J 'JI KMEČKI DOM DOffiOLJUBOVA PRILOGR za tiBŠe. GOSPODARJE GOSPODINJE IN DEKLEIfi Ery Štev. 12. V Ljubljani, dne 1. decembra 1910. Leto II. Živinska kuga. Eden najhujših vdarcev za kmeta je nesreča pri živini. Če vol ali prešič pogine, se čuti to celo leto. Če je pa žival le bolna, dela kmet zastonj. Na sslotisoče je napravila škode v zadnjih letih samo rdečica pri prešičih. Komaj smo tega sovražnika s cepljenjem nekoliko ukrotili, se že novi oglaša, ki nam preti na živini veliko škodo napraviti. V drugih deželah so vsa zadnja leta zdihovali, da jim živinska kuga na parkljih in gobcu veliko škode napravi. Pri nas je še 13. maja t. 1. potrdil urad za pregledovanje živinskih bolezni, ki se imenuje veterinami, da v Avstriji ni te kuge. Zatrli so jo z odločnim nastopom. Prepovedalo se je strogo iz okuženih krajev živino uvažati; če se je kje kuga pokazala, no se morale vse živali pobili in posestnike iz državne blagajne odško-"dovati. Načelnik veterinarcev dvorni .svetnik Binde je rekel meseca maja, da se bodo gotovo šc primerili posamezni slučaji kuge, toda splošnega razširjenja se v naši državi ni bati. Pazilo sc jc res strogo na mejah, da ni prišla nobena okužena žival v državo. Šest tednov potem so potrdili prvi slučaj kuge v Galiciji. § 31. živ. kužne postave določa, da se morajo take živali precej pobiti, da se druge obvarujejo nalezljive bolezni. Pri nas se to ni zgodilo. Že 3. avgusta je bila kuga dokazana v 18 občinah, 2. novembra je okužila že polovico države. V Galiciji j c okuženih v 03 glavarstvih 852 občin, v Bukovini je okuženih v 12 glavarstvih 150 občin, na Češkem je okuženih v 35 glavarstvih, 168 občin, na Moravskem je okuženih v 25 glavarstvih 183 občin, na Nižjeavstrijskem je okuženih v 11 glavarstvih 59 občin. Gotovo je nameravala vlada pri prvih slučajih strogo postopati, toda začeli so vpiti zastopniki mest, da bo potem še velikomanj živine prišlo na trg, čc se prepove uvoz iz Galicije, ki daje na teden 3—700 volov Dunajča-nom, Gališki veleposestniki so se tudi bali, da bi ne zamudili visokih cen pri živini. Tako so pritiskali od vseh strani na vlado, ki se je na zadnje vdala in pripustila uvoz iz okuženih krajev, četudi le pod gotovimi pogoji. — Zdaj je še Ogrska okužena, kamor so jo zanesli najbrž z bosansko živino. Kugo imajo tudi v Švici in Nemčiji. Tako znamo tudi mi kmalo na vrsto priti, ker se ta bolezen zelo hitro razširja. Za življenje živali res ni ta bolezen posebno nevarna. Kuga se dobi le z okuženjem. Na gobcu in parkljili se narede male otekline.Znotraj gornje ustnice, na koncu gornje čeljusti, kjer ni več zob in na robu jezika se prikažejo mali mehurčki, ki kmalu počijo in spustijo vodeno žlezo. Na teh mestih ostanejo odprte hraste. Na pakljih se tudi napravijo rane. Žival hujša, mleka je za polovico manj. Začetka je mleko še vžitno, če se skuha, pozneje je naravnost škodljivo. Prešičcm se sme dati le dobro prekuhano, ker drugače dobe isto bolezen. Mleko se kmalu spozna, ker ima spremenjeno barvo, se vleče in je videti kakor umazano. Smetane ima tako mleko malo ter se rado zasiri. Bolezen se je vsled mleka že večkrat prenesla na ljudi, ki so vsled tega že tudi umrli. Živina ravno ne pogine, toda dolgo hira, kar je za kmeta tudi velika nesreča. Od okuženih živali se ne sme mleko sprejeti v nobeno mlekarno. Če je ena žival zbolela, svetujejo še vse druge z ono belkasto slino, ki se bolnim živalim na gobcu spušča, namazati. Na ta način se doseže, da bo bolezen lahka in kmalu prenehala. Zbolijo pa gotovo vse živali, če je enkrat bolezen v hlevu. Najhuje so posledice za kupčijo. Iz okuženih krajev ne pusti vlada živine izvažati, ne sejmov imeti. Doma ne bomo mogli vse živine, ki doraste, po-klati. Kje bo kmet dobil denar? Paziti bo torej treba, da se ne zanese v naše kraje ta kuga. Razen bolnih živali prenašajo kugo posebno ljudje, ki imajo z živino opraviti, pa tudi psi, mačke, vrane, muhe, golob je in vse reči, ki so bile v zvezi z bolnimi živalmi, tako se lahko zanese bolezen po krmi, po živinskih vagonih, v katerih je bila bolna živina. Tudi vozovi in mlečni vrči znajo nevarni postati. Boljše bo začetkom paziti, kakot pozneje malomarnost obžalovati. Tujo živino zdaj ne kaže prav nikjer kupovati, če bi se morala dalj časa po železnici voziti. Nevarnost je gotovo velika, da se vsa naša goved okuži. Na naših semnjih še ni nevarnosti ker še ni bila pri nas kuga dokazana. Ker pa pride živina od vseh krajev in še posebno ljudje, ki kaj lahko zanesejo kugo tudi k nam, živino kupovat, ne ženi brez posebne potrebe živine na semenj. Če ne misliš prodajati, ne pusti vsakega tujega kupca v hlev. V druzih krajih so gospodarji v okuženih krajih kar kratkomalo prepovedali vsakemu tujcu vstop v živinski hlev. Nobeden hlapec ali dekla se ne sprejme v službo, če se ni dokazalo, da ni bil popred v službi v neokuženem kraju skozi šest tednov. Mlekarski vrči, ki pridejo po železnici nazaj, naj se v 3% sodni vodi clobro umijejo, — ker se tudi po njih lahko bolezen razširja. Če ti žival zboli, ji ne daj suhe ali trde krme, ki ji bolečine napravlja, ampak mehko in kuhano, morebiti repo, krompir, peso in otrobi. Težava je le v tem, ker našim kmetom navadno vsega tega primanjkuje. Glej tudi, da blato večkrat odstraniš in živini prav dobro spod-kidaš. Nastlano naj imajo prav dobro. Če je bolezen huda, naj se gobec večkrat na dan namaže z zmesjo vinskega razredčenega kisa, če tega nimaš vzemi navadnega medu in moke. Parklje se namaže z l%formalinom. Med boleznijo naj se krma po malem daje. One nalezljive bacile umori kaj hitro svetloba ali toplina, mraz jim pa ne škoduje. Čc so živali večkrat na prostem, je to eden najboljših pripomočkov. Zamori jih tudi apneni belež. Žalostno jc pač, da se jc vlada zbala zaradi vpitja raznih ljudi po mestih in živinorejo celega cesarstva taki nevarnosti izpostavila. Varujmo se sami, če nas drugi ne varujejo zadosti. Dozdaj jc menda okuženih čez 400.000 goved, škode že na milijone. Živinorejska zadruga za kamniški okraj. Dne 3. novembra 1908 se je ustanovila v Kamniku živinorejska zadruga za celi kamniški politični okraj, z namenom, da pospešuje živinorejo v tem okraju. Prvo leto je zadruga lo bolj malo delovala, ker so bile razne težkoče. Nakupila je štiri bike in priredila pre-movanje v Mengšu dne 5. novembra 1909. Od zadnjega občnega zbora, ki je bil mcsoca januarja t. 1. pa jo začela zadruga jako živahno delovati. Ker so nekateri člani zadruge želeli pojasnila o delu in namenu zadruge, se jim poda tem potom kratko poročilo. Živinoreja je ona panoga kmetijstva, ki donaša našemu kmetu šc največ dobička. Tam, kjer je prešičereja in govedoreja zelo razvita, tam so trdni in bogati kmetje, dočim vlada revščina v onih krajih, kjer je živinoreja na ni. ki stopinji. Da se pa živinoreja čim-daljc bolj pospešuje in razvije, ter ljudem na ta način pomaga do večjega gmotnega blagostanja, se ustanavljajo živinorejske zadruge. Živinorejska zadruga za kamniški politični okraj je letošnje leto, kakor bo tudi v bodoče, ua ta-le način pospeševala živinorejo. J. Prireja poučna predavanja o živinoreji po raznih krajih kamiškega okraja. Taka predavanja so zelo važna, ker sc ljudem pojasnjuje in živo stavi pred oči, kako naj skrbe za dobro živino. Kjer toraj želite predavanja (v kamniškem političnem okraju), naznanite to načelstvu zadruge. Brez stvarnega pouka sc živinoreja ne bo povzdignila. II. Vsaka živinorejska zadruga mora tudi imeti čistokrvne bike iste pasme, ki je za dotični kraj določena, ako hoče dobro uspevati. Za kamniški okraj je določena pinegavska pasma. Zadruga ima sedaj 25 bikov čiste pasme. Zadruga gre članom rada na roke, zato jim rada da bike, ako zanje prosijo. Brez dobrih bikov se tudi pleme ne more zboljšati. Letošnje leto je bilo v okraju veliko pomankanje bikov. Leta 1909 je bilo v kamniškem političnem okraju 8260 krav, 2393 tclic in 199 potrjenih bikov. Leta 1910 je pa krav gotovo nad 10.000, a potrjenih bikov samo 75. Več občin, ki ima 100 -200 krav nima nobenega potrjenega bika. Naj navedemo nekaj občin: Ihan je 10'. imel konccm leta 1909. 147 krav, 27 tclic, 2 bika. Drtija 117 krav, 39 telic, 9 bikov, Zlatopoljc 87 krav, 30 telic, 3 bike, Sp. Koseze 112 krav, 31 telic, 5 bikov, Prevoje 117 krav, 23 tcli£, 2 bika, Bafolče 103 krave, 19 telic, 4 bike, Rova 112 krav, 33 telic, 3 bike, Trojane 283 krav, 90 tclic, 3 bike, Dragomelj 69 krav, 26 tclic, 2 bika, Gojzd 131 krav, 45 tclic, 2 bika, Moste 132 krav, 24 telic, 2 bika, Nasovče 80 krav, 10 tclic. 2 bika, Stranje 116 krav, 58 telic, 3 bike, Trzin 152 krav, 74 telic, 2 bika i. t. d. Vse tu naštete občine niso imele pri letošnjem licencevanju nobenega potrjenega bika. Jasno jc, da vsled tega vočalimanj trpi živinoreja. Po postavi z dne 11. avgusta 1890 morajo občine skrbeti za potrebno število bikov ple-menjakov. Zadruga rada pomaga občinam v tem oziru; razposlala jc dopise vsem županstvom, da jim priskrbi bike plemen j akc. A le malo županstev se je temu povabilu odzvalo. Seveda povsod, kjer dobijo zadružnega bika, mora vsaj nekaj boljših kmetovalcev pristopiti k zadrugi. V mnogih krajih spuščajo nelicencevanc bike, kar pa je po postavi z dne 11. avgusta 1890 kaz-njivo. Vsak, ki spušča nepotrjenega bika zapade za vsak slučaj globi od 4—20 kron. Nekateri gospodarji bi radi vedeli, pod kakimi pogoji da zadruga bike. Z vsakim bikorejcem, ki sprejme od zadruge bika, se sklene pogodba. Bikorcjcc se zaveže: a) Prevzeti bika za pogojeno ceno, in sicer sc bik coni po mesarski dnevni ceni, ves priredok in junčevina pripada bikorejcu, dočim bik ostane last zadrugo. b) Od zadružnikov sme bikorcjcc računati junčevine eno krono, od nečlanov pa dve kroni. c) Ako bi bik nevarno zbolel, mora takoj poklicati živinozdravnika in obvestiti načelstvo zadruge; obvestiti mora tudi načelstvo, ako bi bik lc malo zbolel, da isto potrebno ukrene. Stroške za živinozdravnika plača zadruga. Le, ako bi bik zbolel po krivdi bikorejca, plača ta sam. Živinozdravnik določi vzrok bolezni. d) Zaveže sc imeti bika eno leto, ako bi ga ne hotel imeti, mora to naznaniti en mescc prej načelstvu. Nasprotno pa mora dati zadruga vso potrebne tiskovine brezplačno ter smo odvzeti bika proti enomesečni odpovedi, ga prodati ali prestaviti, ako ni za dotični kraj sposoben. e) Bikorcjcc se mora ravnati po navodilih, katere mu da odbor in sploh ravnati z bikom po načelih umne živinoreje. Iz tega je razvidno, da bikorejci dobijo bike pod jako ugodnimi pogoji. Dobivajo bike popolnoma brezplačno, le kadar se bik proda, se izplača zadrugi prvotno pogojeni znesek. III. Zadruga posreduje svojim članom tudi pri nakupu plemenskih krav in telic, ter gleda strogo na to, da kupi le dobre čistokrvne ninegavske krave. Tudi posreduje pri dež. odboru da prispeva k nakupu plemenskih krav eno tretjino kupne cene. IV. Velike važnosti jc pri vsaki živinorejski zadrugi rodovnik, to jo temeljna knjiga za zboljšanje zadružno živine. V to knjigo se sme vpisati goveda le zadružnikov in sicer taka, ki jo potrdi za to postavljena komisija, Žival se zaznamuje s številko na rogu in z imenom. Vse člane živinorejske zadruge bo v kratkem obiskal zadružni uradnik, da vpiše njih pinegavsko ži-vino v rodovnik. V. Prav tako velieoga pomena ka-kor govedoreja, je v naši deželi isto tako važna prašičereja. Zato zadruga skuša pospeševati prašičerejo s tem. da skrbi za dobre plemenske merjasce in svinjice. Zadruga bo skrbela, da se odpravijo razne velike napake, ki se. vrše pri oskrbi in izrejevanju prašičev. Pri izbiranju plemenskih prešičev se mora strogo paziti na to, da niso v bližnjem sorodstvu, kajti to zelo slabo vpliva na zarod. Ta nedostatek bo odpravila zadruga s toni, da bo ustanovila razne prašičerejsko postaje, da so lahko potem merjasci prestavljajo z ene postaje na drugo. VI. Velike važnosti za napredek ži-vinoreje je tudi stavba hlevov in svi« lijakov. Ti morajo biti svetli, zračni iu zdravi, da bo živina v njih dobro uspevala. Zadruga daje članom vsa potrebna navodila glede naprave novih oziroma poprave starih hlevov in svinjakov. Zadruga posreduje pri deželnem odboru, da dobe člani podporo ali brezobrestno posojilo v ta namen. Mnogim članom je zadruga v tem oziru že pomagala, in precej hlevov in svi« njakov so jc sezidalo oziroma popravilo. VII. Da bi živinorejci dobili večje veselje in vzpodbudo za rejo živine, prireja zadruga od časa do časa v kamniškem okraju premovanja in razstave goveje živine. Leta 1909 je bilo tako premovanje v Mengšu, lota 1911 bo taka razstava v Kamniku. VIII. Gotovo je, da so za napredek živinorejo potrebni pašniki. Na paši so živina utrdi, dobi močne kosti in zdravo ude, živina lepše raste. Zato je paša živini neobliodno koristna in potrebna. Živinorejska zadruga je vzela v najem križko planino. L. 1911 bodo člani živinorejskih zadrug, — ki se bodo snovale tekom te zimo —- dali svojo živino na planino. Ako bo potreba, bo zadruga vzela se druge planine v najem. IX. Mnogi člani so želeli, da bi imela živinorejska zadruga zalogo umetnih gnojil in travniških semen. Odbor se je o tem posvetoval in prišel do zaključka, da v lastni režiji ni mogoče imeti imenovane zalogo, ker bi bilo nastavi'i posebnega poslovodjo in plačevati, ter imeti posebne prostore za gnojila. Pač pa je odbor skusa ustreči s tem, da je izročil zalogo gnoju in travniških semen Kmetijskemu društvu v Šmarci. Vsi člani živinorejske zadruge se opozarjajo, da sedaj laluio naročijo gnojila pri kmetijskem društvu v Šmarci. Društvo ima v zalogi: Tomaževo žlindro, kajnit, rudninski su-perfosf&t, kalijevo sol in t. d. Najbolje slorc člani, ako povedo zadružnemu uradniku, koliko in kakšna gnojila bi rudi kupili, da se potem skupno naroči. Živinorejska zadruga je vložila na deželni odoor prošnjo, da bi se dobila kaka podpora za umetna gnojila. Ako bo si. deželni odbor nakazal podporo, potem bodo člani dobili gnojila toliko ceneje. Zadruga bo tudi skušala potom kmetijskega društva v Šinarci preskrbeti članom razna gospodarska orodja, na pr.: travniške brane, slamoreznice, brzoparilnike i. t. d. X. Zadruga skrbi tudi za prodajo goveje živine. Skušala bo poiskati dobre odjemalce. Kdor hoče prodati kravo ali bika ali voli, naj naznani zadružnemu uradniku. Zlasti kdor redi za prodajo pinc-gavsko pasmo, naj to naznani. Namesto, da bi hodili na Salcburško kupovat drago živino, jc bolje, da so doma pokupi. Istotako naj zadrugi pišejo oni, ki bi radi kupili pincgavske plemenske krave i. t. d. Sploh zadruga podpira vse, kar je v prid in napredek živinoreje; vzpodbuja svoje člane, da praktično urede gnojnične jame, da gnoj pravilno uporabljajo za zboljšanje svojih posestev, širi med njimi dobre knjige in podučne spise, in vzbuja smisel za napredek živinoreje. Ako bode kazalo bo skrbela zadruga tekom časa za zavarovanje živine. ]'/. naštetega je razvidno, da se od-Dor živinorejske zadruge za kamniški politični okraj veliko trudi za povzdigo živinoreje. Kmetovalci čedalje bolj uvi-devajo pomen zadruge, zato tudi vedno bolj k njej pristopajo. V začetku leta 1910 je imela zadruga 33 članov, danes pa jiii ima že 170. Povdarjati moramo, da je delokrog živinorejske zadruge za kamniški politični okraj prevelik. 2e na občnem zboru meseca januarja t. 1. se je predlagalo, naj sc ustanove pododbori: Odbor je potem v svojih sejali razmotrival o tem ter sklenil, da se ustanove po vsem okraju podružnice živinorejske zadruge. Ti pododbori ali podružnice naj bi bili v ved-nem stiku z glavnim odborom. Dne L'9. junija t. 1. pa je sklicala zadruga v kamniški dom shod živinorejcev. Na tem shodu se je veliko koristnega ukrenilo za napredek živinoreje. Predvsem se je povdarjalo, da se naj ustanovo male živinorejske zadruge po vsem okraju. Te zadruge naj bi potem osnovale svojo zvezo „centralo". Odbor živinorejske zadruge je o tem skldpal v sejah ter stopil tudi v zvezo z važnejšimi živinorejci in se o tem posvetoval. Sklenilo se je, da se osnuje v vsaki župniji kamniškega političnega okraja živinorejska zadruga. Te zadruge naj pozneje ustanove zvezo živinorejskih zadrug za kamniški politični okraj. Ako bi v kakem kraju kazalo, se lahko združita dve ali tri žunniio v eno za- drugo. Če pa v kakem kraju nc bi bilo danih pogojev za samostojno zadrugo, naj se ustanovi vsaj podružnica sedanje že obstoječe zadruge, ki ima svoj delokrog čez ves politični okraj. Sedanja živinorejska zadruga ostane in vodi vse zvezinc posle, dokler se zveza ne ustanovi. Kakšen namen bo imela zveza? Zveza bo imela živinorejske uradnike, ki bodo pomagali voditi male zadruge. Zveza bo imela v oskrbi tucli skupne planinsko pašnike, bo skrbela tudi za prestavo bikov in mrjascev, za razstave goveje živine, dalje za prodajo živine itd. Jasno je, da odbor živinorejske zadruge za kamniški politični okraj vsega tega ne more izvršiti, ako nima posebnega živinorejskega uradnika. Že na živinorejskem shodu v Kamniku 29. junija 1.1. so poslanci obljubili doseči primerno podporo pri deželnem odboru, da se plača uradnik. Zadruga je s 1. novembrom že nastavila uradnika. Njegova dolžnost bo izvrševati vse to, kar smo gori navedli. Vse živinorejce prosi odbor, da gredo uradniku na roko. Ako hoče kak član zadruge pojasnila, ali ima kako željo do zadruge, naj to naznani uradniku, kadar ga obišče, ali pa po dopisnici naravnost na: Živinorejsko zadrugo za kamniški politični okraj, pošta Radomlje. Bavarska kmečka zveza. Mnogo se piše in govori o potrebi organizacije kmečkega stanu, toda le malolcje je izpeljana ta organizacija v večjem obsegu med kmečkim ljudstvom. Eno najlepših in najmočnejših kmečkih organizacij najdemo na Bavarskem, namreč »Bavarsko kmečko društvo (zvezo).« To društvo ima nad 150.000 članov. Početek društva je bil majhen. Leta 1893. je bila na Bavarskem slaba letina. To leto se je ustanovilo najpoprej spodnjefrankov-slco kmečko društvo, v jeseni istega leta spodnje bavarsko, leta 1895. pa zgornjepfalsko kmečko društvo. Nekoliko kasneje je bilo ustanovljeno gornje- in srednjefrankovsko, švabsko in gornjebavarsko kmečko društvo, torej je imelo vsako okrožje samostojno društvo. Leta 1898. pa so se vsa okrožja zedinila in so osnovala na shodu v Ingolstadtu skupno društvo ali zvezo, takozvano »Bavarsko kmečko društvo« s sedežem v Reznu. Organizacija tega društva je sledeča: Okrožna društva, 7 po številu, tvorijo skupaj bavarsko kmečko društvo. Vsako okrožje je samo zase popolnoma samostojno, društvena pravila imajo vsa enaka. Predsedstvo celotnega društva sestoji iz odborov vseh 7 okrožnih društev. Član kmečkega društva more biti vsak nolnolcten kmetovalec ali na osebe. ki se poleg obrta pečajo s poljedelstvom in prijatelji kmečkega stanu, Udnina znaša 1 M = 120 K na leto. Po posameznih občinah ima društvo skupine, ki so zopet združene v okrajne skupine. Spočetka je organizacija kmetov le počasi napredovala. Ko so pa spoznali korist organizacije, je šlo delo lažie spod rok. L. 1905. je štelo kmečko društvo 70.000 članov, a 1.1906. že 101.500, danes pa jih ima že nad 150.000. Pa8 lepo število, ki dokazuje, koliko se da z vztrajnim organizatoričnim delom doseči. Akoravno so se 1.1898. združila okrožna društva v močno bavarsko kmečko društvo, ostala so pa glede delovanja samostojna in neodvisna. Le glede nekaterih stvari se je pokazala potreba, da so centralizirane. Tako so sklenili: da osnujejo 1. skupno centralo, ki bi oskrbovala politično delo, organizacijo, skrbela za tiskovine, poučne tečaje za načelnike skupin, za zavarovanje, ki bi dajala nasvete v pravnih, gospodarskih in zadružnih zadevah; 2. osrednjo nakupovavno in prodajavno zadrugo, ki je pričela posldV£$, i', januarja 1901,pod firmo: Kmetijska centralna zadruga bavarskega kmečkega društva za nakup in prodajo v Ans* bahu. Ne bom opisaval, kolikega pomeni, je ta močna kmečka organizacija ? političnem oziru in kaj in koliko je dosegla doslej. Ne bom omenjal, koliko je storila centrala z agitacijo, s tiskovinami in poučnimi tečaji, ne bom tudi pripovedoval, koliko je koristila kmečkemu ljudstvu na Bavarskeill'X zavarovanjem oziroma posredbVailjem zavarovanja in z nasveti pri ustanavljanju raznih zadrug. Opozoriti hočem le na gospodarsko delo bavarskega kmečkega društva. Ko se je leta 1898. ustanovilo centralno društvo za celo Bavarsko, sprožila se je tudi misel, da se ustanovi centrala za skupni nakup in prodajo kmetijskih potrebščin. Pri tem jih je vodila misel, da bo bavarsko kmečko društvo le tedaj dobro uspevala,bo praktično izvrševalo gospodarsko politiko, ne pa le teoretično. Kajti nevarnost je, da se organizirani kmetje zopet kmalu razprše, ako jim društvo ne nudi praktične koristi. Misel, da se osnuje gospodarska centrala, je bila sprožena, toda ni bilo dobiti osebe, ki bi prevzela vodstvo, Dr. Heim, na katerega so mislili, je odločno odklonil sprejeti težavno službo. Bilo pa tudi ni denarja. L. 1899. se je v Monakovem znova vršil pogovor, kako ustanoviti gospodarsko centralo. Pri tej priliki so pre-prosili dr. Ileima, da je prevzel načel-stvo. Blagovna centrala s sedežem v Ansbahu ni imela nikakega kapitala, zato je bila izprva le nekaka posredovalnica. Za svoje posredovanje je centrala dobivala majhno provizijo od tovarnarjev in drugih liferantov. Drugo leto oa ie jela centrala kuDOvati in pro- lH dajati na svoj račun. Začetek je bil seveda težak, ker je manjkalo prometnega kapitala in je imela tudi malo Članov. Leta 1901. je imela 18 članov, leta 1907. pa 285 članov. Prvo leto svojega obstanka 1. 1899. je napravila centrala 5000 M. dobička, 1.1900. jo znašal rezervni zaklad 447.307 M., koncem leta ]909. pa jc narastel ta zaklad že na 600.000 M. Leta 1899. je imela blagovna centrala le 2 osebi uslužbeni, danes pa je zaposlenih pri obojni centrali 127 oseb. L. 1899. je posredovala pri 440 vagonih blaga, pet let kasneje je prodala že 4000 vagonov in 1. 1909. že 12.186 vagonov. Če vzamemo na leto 300 delavnikov, torej jc posredovala kupčijo vsak dan za 40 vagonov. Denarni promet je 1.1901. znašal 1.087.000 M. 1. 19(19. pa že nad 10.000.000 M. Letošnjo spomlad je prodala centrala deteljnega semena 6700 centov za več kot pol milijona mark. Vse, kar kmet potrebuje pri svojem gospodarstvu, more naročiti pri gospodarski centrali, in vse, kar kmet producira, more prodati centrali. Lan-skQ; .leto,jfi,izdala .parno za žito več kot 2'2 milijona mark in s tem je v mnogih krajih preprečila, da ni padla cena žitu. Za tako velikansk blagovni promet pa potrebuje centrala tudi velikih obsežnih prostorov. Do 1.1907. je bila centrala v Ansbahu, a tega leta se je preselila v Hegensburg, kjer si je bavarsko kmečko društvo svoj veličasten dom postavilo. Ta dom, ki nam priča, kaj sc da z,enotnim in skupnim delom doseči, je.največja zadružna stavba na Nemškem. V poslopju so v pritličju pisarne in j c za to porabljenih 10 sob. V vsaki sobi dobiš drug oddelek. V eni je centrala kmečkega društva, ki ima skrbeti za predavanja in oskrbuje zavarovanje, skioptične aparate, in vodstvo dobrodelnih naprav ter poselskega društva. V raznih sobah so porazdeljeni blagovni oddelki: oddelek za žita, semena, umetna gnojila, krmila, knjigovodstvo, blagajno in bukvarno. Največji prostor zavzema strojni oddelek z razstavo strojev. Ta obsega 140 m ^ prostora. Tu ima 28 tovarn razstavljene vsakovrstne poljedelske stroje v vrednosti nad 30.000 M. Razstava strojev je vedno odprta in ima veliko obiskovalcev. Poleg skladišča v Regensburgu ima centralna gospodarska zadruga še 1 podružnico in 21 skladišč. Podružnica je v Wurzburgu, kjer je veliko skladišče in pa velika dvorana za razstavo strojev. Strojev se proda vsako leto več. L. 1909. se je prodalo 3000 različnih kmetijskih strojev. Centrala gleda na to, da postreže članom z dobrimi stroji po kolikor mogoče nizki ceni. Promet centralne zadruge donaša tudi lep dobiček. Ta se ne razdeli med člane, marveč se obrne za o b č c k o -r i s t n e namene. Ena največjih občekoristnih naprav so »rcgensbu rški k ur z i«, ki so nekaka visoka kmečka šola. Namen teh kurzov je izpolniti praznoto, ki obstoji pri sedanjem učnem načrtu. Zakonov in postav se skuje dandanes veliko, a država ne stori ničesar, da bi ljudje te postave poznali, šola ne uči, da bi si jih ljudje obrnili v prid. Država prepušča državljanom občinsko upravo, da bi jih pa v to vpeljala in poučila o vsem potrebnem, zato se ne briga. Ker ljudje no poznajo najnavadnejših pravnih stvari, zato zabrodo pogosto v kremplje raznih zakotnih pisačev. Dandanes tudi več ne zadostuje, da zna kmet polje obdelovati, da pozna se-me.ia in gnojila itd., kmet mora biti tudi trgovec. Zato pa je naloga regens-burških kurzov podati kmečkim fantom trgovsko izobrazbo, kolikor jim je potrebna v njihovem poznejšem samostojnem delu, podati državljansko, gospodarsko in pravno znanje, kolikor ga rabijo v vsakdanjem življenju. (Daljo prih.) Žganje in 10 božjih zapovedi. VII. in X. Ne k rad i, ne želi svojega bližnjega blaga. Kdor bližnjemu skrivaj in po krivici kaj vzame, pravimo, da krade, kdor mu vzame s silo, ga oropa. Pijanec je tat, ki krade sebi in svojim denar in premoženje. Kako se nam zdi grdo, če kdo slabo ravna z bolnikom, odira uboge reveže ali goljufa za veliko siromaka. Za pijanca mora delati vsa družina. Krvave žulje otrok, skrb in trud ženo, vse požene po grlu. Krade svoj denar. Krade svoj čas. Ob najhujšem delu seui cele ure brez skrbi v gostilni. Kaj mu mar vreme ali škoda na polju! On krade svojo moč in svoje življenje,. ki bo vsled preobilc pijače kmalu končano. Vse telesne in dušne zmožnosti navadno uniči. — Ukrade dobro ime otrokom in celi družini. ..Oče je pijanec", pravijo o otroku. Zadosti je to, ker je s tem najhujša graja o vsakem izrečena, če prav je otrok nedolžen. Pijanec sebi in svojim krade dobro ime. — Če se je mladi fant pijače navadil, pogosto doma v resnici krade, da ima za pijačo. — Ali ne zamori pijača one sramežljivosti in samozavesti, ki ga najbolj zadržuje od pijače. Pijanec živi v neki polzavesti, v megli in sanjah. Pomanjkanje zavednosti ga stori za vse sposobnega. Navadno so tatovi tudi pijanci. Tudi veliko požigov imajo pijanci na vesti. VIII. Ne govori po krivem zoper svojega bližnjega. Pri pijači se navadno jeziki razvozlajo. Ko cele ure vkupaj sede po gostilnah, si izmišljujejo obrekovanje in laži o bližnjem. Kdo še ni opazil, kako grozno se pri nas razširja ono satansko obrekovanje, ki si celo na celem izmisli najhuje reči posebno o duhovnikih in pobožnih osebah. Včasih smo dejali, da imajo ženske predolg jezik, ki se preveč čez bližnjega steguje, zdaj so možje stopili na prvo mesto. Ni je sveto reči, ni je dobre naprave, ni jc gorečo osebe, katere ne bi ti ljudje v svojem umazanem govorjenju umazali. Ravno s tem pa zginja prava možatost. Mož drži svojo besedo kakor prisego, mož se prepriča, predno verjame, mož dela nobena nevarnost, noben pritisk ga ihi odvrne od prave poti. Zdaj so ntno. gokrat možje le navadne čenče, katera dobiš s kozarcem pijače, za kar hoč»s, ki bodo tulili z volkovi tudi zoper one, katerim so pred največjo vdanost ska-zovali. Pijanost vzame možu vso mo. žalost, pijanec ne pozna hvaležnosti in vdanosti. Pri pijanosti je pa velik razloček. Če je kdo od vina pijan, postane blebetava čenča, neumen otrok, ki 110 zna nobene skrivnosti zase obdržati. Če se pa žganja napije, postane divja zver, da vse pred njim beži. V pi-janosti se prične sovraštvo, divje zr,i"r-janje. srd in zavist, da se pogosto konča v dolgih tožbah, pri katerih iz:.";-bita oba premoženje in dobro ime. -Pijača je prava šola lažnjivosti, opravljanja in obrekovanje, pijanost izvir one sirovosti, ki nas tako žalostno n.j. likuje pred našimi sosedi. Po pravici moremo trditi, da ni nerodnosti, ni greha, ni hudodelstvi;, ni zločina, katerega bi ne bil zmožen pijanec. Vsem nerodnostim odpira pijanost na stežaj vrata, ravno tako je pri njih, kakor da bi jih satan obsedel. — Nekoga zavratnega morilca in požigal. so peljali na morišče. Na tisoče ljudi je gledalo, kako bo umorjen. Z odra se obrne nesrečni hudodelec h gledavcotu in pravi: „Varujte se žganja, ki je s.i-tanova kri." — To so bile zadnje besede pijanca pred smrtjo. Sadovi žganja pričajo, da je beseda resnična. -..Satanova kri." ki vničuje družinsko srečo, neti sovraštvo, sramoti nedolžnost. jemlje značajnost in stori človeka sposobnega za vse. to je žganje. To jo setev pekla, iz katere je zrastlo toliko zločinov in hudodelstev. Kar so dobri duhovni sejali v mlada srca, ves nadobudni cvet je pijača zamorila. V Ameriki se godi veliko umorov, ubojev in družili hudodelstev. Tri četrtine teh .--e je izvršilo v pijanosti. S* hujše je na Angleškem. Na Švedskem je tudi vir večini hudodelstev žganje. Če se na Irskem kaka nerodnost primeri, vedo precej, da so bili pijani. ..Ko bi to ubogo ljudstvo ne bilo pijači vdano, bi se nobena pregreha pri njih ne zgodila", je rekel o Ircih visok uradnik. V Nju Vorku so imeli 690 otrok zaradi raznih hudodelstev zaprtih. Več kakor 400 teh otrok je imelo pijancu za očete. V Filadelfiji je bilo izmeti 2421 jetnikov 2020 žganjarjev. Na Nemškem vedo po vseh sod« nijah, tla je na prepirih, pretepih, l>o; bojih in ropih vselej žganje naj vet. krivo. Ko bi mogli vse solze prešteti, k<1" tere jc žganje napravilo, solzo, veliko žalosti, strahu in reve, solze vsega gorja in žalosti, solzo obupa in zmedenosti, vse solze nesrečnih na duši in telesu, solze žen in otrok, resnično, bila bi voda, kakor ob vesoljnem potopu. Veliko jezero bi se napravilo, ko bi vsa kri skupaj stekla, ki jo bila zaradi pijanosti prelita. To bi bila grozna mlaka vseli ubojev in poškodovanj, ki bi v nebo klicala za maščevanje, nad onimi, ki so to kugo razširjali, nad onimi, ki so jo trpeli in jo niso začasa ustavili, dasi bi mogli nekaj proti temu pohujšanju doseči. Ko bi vso mrtvaške glave onih, ki so bili zaradi pijanosti ubiti, skupaj znosili, bi bila to velika gora, ki bi vsem pričala, kam privede žganj epitje. Vse to je že na svetil. Čc pa naprej pogledaš, boš videl še bolj grozno večnost brez upanja, brez tolažbe, brez Hoga in zato v neskončnem trpljenju za vedno. Jeli mogoča rešitev pijanca, predno sc v jamo zvrne? - - Misijonar Matev je na Irskem spreobrnil nad 100.000 mož. Popred so bili vedno vsi pijani, po spreobrnjenju ni nobeden pokusil pijače. Neki Nemec je hodil po Irskem. Štiridesetim je ponudil pijače, le eden jo vzel mali kozarček, vsi drugi so stanovitno odklonili. Veslali so v mrzlem deževnem jutru čez morjo; ponudil jim je žganja, da se ogrejejo. Nobeden ga ni pokusil. Izmed teh veslače v jih je bilo šest, ki so bili popred znani pijanci. Vsi so mu pripovedovali, kako srečni so zdaj, ko so premagali to hudo strast, kako srečne žene, kako veseli otroci. Ali nc bi mogli to srečo okusiti naši možje, ki so preveč pijači vdani? Saj jo pijača napravila zadosti gorja in solza tudi po naših družinah. Kak mir bi prišel v družine, kaka sreča meti ljudstvo, kako blagostanje med narod! Pot je res trnjeva: Zdrži se, premagaj sc iz ljubezni do sebe in iz ljubezni do družili. Če so drugi mogli, zakaj bi ti ne premagal. Če so bili drugi tako srečni, bo tudi tebi prava domača zadovoljnost, mir in ljubezen med domačimi cbilno plačilo za žrtev. Tržni pregled. Svetovna kupčija prav dobro kaže. Tovarne se hvalijo, da je ugodna konjunktura, to se pravi, blago gre lepo spod rok. Pri dobri kupčiji prodajo tudi kmetje dobro svoje pridelke. Goveja živina je šla v ceni nekoliko nazaj, kakor vselej jeseni. Tega so kmetje sami krivi, ker zaradi visokih cen preveč silijo z živino naprej. Za naše cesarstvo določujejo cene na Dunaju. Kadar je tam malo živine, gredo cene zelo naprej. Če je pa le sto glav čez potrebo, pritisnejo mesarji na ceno, ko nobeden noče plačati prejšnih cen. Listi poročajo: Dic Stimmung ist flau — kupčija je slaba. — Za enkrat se še za dolgo ni bati, da bi šle cene posebno nazaj. V mestih so zahtevali, da se mora odpraviti na državnih mejah vsa carina. Zdaj se je dokazalo, da jo v vseh deželah, kjer imajo odprte meje, meso ravno tako drago. Na Angleškem je popolnoma prost uvoz. Vendar jc meso le za ono krono pri sto kilogramih ceneje. — Amerikanccm sc zdi, da Evropejci njih meso prepoceni jedo. Sklenili so torej z velikimi trgovci v Argentiniji in Avstraliji, ki izvažajo meso, veliko zvezo — trust — ki naj bi poskrbela, da bo se to meso prodajalo po takih cenah, da bodo ti revni velc-tržci imeli več zaslužka. Za naše kmete je to dobro, ker jim daje zagotovilo, da bo cena ostala visoka. —r Cena živini gre zopet naprej. Prešiče so začeli po celi deželi hitro prodajati. Primanjkuje klaje, boje se mraza, ko se živali navadno le malo rede, ker morajo veliko krme porabiti za telesno toploto. Kar na oni postaji so jih naložili čez štiri vagone v tednu. Začetkom novembra jih je bilo na Dunaju na enem semnju čez 14.000. Ceno so seveda padlo. 17. novembra je bilo le 9845 prešičev. Cene so šlo od 5 do 7 v pri enem kilogramu naprej. Plačevali so debele prešiče 132—140 v en kilogram živo teže, navadno 130—130 v. Naši prekupci seveda nič nc povedo, da so šle cene zopet naprej. Blaga je veliko, čemu drago plačevati, ko ljudje radi po ceni dajo. — Ker so zdaj tako hiti s prodajo, bodo po zimi za debelo prešiče skoro gotovo šo višje cene. Seno ima po Evropi prav nizko ceno. V Ameriki imajo pa malo mrve in šo ia je slaba. Tudi na Francoskem so bolj pičlo pridelali. Pri nas bo letos veliko več mleka, kakor vlani. Po čeli Avstriji so bili z jesensko pašo prav zadovoljni. Na Francoskem, v Švici in Nemčiji imajo manj mleka kakor lansko leto, v vseh drugih deželah pa več. Čo se pregleda vso Evropo, bo množina mloka zelo podobna lanskim razmeram. Cene mleku so se skoro povsod dvignile, kakor tudi vsem mlečnim izdelkom. Kmet zahteva, da se mu mora trud pošteno plačati. — Če se bo živinska kuga še bolj razširila, bodo cene mleku in mlečnim izdelkom šo zelo narastle, ker bo mleka splošno primanjkovalo. Od okuženih živali ga mlekarne ne bodo smele sprejemati. Boljši je, da se vse sproti prodaja, kakor dela sklep za celo leto. Nikar delati celoletnih sklepov. Žitne cene lezejo počasi naprej. Iz Argentinije in Avstralije prihajajo zelo ugodna sporočila, toda tamošnja pšenica je še na polju. Na medvedovo kožo pa še naši borzijanci no dajo veliko. Pokazalo se je tudi, da imajo v severni Ameriki veliko več pšenice, kakor so poprej poročali. — Ruska vlada stori izmed vseh vlad največ, da žitne cene ne bi preveč padle. Jeseni vse naprej sili z blagom. Kmetje in trgovci rabijo denar in ponujajo blago, večkrat po slepi ceni. Čim več je blaga, bolj gx'Qilo cene nazaj. Ruska vlada pa j dobro ve, da so vsled nizkih cen po-I daniki lahko oškodovani za več sto milijonov. Napravila je torej ob primorskih mestih velika skladišča, kamor se spravi blago, ko ga je pre?eč, ter dajo kmetom in trgovcem posojila pod prav ugodnimi pogoji. V kupčijo pride vslod tega malo blaga, cene griedo zopet naprej. Tako je novembra padel j v enem tednu ruski izvoz od 19.000 va-! gonov na 8800, cene so se dvignile, ker 1 so žitni trgovci mislili, da Rusija nima j več dosti žita za kupčijo. Ravno tako je ! Ruska lotos spomladi rešila žitne cene. Sicer so pa čudni ljudje ti žitni trgovci, prav taki, kakor, naši kmetje. Dokler so ceno nizke, si rie upa kupiti, «Morebiti bodo šlo še nazaj. Potem' bo zguba." Kadar začno cene rasti, hoče vse na enkrat kupiti. Kakor so ^daj kaže, se bodo cene držale. Krompir ima najvišjo ceno na Dunaju, 100 kg. do 10 K. Povsod se tudi pritožujejo, da zelo gnije. Prav dobro krompirjevo letino imajo, na. Ruskem Pravijo, da že dolgo rH-B?fi Mftkte pridelka. Pri nas in v sever rtih dežel ah mnogi še semena ne bodo imeli. — Verjetno je, da bodo tovarno zaradi slabo krompirjeve letine precej podražile špirit, kar ne bo posebne škode. VeČina špirita se napravi iz krompirja, nekaj tudi iz ječmena. Navadno se naredi iz 100 kg. krompirja do 10 1. špirita. To je dobro, da ga naši žganjarji ne ziiajo dolati. Ko bi znali krompir tako dobro porabiti, bi o pustu še semena ne bilo. — Pomagajte~'$t"T!"1?reploni, tla vam no bo preveč gnil. Domače- detelje še ni na trg. i Sedaj ponujajo lo rusko. Francoska košnja je bila slaba. Obeta se dobra cena. Za petrolej snujejo kartel. Dosedaj se še ni posrečilo. Šlo bo skoro gotovo, ker bo to veliko neslo, čeprav bodo spravili milj one le iz žepov ro- Živinorejska drobtina. Bolezen pri popravljanju. Veliko živali pogine zaradi nerodnih rezarjev, Še večkrat jc kriva premala snaga. Živalj včasih boleha po več mesecev, ne redi se skoro prav nič. Naši ljudje še ne vedo, da gnojenje navadno pro-vzročuje premalo osnaženi nož ali ne-umite roke. Če pride notri najmanjša nesnaga, se začne gnojiti in se cele mesece ne ozdravi. Da se obvaruješ te nesreče, zahtevaj od vsakega rezarja, da mora dati svoj nož za 5 minut v krop in si roke v milu umiti. S tem se glive, ki provzročijo gnojenje in pogosto tudi pogin, najlažje zamorijo. Če nočeš kropa, si kupi lizola. Nekaj kapljic v liter vode (navadno 1/2—l°/o) zadostuje za očiščenje noža in rok. Herbabntj-jev podfosfornato-kisli Apneno-železni sirup DOBI SE V VSEH LEKARNAH! Ta je že 41 let uveden, zdravniško preizkušen In priporočen Prsni sirup. Odstranjuje slez, poutiijuje ka?elj in vzbu|a slast, ospešuje prebavo iu redltev in je Izborno sredstvo za tvoritev 2«36 krvi In kosti. Cena steklenici K s*£0, po pošti 40 vinarjev več za zavl'ck. Varstveno zavarovan. PURJODAL. Jod sarsapaiiPu izdelek (isti kr«, pospešuje prebavo, lajša krče, kakor tudi nervozne bolesti. Povsod tam, koder se |od ali sarsapariila izdelek predpisuje, sc uporablja z najboljšim uspehom. Cena steklenici K 2-23, po požtf 40 vinarjev več za zavitek. ^IZm'^- Dr. Helfinannova lekarna Jur BarmlierzigReit" (Herbabny-jev naslednik). JE22.mt*. V zalogi je Se pri gg, lekarnarjih v Uubljani, Beljaku, Celju, Celovcu, Črnomlju, Novem mestu, Reki, Sovodnju, Št. Vidu, Trbižu. Trstu, Veiikovcu in VolSperku. 3206 uuuaaaanttumaubc&ttauabnaauanua a _ u a n i i_____ i • a v Ljubljani: R. Miklauc | Stritarjeva (Špitalska) ulica št. 5 | \ ifliRiifiii Škofu § | Pogača^jeV (Sadni) trg u i Pri Miklavžu § Ja JVLedena ulica 2801 crcuscjoaaaaaaaaaaatacacaaaaaaai » ifsnko orožje je izstreljeno in nosi državni pečnt za streljanje I.e najboljša kanovost in lepo izdel. blago. Jamstvo za izborno funk- cijcniranje Si loo. Lclauchfu*-samokres, kal. 7mni. li stre:ov, za patrone s Stifloin, svetlo pohran s p.,ht ranim orehov,m o držiilmn, varnostnega zapora, dolgost 17 cm liomnu Isti kaliber 'i mm K 7 aO. St. t i. Kaliber 7 mm. nnjf ncjc poniklun K 6-50. Kaliber V mm K 8-50. Falroni za samokrese: St. 5u7, 7 mm. baSe se s krogljo, 25 kom K Ml«, 7 510, 9 £11. 1 . t\2, 9 , ,z zrncl, . " . . s patronl 25 25 25 25 25 ■80 -■Q5 V— 1VS — "O - 'JO Največja izber vseh vrst samokresov žepnih pstol, tercerol, p;s! i za gonjače in vino iradnIKe. Flobert - TeSnigs Un -s' h lovskih potrebščin, streljiva itd. najdete v mojem qlavnem ccnimi z nad 30ii» podobami, ki se posije vsakomur zastonj in Iranko. C. in kr. dvorni založnik JAN KONRAD razpošiljalnica v Bruza 1400 (Češko), HBBBM Za svetilni piin, sesam/ plin, bincin, bencol, petrolin itd. Pazite: motorji za surovo olje sistem Diesel. Zahtevajte speciain, prospekt 502 ,1.. D. Specialni oddelek: Stroji za žage in obdelovanje lesa. Popotne opreme žag in mizarnic. UHGEN&WOLF. W nkier levi Kovcegi iz biftja, potni kovčeoi in torbe. 3320 Železni kovtegi, zgibalni kovcegi kov egi za čevlje ln klobuke, torbe iz nuja. kovcegi i. torbe s priprava za potov, potreb-teme ali brez nje. IisJIilltrisli spec. za kov.ege Dunaj I., Himmelpfortg,7, Telefon 8207. Ilustr. ceniki zasloni In franki). Keprekomo! Zakonito zajamčeno ToCna postretba. Odeje za konje (koci) solidno, trpežno izvršene. St. 2 53 Štajerska odeja iz dlake, povsem karirasta v različni! vzorcih, Kot temeljna barva rujavz z rndeče- višnjevimi ali rodeče zelenimi pašami, rumena z rudeče-rujavimi pašami, modra z rudi čc-rumemmi pašami, zelena s črn m pašam1. sivorujava z belim pe-sami. - I velikost 175 cm do tja, 115 cm široka K 5--. - Boliše ode e K 5'7.', 6 6'". 7 - , R-2U. 9 . m.^ti - 1 • O in viSje v bogati izberi ----- ' Nlkak ri lkot Zamena dovo- a.l denar naza. I Po5:l]a proti povzetju ali predplačili, c. ln kr. dvorni založnik Jan Konrad, pošiljalnica Brux 1396 (Geško). Glavni cenik /. nad 30J0 slikami na zahtevo zastonj in franko ljona Kdor rabi dob^ iu pristnobarvne zimske barhente, flanele za srajce in drugo perilo lanene in bonibažaste kanafase, ce-flre, platno, inlet, brisače, rjuhe, zimsko blago za dame in gospode, žepne robce in druge tkanine, naj se obrne zaupno na krščansko tvrdko: 334 ^ Jaroslav Marek, ročna tkalnica St. 4.-5 v Bistrem pri Novem Mestu ob Met. (Češko). V zalogi imam tudi veliko množino ostankov zimskega b;;rhenta, flancl, kanafasa itd. in razpošiljam v zavojih po 4U in /n 18 K, prve vrste za 20 K franko po povzetju. Vzorci se pošiljajo zastonj in poštnine prosto Od ostankov sc vzorci nc poš ijajo. Dopisuje se slovensko. tsss.«6HMMara: Kdor ne ve kai nai kupi svojcem za ie nitovanisko darilo, god ali božično darilo, pogleda naj v moi GLAVNI CENIK s o o slikami, v katerem bode dobil kai dovolj pri mernega in kateri se pošlje na raHevo zastonj ln franko. C. n kr. dvorni založnik JflN KONRAD B Ux H. 1426 (Češko). brez Siva, ostale od liobave za samostan. 150 cm Široke, 200 cm do