Nove šolske postave in potrebe kmečkega Ijudstva.*) Brali smo v 2. 1. ,,Uč. Tov." spis, v ktcrem g. pisatelj nasvctuje, kaj naj bi se v ljudski ali narodni šoli v pervi versti učilo, namreč: Umno kmetovanje in gospodarstvo s svojimi raznovcrstninii oddelki. Da bi bil nauk umnega kmetijstva in gospodarstva za našc kmcčko ljudstvo koristnejši in potrcbniši, nego vcč drugih naukov, kakor n. pr.: risanje, prirodopisje, naravoslovje, kcmija, telovadba itd., rad priterjujem, toda, da bi iincl nauk kmetijstva in gospodarstva pred nauki branja, pisanja in številjenja predstvo, vendar jaz g. pisatclju ne inorcm potcrditi. G. pisatelj vpraša: ,,Kolikokrat na tedcn, na mescc, na leto treba jc kmctu čitati, pisati" f 0 čudno vprašanjc! Tnkaj je g. pisatclj naravnost pokazal, da je s kmcčkim ljudstvom še malo občeval in da on potrebe kmečkega ljudstva le od enc strani opazujc; ali, ako hočemo eno rcč na tanko spoznati, jo moraiuo okoli kraja in tudi v srcdini dobro ogledati, Vediti in soditi moramo že učitelji sami po sebi; poscbno pa Se tisti, ki iraajo za kaj vcč, nego sami za sc skcrbcti; koliko dni jira minc, da ne bi potreba bilo pogledati, manj ali več, kje imajo kaj beličev. Koliko več in veči stroškc in tudi dohodkc pa še imajo naši kmetje! Kaj jim je torej storiti, da bodo mogli koncc lcta računiti o gospodarje- *) Tudi mi so v tcj zadovi popolnoma vjcmamo z Vaml, in prcpričani smo,' da g. pisatelj tudi ni Uiko huilu mislil, <ta bi se v šulah učilo bolj gospndarstvo kot branje in pisanje; scj vendar brcz branja, pisanja in številjcnja ne more se mieliti nobena šola, Vredn. nji? Da jiin bo to mogoče, niorejogotovo slednji večer zapisati stroške in dohodko prošlcga dncva v gospodarsko knjigo, iz ktero konec leta račun čcz svoje gospodarjcnjc storijo; kar pa kmet zapiše, bode gotovo nazadnje vse prcbral, je li vse prav zapisal.. Vidi sc, da skerbnemu gospodarju, kteti hoče v istini prav gospodariti, ni le cnkrat na teden, na mesec, na leto troba kaj čitati, pisati in račimiti, ampak slednji dan. Nadaljc mislim, da bi sc v ljudski šoli branjc, pisanjc in številjenjc tndi učilo pred kmctijstvom tudi zarad tcga, ker starši nc pošiljajo samo onih otrok v šolo, ktciim mislijo svoje knietijstvo izročiti, ampak pošiljajo jih, naj jih žc imajo 2, 3, 4 ali šo več, a. dom svoj bodo gotovo le enemu dati mogli, in drugi bodo si niorali po drugih raznov6rstuih potih svoj kruh služiti. Kaj bodc tedaj šola oniin koristila, ako so se v šoli namesto drugih potrebnih uaukov lc kmetijstva učili? Koliko dandanes človek velja, ako ne zna dnigega, nego kmetovati? Vcditi tudi nioramo, da šolc po deželi zovcjo sc Ijudske ali uarodne, a no kmetijske; torej v njih izobražuje sc sploh narod, a ne saiuo kmečko Ijudstvo. Ljudska šola mora skcrbeti za napredek i blagostanjo vsega, a ne samo knicčkega Ijudstva. Vediti moramo tudi, da otroci, kteri so se kmetijstva le takorekoč na sponiin učili, bodo to gotovo pred pozabili, kakor sc bodo kmetijstva poprijcli, ako ne morcjo tega, kar so se v šoli učili, doma ponavljati, kcdar iz šole ostanejo. Da pa 14 ali 15 letni deček ali deklica, ko iz šole izostanc, se kuietijstva v popolni meri poprijeti ne morc; kajti, ako bi mu duševnc zmožnosti tcga nc ovirale, mu gotovo telcsne močf še ne pripuščajo; pralcn pa sc to zgoditi morc, so šolski nauki že davno pozabIjuni. Kaj pa potein? Ako sc je otrok v šoli naučil pravilno čitati, pisati in številiti, mu je še potem, ko je iz šole izostal, mogočo si umnega kinetovanja in gospodarstva prisvojiti s pomočjo podučljivih kmetiških knjig; v to imaiuo že nekaj prav koristaib knjig, in upamo, da jib bode še več. Tudi nioraui h skušnje še omeniti, da o kinctijstvu si knaečko Ijudstvo jnko uialo tlaje svetovati, kajti kmct si misli, da gosposki človek ne niore svetovati o kmctijstvu. Mislim, da bi sc šolska uiladež v šoli bolj čitanja, pisanja in številjenja nego kmetijstva učila, in le namesto nektcrih zgoraj oinenjenih naukov, ktcri za kmcčko Ijudstvo niso toliko važni in koristni, naj bi se kmctJjstvo in gospodarstvo toliko učilo, da se mladini postavi tcmeljni kainen, in da sc ji pokažc in naznani pot, po kteri ji je raogoče do umnega kmetovanja in gospodarstva dospcti, ko iz šolc izostane. Toliko na g. pisateljov doi»is v sinislu §• 13. šolske postave od 10. avgusta 1. 1870. Tudi želini, da bi še kdo drugi v toj zadcvi svoje niisli naznanil. m. Koviea.