec, na jugo* vshodu pa Tolmin in se dobi že na vol* čanskih poljih. Obljubili smo. da bomo tekom leta določili ime temu plevelu,
kar ni bilo v zimskem času mogoče, ko ni bilo na razpolago nobenega »tomaži* novega« cvetja.
Na poziv »Gospodarskega lista« v le« tošnji majevi številki, da naj kdo čitate* ljev prinese uredništvu eno cvetočo rast* lino, se je oglasil v uredništvu g. Uršič iz Iderskega pri Kobaridu (pozneje še drugi) in prinesel cel šop tega škodljiv? ca, ki je bil bas v cvetju. Pregledali smo plevel in na podlagi različnih pripomoč* kov ugotovili, da nosi »Tomažin« znan* stveno ime Galinsoga parviflora, nem* ško pa Gangelkraut ali Franzosenkraut. Pogledali smo v dobro knjigo, ki jo je iz* dala Mohorjeva družba in spisal g. Mars tin Cilenšek z naslovom »Naše škodljive rastline« ter ugotovili, da je že g. Cilen* šek slišal o tem plevelu in ga tudi poznal, kljub temu, da ni priobčil njegove slike. Plevel »Tomažin« nosi pri Cilenšku slo* vensko ime »Amerikanski rogovilček« in vsled tega naj se tako imenuje tudi od sedaj naprej. Ker je Cilenškova knjiga danes žalibog zelo redka, priobčujemo tukaj to, kar piše g. Cilenšek o tem ple* velu.
»Ne trdimo sicer, da se je ta nepridi* prav iz Daljne Amerike (»Argentinije« prip. ured.) že udomačil v naših krajih. Nas Slovencev doslej še ni zadela nje* gova grozovita moč, a občutili so jo že po nekaterih deželah nemškega cesar* stva. Zlasti v okolici glavnega mesto Be* rolina je postal hud in škodljiv plevel, da je morala gosposka seči vmes in nje* gov zator (zatiranje) vzeti v roko. Ako preudarimo, da do takih korakov se ne pride hitro, in ako pomislimo nadalje, da je deteljna predenica na primer pri nas povzročila že mnogo škode, predno so začeli s prstom kazati na njo in v de* želnih zborih postave kovati: ako vse to preudarimo, jasno vidimo, kak sovraž* nik nam preti. Preti nam zares, da še več, imamo ga celo že na domačih tleh! Ali doslej še ni napravil posebne škode, zakaj ni še prekoračil povsod ograje do* mačega vrta. Pri vseh inozemskih rastli* nah opazujemo, da se razširjajo od ne* kega središča, kamor prihaja blago iz tujine. Toda drugače res biti ne more.
»Ker nam je kvarljivec že za petami, ker že trka na naša vrata, tedaj je zadnji čas, da ga začnemo spoznavati in zatira* ti, dokler se ni polastil popolnoma naših zemljišč. Amerikanski rogovilček ima si* cer precej dolgo, tako tanko koželjasto korenino, da se včasi komaj razloči od mnogih dolgih vlaken. Na njej stoji 15 do 45 cm visoko, okroglo, brazdasto ste* blo, ki je popolnoma golo, in katerega nasprotne veje so tako postavljene, da delajo z njim nekako triklinaste vilice. Te rogovile se na vejah ponavljajo.
»Njegovi nasprotni listi so kratko* recljati, srčasto jajčasti in napiljeni. Glavna žila oddaja dve stranski moč* nejši in se potem cepi na tanše žilice.
»Vrh stebla in konec vej so na tankih recljih cvetni koški. Vsega koška je ka* maj za droben grah. Košek ima 5—6 ze* lenih, rumenkasto obrobljenih, čolnatih lističev. Za njim stoji najprej v pretrga* nem kolobarju 5 jezičastih, belih, potem pa na plevnatem plodišču množica ceva* stih, rumenih cvetov. Črno rožko venča lijasta kodeljica, ki vetru najbolj poma* ga, da hitro razširja ta plevel.
»Amerikanski rogovilček cvete male* ga in velikega srpana. Zelišče je podob* no ušivcu, in kdor pazno prečita kratki opis, ne bo ga lahko izgrešil. V vrtu ga je treba izpipati in sežgati, da ne pride seme vetru v oblast. Tako je treba rav* nati z njim tudi na polju. Tu gospodari z meteljko, nemško deteljo ali lucerno prav tako, kakor deteljna predenica z navadno deteljo, dasiravno ni zajedalka. Kmalu postane tako gost, da zaduši vsa* ko drugo rast, zlasti meteljko.«
Toliko g. Cilenšek. Neka nemška stro* kovna knjiga pravi o tem plevelu da se mora gomoljnice večkrat v letu opleti, izriti plevel pa spremeniti v kompost z dodatkom živega apna, ki rastlino in se* me popolnoma razje.
Vse knjige, kolikor smo jih pregledali in ki pišejo o tem plevelu, pravijo, da je zelo škodljiv plevel, ki marsikje popol* noma uniči poljske pridelke, kar so žali* bog opazili tudi naši kmetovalci na Ko* bariškem.
Kako ga bomo uničili? Predvsem je potrebno, njivo večkrat opleti, da ne pri*
de v seme. Potem moramo nehati krmiti živino s tem prevelom in ga vrhu vsega še sušiti na senikih.
Ako pa se bi samo en kmetovalec ravnal po teh navodilih, bi to prav malo pomagalo. Potrebna je tudi organizirana-borba, katero morajo vzeti v roke deže« la in občine. Edino na ta način bomo za= trli tega velikega škodljivca, ki se bi dru= gače lahko razširil črez celo deželo. Da je deželna oblast obveščena o tem ples velu, je poskrbelo uredništvo »Gospo* darskega lista«.
Uvoz semenskega krompirja.
V	zadnji številki »Gospodarskega 1U sta« smo javili, da bo Zadružna Zveza v Gorici vložila prošnjo za uvoz semenskega krompirja:
Prošnja je bila tudi v resnici vložena o pravem času in sicer se je glasila za
10.000 kg zgodnjega holandskega krompirja z rumenim mesom.
10.000 kg . zgodnjega holandskega krompirja z belim mesom, in
200.000	kg jugoslovanskega krompirja vrste »Ida« ali »Kamnik«.
Na prošnjo je že dobila Zadružna Zve* za tudi odgovor, ki sicer ne daje še za* dovoljive rešitve, a izgleda, da bo prošnja ugodno rešena, ako bo izpadel ugodno ogled krompirja na licu mesta. Zastopnik Fitopatološkega ištituta (za= vod za zdravje rastlin) v Milanu bo namreč sam pregledal krompir pri pro= ducentih krompirja in ako ga bo našel zdravega, bo dovolil uvoz.
Holandski krompir bo iz pokrajine Zuid na Holandskem, jugoslovanski pa predvsem iz okolice Kamnika nad Ljub; ljano.
Danes sicer še nimamo dovoljenja, a kljub temu naj se interesenti takoj pri* glasijo, da ne bodo ostali brez krom= pirja, ako dobimo uvozno dovoljenje. Dosedaj se je oglasilo že precej kmeto« valcev in tudi zadrug, ki žele izmenjati seme.
O	cenah danes še ne moremo govoriti, a toliko lahko trdimo, da bo jugoslovan* ski krompir stal kaj izpod 100 L za q. holandski pa okoli 150 L za q.
Čebelarstvo
DVE PRIPOMBI.
A)	Letošnje leto se pri nas ni izkazalo z nobenim važnejšim pridelkom. Sadja je bilo mulo, koruze ne kaže veliko, vinska letina bo pičla. Vsemu je največ krivo vlažno in nestanovitno vreme.
Vsled istega razloga je tudi letošnja čebelarska letina zelo slaba tako pri nas, kakor tudi v drugih državah, vsaj tako je razvidno iz čebelarskih listov. Povsod so prišli v jesen s slabo napolnjenimi satni-cami.
Pri nas imamo sedaj ajdino pašo, ki bi sicer lahko mnogo prinesla, a vsled nestanovitnega vremena tudi mulo obeta. V splošnem bo vladalo letos precejšnje pomanjkanje medu in gotovo bo med precej drag. Izpod 10.— L za kg ga ne bi smeli prodajati.
Ajdin med je zelo pripraven med za vzimljenje čebel, kljub temu pa bi kazalo proti koncu tega meseca iztrčati ajdin med, da si čebele še kaj naberejo. Pred vzimljenjem pa bomo na vsak način morali pregledati panje, pregledati koliko medu je v njih in ukreniti potrebno, da ne bodo čebele črez zimo umrle gladu.
Mnogi pravijo, da bodo iztrčali sploh ves med in da bodo krmili čebele s sladkorjem. Ako računamo sladkor po 7.— L in med po 10 L, bi mogli s to špekulacijo nekaj zaslužiti, a ne mnogo.
B)	Ropanje.
V	jesenskem času, posebno vsled po slabem vremenu povzročenih pičlih zalog medu, opazimo večkrat v čebelnjaku ropanje. Za ustavitev ropanja svetujejo več pripomočkov, tukaj pa navajamo slednje:
1) zmanjšati moramo vratca, tako da more v panj samo ena posamezna čebela;
2) brado panja namažimo s kakšno močno dišečo tvarino, kot n. pr. s pelinom, karbolovo kislino in podobnimi. Domače čebele bodo spoznale svoj panj, roparice, pa ne bodo prišle blizu.
3) Najnavadnejše sredstvo pa ie premestitev panja. Najprej izženemo iz panja vse čebele (roparice in domače), potem pa panj premestimo na bližnje mesto. Prave, domače čebele bodo našle svoj panj in ga zasedle, roparice pa ne. To zelo enostavno sredstvo navadno pomaga.
CENA MEDU V ŠVICI.
Švica pridela sama precej medu, še več ga pa uvozi iz inozemstva, in sicer največ iz Francije, kjer je čebelarstvo zelo bujno razvito in kjer podpira čebelarstvo tudi železniška uprava. Železniška uprava je namreč v Franciji obsejula železniške nasipe s takimi zelišči, ki bogato medijo. Tudi pri nas bi to bilo umestno, pa pustimo to. Med stane v Švici 2.50 do 3.— franke za kg, kar bi v naših lirah znašalo približno 14—15 L za kg. Cena je torej višja nego pri nas. Uvozna carina na med znaša v Švici 120 frankov na 100 kg, ali v naših li-
Časi se spreminjajo.
Včasih se ni brigal nihče za zadružni* štvo razen nekaj duhovnikov in učite* Ijev. Ti prvi pionirji so morali tudi v naši deželi prestati hude boje. Zbirali so okrog sebe ljudi med posmehom vlada* jočih vaških in mestnih mogotcev, bo* gatašev in trgovcev. Gospodarski stro* kovnjaki so gledali na zadružne organi* zatorje kot na diletante, katerih delo po njih mnenju ni moglo uspevati. Zgodo* vina je dokazala nasprotno. Ko bi bilo zadružništvo le gola gospodarska oblika, bi ne uspelo, a zadružništvo vsebuje idejne sile in te so mu pomagale do ne* pričakovanega razmaha.
rah približno 6 L na kg. Zaenkrat ne bo-bo izvažali medu v Švico, ker ga bo še za domači trg premalo.
HUBAN DETELJA.
V	lanskem »Gospodarskem listu« smo na strani 105 pisali o »Huban«-detelji, katero baje čebele celi dan obletavajo, ko je v cvetju. To novo deteljo šo uvedli čebelarji iz Amerike skoraj v vse evropejske države, a danes jo povsod opuščajo, ker se ne izplača. Kmet ne bo sejal take detelje, ki da malo in slabo krmo. Nemški čebelarski strokovnjak dr. Krancher pravi celo v nekem čebelarskem listu, da ie ta detelja tudi za čebelo popolnoma brez vrednosti. Križ črez njo.
ČEBELA IN GROZDJE.
Še vedno je razširjena napačna misel, da čebela načenja grozdne jagode in srka iz njih sok. Čebela zdravih jagod ne more načeti, ker nima pripravnih organov, s katerimi bi preluknjala jagodno lupino. Čebela srka sok samo iz že načetih jagod in s tem samo koristi, ker bi drugače načete jagode začele gniti in bi okužile še zdrave jagode. Po čebeli izsrkana jagoda pa se posuši in zato pravzaprav čebela koristi.
Dokler so bile zadruge majhne, skro* mne, so bili njih voditelji skromne du* še, ki so delale zanje zastonj, brezplač* no. Takrat se ni nihče silil k vodstvu po* sojilniških pisarn, kmetijskih društev, konsumnih zadrug.
Danes so se razmere nekoliko spre* menile. Imamo posojilnice z milijon* skim prometom, konsumne zadruge, ki prodajajo na leto za Vz milijona blaga in razne ustanove, ki so prekosile že zdav* naj meje majhnega obrata.
Pri velikih posojilnicah je mnogo ra* čunskega in pisarniškega dela, ki ga mora vršiti vešča roka, zato vidimo, da stopa tudi tu že na mesto neplačanega organizatorja*pionirja plačani uradnik.
	Zadružništvo	
		
Ravnotako zahteva velika konsumna tr* govina kolikortoliko spretnega vodite* lja, ki mora biti plačan.
Medtem ko se pred leti nihče ni po* nujal za voditelja naši zadrugi, ker je bilo treba delati brezplačno, postaja da* nes v spremenjenih razmerah zadruga, oz. mesto zadružnega voditelja ali urad* nika, predmet hrepenenja marsikaterega »zadrugarja«, ki bi si rad pripravil udob* no koritce za čimbolj brezskrbno življenje.
Zadrugarji, pozor! Ta pojav je vreden vaše najtemeljitejše pozornosti.
Kolikor časa je zadruga od svojih vo* diteljev zahtevala le delo, trud in po* žrtvovalnost, je bila varna pred notra* njimi sovražniki, vnanjih se ni bala. Da* nes pa, ko zadruga za delo tudi plačuje, obstoja nevarnost, da se bo marsikdo skušal ukrasti v zadrugo, akoravno mu je mnogo več do lastne koristi kot do zadruge.
To so naj večji sovražniki našega za* družništva. Njih nevarnost obstoja v tem, da so zakrinkani. Nastopajo kot zadružni organizatorji, ker jim tako ka* že, kot vneti zadrugarji, ker jim to nese.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 48: Ali umetna gnojila koristijo več, če bi na primer po* trosili 10 kratno množino od zahtevane ali bi rastline porabile le 10. del in bi se ostalo gnojilo zavrglo. Ali bi večja koli* čina celo pokvarila uspeh in škodovala rastlini.
Odgovor: Gnojiti z lOkratno mno* žino umetnih gnojil ni gospodarsko pa* metno. Podroben odgovor dobite v pri* hodnji št. v posebnem članku.
Vprašanje št. 49: V zadnji štev. »G. L.« ste omenili eno zdravilnih rast* lin, pri nas pa jih je več. Baje pa je po* trebno za zbiranje posebno obrtno do* voljenje, a naši ljudje jih tudi ne vedo
Ko zadruge ne bodo več potrebovali, ali ko bodo oni na škodo zadruge obogate* li, bo padla krinka.
Zadrugarji, pozor! Varujte se najbolj kač, ki jih redite na lastnih prsih.
D. Doktorič.
Vpis zadrug pri Trgovski zbornici.
Nektere zadruge so dobile te dni pi* smo Trgovske zbornice. Ker pa je pismo seveda laško in naši ljudje takim urad* nim dopisom nič kaj preveč ne zaupajo
—	največkrat namreč ne pomenijo nič dobrega — so se nekteri razburili, češ, kaj pa je že zopet. V pomirjenje vseh povemo, da je to le odgovor na prijave, ki ste jih pred meseci poslali isti trgov* ski zbornici in s katerim Vam javlja, da je Vaša zadruga pri njej registrirana. Po italijanskem trgovskem pravu, ki na še ne velja v celoti pri nas, mora biti vsaka tvrdka prijavljena in vpisana pri Trgov* ski zbornici, tako, kakor smo bili prej prijavljeni in vpisani pri Trgovski sodniji. Pri nas smo sedaj tako srečni, da smo vpisani na obeh krajih.
kam prodati. Dobro bi bilo, da se bi za to vprašanje nekoliko več pobrigali.
Odgovor: V Gorici se s pravo tr* govino z zdravilnimi rastlinami nihče ne peča. Središče te trgovine v Italiji je Trst in Genova. V Trstu jih kupuje tvrdka Humouda & C.o (via Milano 4), ki ima baje več zaupnikov med podežel* skimi trgovci in drugimi.
Upamo, da bomo v kratkem celotne* mu temu vprašanju posvetili več pažnje, ako bomo dobili za to pripravno osebo, ki bi imela dovolj izobrazbe in veselja.
Vprašanje št. 50: Ali je mogoč rekurz (utok) proti občinskim davkom, ki so že razglašeni pri občini? Kdo ima popraviti občinski proračun, ki je bil za* vržen od prefekture?
p		n L u	Vprašanja in odgovori	D=a
		
Odgovor:	Utok	proti občinskim
davkom je mogoče vložiti v roku 20 dni po razglasitvi višine davka. Od prefekt ture zavržen občinski proračun mora po* praviti občinski svet.
Vprašanje št. 51: Kako naj ohra* nim grozdje, da mi bo ostalo več časa lepo in zdravo?
Odgovor: 1. Morate skrbeti za pri* praven prostor, ki bo zračen (ne prepih
—	ker prepih suši) ter primerno vlažen, a najprej razkužen. Prostor razkužimo s pobelenjem z apnenim mlekom, vlaga pa ne sme izvirati iz vlažnih zidov tem* več od vode, katero postavimo v tak prostor v kakšni skledi.
2. Shraniti morate trpežno vrsto gro* zdia, to je tako vrsto, ki tudi v navad* nih razmerah ostane sveža več časa. Ta* ke vrste so one vrste, ki imajo navadno trdo lupino in redke jagode.
3. Grozdje morate dobro prečistiti, to je odstraniti vse gnile in bolne jagode, oziroma najboljše je odbirati samo zdra* ve grozde.
4. Grozdi naj bodo obešeni na trtni mladiki, od katere naj bo spodnji konec stalno v vodi, katero pa moramo več* krat premenjati.
5. Grozdi naj se ne dotikajo, vsak grozd naj bo s svojo mladiko kolikor mogoče sam za sebe.
Na Krasu hranijo nekateri kmetje grozdje med lubjem od koruznih klasov. Na pleteno leso denejo najprej nekaj lu* bja, potem plast grozdja, zopet lubje, potem plast grozdja in zopet lubje. V ce* loti denejo na isto leso eno, največ pa tri nlasti grozdja. Lubje in grozdje mora biti zdravo ter shranjeno na zračnem prostoru.
V	p r a š a n j e št. 52: Na mojem trav* niku se je zaredilo zelo mnogo polžev (na tisoče), ki so s hišicami vred debeli kot grah. Na nekaterih mestih so eden pri drugem. Ker smatram, da delajo ve* liko škodo na travi in jih je tudi drugače težko iz sena izčistiti, sporočite mi, kako jih bi ugonobil?
Odgovor: Ako ste že spravil iz travnika tudi otavo, je najboljše, da raztrosite po travniku živega apna v
prahu, ako pa hočete istočasno tudi gno* jiti, raztrosite po travniku kajnita ali pa surove kalijeve soli (kalijev klorat = 30% kalijeva sol).
Mogoče se Vam zdi tak odgovor ču* den? A proti polžem nimamo drugih sredstev, kot taka. Polž leze in ako pri* de v dotiko z razjedajočo snovjo, tako kot- je živo apno ali kajnit, se rani in gotovo pogine. Ako mislite trositi živo apno, potrosite ga zvečer ali pa zjutraj.
V	p r a š a n j e št. 53: Čital sem v »Go* spodarskem Listu«, da škrope v Masso* lombardi drevesa z žvepleno apneno brozgo. Kaj je to in kako se napravi?
Odgovor: Apneno žvepleno brozgo si napravimo na sledeči način: V železa nem loncu ali kotlu kuhamo 15 1 vode, 1.30 kg živega apna in 2.20 kg čistega žvepla. Dobljena tekočina je temno* oranžne barve. Dobljena tekočina ne vzdrži dolgo na prostem zraku, vsled če* sar si jo napravimo neposredno, predno jo rabimo. Ako škropimo sadno drevje pozimi, raztanjšamo gornjo tekočino s štirikratno množino vode, ako škropimo pa drevesa v zelenju, raztanjšamo pa z 40 kratno množino vode. Škropimo lah* ko z navadno trtno škropilnico.
Vino iz stiskalnice.
Kakšna razlika je med vinskim cve* tom, to je med vinom, katerega najprej dobimo iz grozdja in med onim, katere* ga iztisnemo s stiskalnico iz tropin? Francoski strokovnjak E. Hugues piše v tem oziru v francoskem listu »Progres agricole et viticole« sledeče:
1. Iz tropin iztisnjena vina vsebujejo več ekstrakta (suhih snovi), več čreslo* vine, pepela, več dušika, več fosfornih, žveplenih in klorovih spojin kot »vinski cvet«. Čim poznejše pride vino iz stis* kalnice, tem bogatejše je na imenovanih snoveh.
2. V vinu iz tropin je več kislin.
3. Razlika v alkoholu je zelo majhna in navadno ne presegajo razlike treh de* setin odstotka.
Gospodarski koledar
Kmetovalec v septembru.
N a n j i v i: Glavni pridelek, ki se na= haja še sedaj na njivi, je koruza august= nica in činkvantin, ter najrazličnejša zelenjava.
Pri koruzi moramo paziti na dvoje. Predvsem moramo uničiti vse od smet* ljaja napadene rastline, ki naj se skrbno odnesejo iz polja ter sežgejo. Puščati smetljaj na njivi ali ga vreči na gnoj, da* ti od smetljaja napadeno rastlino živini, tako ravnanje ne uniči smetljaja, pač pa ga razširi. Trosi smetljaja (najmanjši črni prašek) so klica za nov smetljaj.
Potem moramo paziti pri koruzi na to, da ne odstranjujemo od stebel še zelenih listov. Kot smo pisali v zadnji številki »Gospodarskega lista«, črpa klas tvarino za razvoj zrn iz zelenih listov in ne iz korenik. Ako hočemo koruzne liste ohra= niti za krmo, odstranimo od stebel samo že porumenele liste.
V tem mesecu sejemo pšenico, zimski ječmen, rž.
Na njivi je še mnogo zelja, kot kore* nje, repa, ohrovt (vrzote), kapus itd. Ako hočemo imeti od teh velik pridelek, mo* ramo odstraniti plevel in zelju moramo pognojiti. Najboljše gnojilo je z vodo razredčena gnojnica.
Na travniku: V tem mesecu do= končamo košnjo otave, ker hočemo upo= rabiti senožeti še za pašo v jesenskih mesecih.
Mesec september je najprimernejši mesec za gnojen je senožeti s tomaževo žlindro. Letos bodo sicer naši živinorejci uporabili zelo malo tega umetnega gno* jila, ker je precej drago, a kdor misli, naj si ga nabavi takoj in naj ga kmalu raztrese. Sedaj je najugodnejši čas. Isto« časno s tomaževo žlindro naj se potrosi tudi nekoliko kalijeve soli.
V vinogradu se bliža najveselejše onravilo, to je trgatev. Zalibog letošnja trgatev mnogih ne veseli, ker mnosi ne bodo krili niti stroškov, ki so jih vložili
letos v vinograd. Kar pa je Bog ohranil, to moramo vzeti s hvaležnim srcem kot Job.
Pred trgatvijo preglejmo trte v vino= gradu in zaznamujmo one, ki so bogato obrodile in ki dajo dobro grozdje, da bomo od njih vzeli drugo leto cepiče za zeleno cepljenje ali za suho cepljenje (kaljenje) v zimskem času. Zaznamujmo tudi one trte, ki redno slabe rode. da jih bomo precepili ali pa nadomestili. Glede trgatve si pa zapomnimo enkrat za vse* lej, da pridobi grozdje v zadnjih dneh na trti največ sladkorja. Od množine sladkorja pa zavisi kakovost vina.
V sadovnjaku obiramo sadje. Obirajmo ga tako, kot nam je svetoval g. Ušaj v zadnji štev. Gospodarskega lista. Gnilo, plesnjivo, piškavo sadje mo* ramo vreči na ogenj, ako ga pa hočemo uporabiti za prašiče, ga moramo skuhati in skuhanega pokrmiti.
V Massolombardi, središču napredne* ga sadjarstva v Italiji, nadenejo vsemu sadnemu drevju pasove z lepilom proti živalskim zajedalcem. In pri nas? Če ho= čemo biti napredni, če hočemo imeti od sadja v resnici lep dohodek, moramo tu« di mi tako delati.
Proti koncu meseca moramo odstra= niti vezi okuliranim cepljenkam.
V vrtu: Kjer je količkaj prostega mesta, ga moramo dobro izrabiti. Nasa? dimo endivijo, sejmo špinačo, radič, mo> tovilec, zimsko solato.
Paradižnikom odstranimo vse cvete in prav drobne sadove, da se bodo osta*
li	čim bolj razvili in odebelili. V tem mesecu zaključijo tudi kumarice svoj razvoj. Poberimo tudi najdrobnejše sa= dove kumaric in vložimo jih v jesih. Ki= sle kumarice so v zimskem času zelo te* čen pridodatek h krompirju.
V hlevu: V mnogih delih dežele končajo v tem mesecu s svežim krmlje= njem živine in preidejo polagoma na su? ho krmljenje, Ta prehod naj bo v resni=
ci rahel, izvrši naj se res polagoma, ker bomo drugače imeli pri živini škodo. Hi* tri prehod kvarno vpliva na želodec, ži* vina se nerada privadi novi krmi, malo uživa a daje tudi majhen dohodek.
Posebno v mrzlejšem delu dežele mo* ramo polagoma pripraviti hlev za zimo, ki bo glasom izjav mnogih vremenskih prerokov zelo huda. Hlev moramo dobro prečistiti in popraviti, kar je poprave po* trebno. Večkratno razkuževanje hleva je na mestu.
V tem mesecu se začne pravo krmlje* nje prašičev, katerim polagoma omejimo svobodo. Sveže krme naj dobi prašič vedno manje, vedno več pa močne krme. Na vsak način svetujemo vsem prašiče* rejcem, da razkužijo svinjak predno se začne prava debelitvena doba. Zadostu* je, ako svinjak izdatno pobelimo z apne* nim beležem (apneno mleko).
V kleti: Prvo delo v kleti pred tr* gatvijo mora biti podrobno prečiščenje kleti. Iz kleti naj izgine vsa pajčevina, vsa plesnoba, vse smeti. Priprave in sploh vse kletarske potrebščine je naj*
bolje oprati z sodo v vroči vodi. Klet moramo poškropiti z apnenim beležem, ki uniči marsikatero glivico, ki bi vinu ali moštu lahko škodovala. Iz kleti naj zginejo predmeti, ki ne spadajo v klet.
Posebno pažnjo moramo posvetiti vin* ski posodi, ki naj sprejme vinsko kaplji* co. Za par posebnih navodil glej v no* tranjosti lista.
Na domu: Dobra gospodinja ima v zimskem času vedno kakšno jabolko, kakšno hruško, kakšen grozd, par ore* hov. Kjer imamo shranjene te sadove, naj ne bo pajčevin, ne prahu, ne zaduh* lega zraku. Sadje naj se ne hrani na des* kah, pač pa na lesah, ki so spletene iz vrbovja ali divje trte (sarabot). Pletenje takih les ni težko in ako je deževno vre* me, pripravlja tako delo prijetno zaba* vo. Za tako delo so posebno pripravni stari ljudje, otroci pa naj zbirajo sara* bot.
Napreden gospodar si bo sedai naba* vil dobro pšenično seme in umetna gno* jila za gnojenje senožeti in zimskim set* vam.
Tržni pregled
V	zadnjem mesecu smo lahko zazna* movali širom cele Italije precejšen val draginje, ki pa je začel pojemati in ki bo moral sploh zginiti, ako se bo italijanska lira še zboljšala ali vsaj obdržala svojo sedanjo vrednost, ki se je proti koncu meseca avgusta in v začetku meseca sep* tembra znatno dvignila.
Žita: Vpeljava uvozne carine na žita je imela posledico splošnega porasta žit* nih cen, ki pa so v zadnjem času padle. Dne 5. sept. je Trgovska zbornica v Mi* lanu zaznamovala sledeče cene za 100 kg:
domača pšenica	L	180	do	182
inozemska pšenica	L	214	do	218
domača koruza	L	130	do	147
oves	L	135	do	140
rž	L	140	do	145
ječmen	L	140	do	150
Moke:
00	L	295	do	300
0	L	265	do	270
1	L	242	do	245
koruzna	L	145	do	160
Cena jugoslovanske koruze je padla v
Jugoslaviji za približno 10 din., vrednost dinarja pa se je napram liri znižala za približno 10%, vsled česar je cena jugo* slovanski koruzi padla tudi na našem trgu. Danes notira jugoslovanska koru* za franko Postojna ali Podbrdo 110 L (brez carine in vreč).
Živina: Cena je v zadnjem času ostala nespremenjena, v bližnji bodoč* nosti pa je mogoč majhen padec, poseb* no klavni živini, kar bo posledica večje* mu izvozu živine iz Jugoslavije.
Cena debelim prašičem je dosegla v nekaterih italijanskih mestih 10 L za kg,
najnižja cena je bila 7.50. Seveda pride* jo kot klavni prašiči vpoštev samo taki, ki tehtajo več kot 120 kg. Kako se bo ce* na v bodoče razvijala, danes ne moremo prerokovati.
Krma je postala draga širom cele Italije, kjer plačujejo v nekaterih me? stih dobro seno po 60 do 70 L za q, naj* nižje cene so pri nas, kjer se dobi nas vadno seno na hlevu tudi po 15 L. V splošnem ima pri nas seno ceno 25 Lir za q.
Otrobi so dragi in danes notirajo de* beli in drobni približno 130 L za q, ko* ruzni pa približno 115 L.
Oljnate pogače stanejo danes pribli* žno 145 L za q (sezamove franko kolo* dvor Trst).
Mlečni izdelki: Mlekarniško ma* slo se drži na ceni 16 do 20 L za kg; sir ima različne cene, naš tolminski stane približno 9 L za kg.
V i n o je v celi Itali ji zrastlo v ceni, neprodanega je ostalo malo in novi pri* delek bo našel prazne kleti. Pridelek le* tošnjega leta bo bolj pičel in zato se predvidevajo ugodne cene za mošt. Ostanki našega vina se prodajajo po ce* ni od 2 do 2.50 L za 1 hi, kraški teran pa približno po 3.50 L ali še več.
Umetna gnojila: Kar smo poro* čali v zadnji številki, velja tudi danes. 18% tomaževa žlindra stane na vagone približno 55 L franko Gorica ali Trst, superfosfat pa približno 30 L.
Teža 1 hi pšenice.
V trgovini se kupčuje s pšenico na q (100 kg), a vedno se ozira tudi na težo 1 hi. Čim večjo težo ima hi pšenice, tem boljše se plača q pšenice.
V srednjem tehta 1 hi pšenice 78 kg, so pa velike razlike med pšenico in pše* nico. 1 hi jare pšenice tehta od 73 do 76 kg, 1 hi trde pšenice (za testenine) 78 do 80 kg, 1 kg mehke (za navadno moko) pa 76 do 79 kg.
Vinska letina 1925 v Italiji.
Po dosedanjih cenitvah in računih se bo v 1. 1925 pridelalo v Italiji približno 64 miljonov q grozdja, iz katerega se bo dobilo okoli 42 miljonov hi vina. V pri*
meri z 1. 1924 bo letošnja letina za 7 mi* ljonov q grozdja manjša, v primeri z srednjo letino desetletja od 1914—1923 pa za približno 4 milj. q grozdja višja.
V cenitvah se predvideva v naših krajih slabši pridelek nego lansko leto, in sicer za okoli 25% (1/4), v mnogih ita* lijanskih pokrajinah pa boljši, med dru* gimi tudi na Tridentinskem.
Bik za 385.000 L.
V Buenos Aires (Argentini j a) se je vr* šila pred tedni razstava goveje živine, kjer je bil prodan en bik za 3187 šterlin, ali približno 385.000 italijanskih lir.
Vojna za superfosfat.
V Maroku divja huda vojna med Fran* cozi in Španci na eni strani in Marokan* ci (Abd el Krim) na drugi strani. Maro* kanci se bore za samostojnost. Francozi in Španci pa za tamkajšnje gore, ki ob* stoje iz kamnja, iz katerega delajo su* perfosfat. Izračunali so, da so te gore več vredne, kot znašajo vsi francoski dolgo* vi, ki niso prav majhni. Danes je že 60% vsega superfosfata na svetu v rokah Francozov.
Gospodinjski tečaj Prosvetne Zveze.
Ko to pišemo, se vrši v Gorici gospo* dinjski tečaj, katerega je priredila Pro* svetna Zveza v Gorici. Na tečaju je 40 deklet, ki so se zbrale iz cele dežele. Te* čaj vodijo čč. sestre iz Tomaja, predava* jo pa tudi drugi predavatelji, in sicer: g. Just Ušaj predava o vrtnarstvu in sa* djarstvu, inž. Rustja o kmečkem gospo* darstvu, živinozdravnik Ravnik o živi* nozdravništvu, dr. Glaser o pravozna* nju, dr. Jakončič o zdravilstvu. Posebna predavanja imajo tudi g. dr. Ličan, g.a Ferjančičeva, g. Terčelj, g. Doktorič (knjigovodstvo) in drugi.
Istočasno se vrši poseben tečaj Pro* svetne zveze v Vrhpolju pri Vipavi in v kratkem se otvori tudi v Idriji.
Pregovor pravi, da vzdržuje dobra go* spodinja tri ogle hiše, slaba pa jih lahko zruši pet. Poleg dobrih gospodarjev nam so potrebne dobre gospodinje, ki so predvsem poklicane vzdržavati naš soln* čni dom in vzgajati novi rod našega na* roda.
Ime«< ,	j? )M\ 1
Umetna gnojila
Tomaževo žlindro Superfosfat Kalijevo sol Čilski soliter Zvepleno-kisli amonijak Kalcijev cianamid Modro galico Žveplo
Seme ajde in druga žitna semena
narpčite in dobite pri
Corso Verdi 37, telefon 283
Gospodarske knjige:
Belle: Sadjarstvo 430 strani s 165 slikami
Humek: Praktični sadjar 410 strani s 116 slikami
Humek: Domači vrt, 195 strani in s 71 slikami
Domači živinozdravnik
Domači zdravnik
Nasveti za hišo in dom
Naše gobe	€
Seja domačih zajcev
Umni čebelar	<,:y.J,
Navedene in druge knjige, kakor tudi najrazličnejše tiskovine, za župne, županske, šolske in druge urade, papir, razglednice itd. itd. dobite pri
Katoliški knjigarni v Gorici
Via Carducci št. 2 (Gosposka ulica)
Odgovorili urednik: ing. agr. Josip Rusija. Tisk »Zadružne tiskarne« v (Dorici