L@f® ¥1., St. 4.
PoStnlna platana v goiovhU.
¥ llubljatif, v pe$efeg6. faauarla 1922. Posaro. Sl. 50 par«
IfPKEJ
Glasil® Socialistične stranka Jugosfavile.
Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana j Frančiškanska ulica 6-1.
Stane mesečno 7 din., celoletno 84 din.
Oglasi: prostor 1 X 55 mm 50 p. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se no priobčijo. Rokopisi so no 'vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste.
Četrtkova Številka „riAPR£l«
izhaja kot tednik pod imenom
LJUDSKI GLAS
Letnik iVM Stav. 1.
Stano letno 13 din., mesečno 1‘50 dlu.
Naročnikom.
»Ljudski Glas** in „Enakost“ srno združili z »Naprejera"1 tako, da bo vsak teden ena številka Napreja urejena kot tednik- Drugače nam ni bilo mogoče Ljudski Glas zvečati, ker je tisk predrag, naročnine pa tu« i ne smemo zvišati, ker čitajo naše liste a proletarci.
Tistim naročnikom Ljudskega Glasil in Enakosti pa, ki imajo naročen dnevnik Naprej, smo tednik ustavili, da ne bodo dobival« po enkrat v tednu kar dva Napreja v hišo. Naročnino smo pripisali k naročnini Napreja. Če smo pri tem koga v naglici prezrli, prosimo, naj nas opozori.
Konferenca v Cannesu.
Tri stvari so, ki povzročajo predvsem gospodarski nered v Evropi: Nemška vojna odškodnina, slaba valuta in iz-ločenje Rusije iz evropskega gospodarstva. O teli treli vprašanjih namerava razpravljati vrhovni svet na konferenci, ki se ima pričeti te dni v francoskem mestecu Cannes.
O nemški vojni odškodnini so prisiljeni zapadni državniki vedno z nova govoriti. Nemčija ne more plačevati točno vojne odškodnine, ki so ji naložili ne samo brez vseh ozirov nanjo, ampak tudi brez ozirov na gospodarsko ravnovesje Evrope. Ce bodo zahtevali Francozi in Angleži tudi v Cannesu kakor Žid Šejlok svoj dolg, bo imelo to za posledico nove gospodarske krizo ne samo v Nemčiji, ampak po vsej srednji Evropi in koncem koncev tudi v zmagovitih zapadnih dr-
žavah. Zlasti bodo padale nemška in tudi druge srednjeevropske valute še dalje, zapadne pa bodo sorazmerno rasle. A to tudi za zapadne države ne bo dobro, zakaj previsoko stoječa valuta onemogoča izvoz, draži in ubija produkcijo in vstvarja brezposelnost.
Govorijo, da se misli baviti vrhovni svet tu pot tudi z upostavitvijo gospo-darsk i zvez z Rusijo. Lloyd George in Brian sta baje za tozadevna pogajanja s sovjetsko vlado. Glavne ovire za taka pogajanja so odpadle. Kurz v Rusiji gre vedno močneje na desno. Na devetem vseruskem sovjetskem zboru je razvil Kamenev finančni program, ki temelji na zlati valuti in išče iz valutne bede istih izhodov, kakor jih poznamo iz osta-. lih držav z nizko valuto.
Vrhovni svet se misli baviti končno tudi ,z ukrepi proti valutni nestalnosti. V kolikor se da predvideti zmaguje misel ustanovitve velike mednarodne banke, ki bi dajala mednarodne kredite in izvrševala mednarodna plačila. Posledica tega bi bila, da bi dobili povsod dvojno valuto. Stalno mednarodno valuto in nestalno valuto posameznih držav.
Hipotekarni kredit in valuta.
Danes so posojila iu izposojila na
dolgo dobo silno riskantna. Dokler vrednost denarja pada, izgubljajo tisti, ki so denar posodili. Ako pa sc prične enkrat vrednost denarja dvigati, pa se bo obrnila 6st te riskantne igre proti dolžnikom.
Posebno pri kreditih na zemfjiščai pada ta krivica vsakemu v oči:	komu
niso znani slučaji, da se je zavezal morda prevzemnik posestva plačati pred let? svojemu sodediču kot odpravnino svoto, ki je pomenjala takrat morda pol pose-stva. Sedaj pa je poravnal ta dolg s tem, da je urodal iz svojega hleva enega sa« mega vola. Kaj bo, ako se enkrat tokj valute zaobrne? Takrat bomo še bolj ču-tili, kako krivično je. ako se inerljo ob« veznosti, plačljive na dolgo dobo v} vrednotah sedanje nestalne valute. Zakaj posledice bodo zelo vidne in bobe« bo pogosto pel in uničeval gospodarske! eksistence. Ali bi ne bilo v splošno ko-* rist, da bi se dajali krediti na posestval na drug način? Tako, da bi se izračin nalo koliko znaša zemljiški kredit, pre« računan v bruto-dohodkih iz posestva* Če bi bilo treba take kredite vrniti afff obrestovati, naj bi stalna podlaga za take obračune ne bil denar, ampak tistas množina dohodkov iz posestva, ki se Jeti dala svoječasno za posojilo kupiti. Se* veda bi morali imeti, da bi se moglo toji izvršiti, tudi denaren zavod, ki bi sprejel mal vse, ali pa del hranilnih vlog po# enakimi pogoji.
To bi se dalo doseči, ker tisti, Id de* nar vlagajo, nimajo namena z njim spe« kulirati, ampak ga hočejo hraniti. Pri današnji nestalni denarni vrednosti pa) to ni nikako hranjenje, ampak prava ha-zardna igra. Preračunavanje hranilnih! vlog v čisti donos zemljiške posesti bi! nudilo več jamstva zato, da dobi vložnik svojo vlogo res neprikrajšano nazaj, ka-kor pa sedanji način vlaganja in branje« nja.
LISTEK.
Časnikarstvo v Tennesee.
(Konec.)
Rekel je:
„Ta kraj boste še vzljubili, ec sc takim stvarem privadite.*'
Rekel sem:
„Prosim vas zelo za odpuščanje; mislim, da bi se mi po nekem času posrečilo, pisati po vašem okusu; da, verujem celo trdno, da bi to mogel, kakorhitro si pridobim nekoliko izkušnje in se jeziku priučim. Toda ^ — odkrito povedano — te vrste krepki izraz ima svoje neprijetnosti in si izpostavljen .motenjem. To uvidite sami. Krepka pisava je brez dvoma priročna, da dvigne občinstvo, toda nimam rad, da mi nakloni toiiko pozornosti, kolikor je vzbuja. Ne morem pisati s potrebnim mirom in razpoloženjem, če me tolikokrat prekinejo, kakor se je danes zgodilo. Po-*
sel pri tem listu ni tako nedopadljiv, pa dopasti mi ne more, če me pustite tu samega, da opravim s strankami. Doživljaji pri tem poslu, hočem vam odkrito pritrditi, niso po svojem načinu samo novi, temveč tudi zabavni, vendar pa niso pravično razdeljeni. Neki gospod ustreli skozi okno na vas in pohabi mene; bomba pade skozi cev pri peči navzdol, da vam napravi veselje, in zažene vratca pri peči meni na vrat; prijatelj pridrvi noter, da izmenja poklone z vami, in tako dolgo mene luknja, dokler moja koža nič več ne more pokriti moijih načel; vi greste na vašo pojedino in Jones pride s svojim bičem; Gillepie me vrže skozi okno, Thompson strga vso obleko raz mene in neki meni čisto neznani gospod mi odnese ko/o na glavi z odklitosrčnostjo starega znanca, ki ne pozna zadrege; in v manj kot petih minutah se pojavijo vsi postopači v deželi, bojno poslikani, in se spravijo na to, da mi ostanek mojega telesa s tomahavki prestrašijo do smrti. Nakratko po-.vedano, še nikoli v svojem življenju nisem
toliko dogodkov polnih trenutkov prestal kolikor danes. Ne, ugajate mi in tudi vaš mirni, neprisiljeni način, kako razložite strankam razne zadeve, mi ugaja; toda, vidite, jaz nisem tega navajen. Južnjakovo srce je prestrastno iu južnjakova gostoljubnost prerazsipna do tujca. Članki, katere sem bil danes napisal in ki je v njih’ hladne stavke vaša mojstrska roka vlila žareči duh tennesseeškega tiska, bodo vdrugič razdražili gnezdo sršenov. Vsa ti-; sta uredniška tolpa pride — in prišla bo vrhu tega docela gladna in bo zahtevala nekaj za južino. Jaz vam porečem »Zbogom !“ Odklanjam, da bi bil pri teh svečanostih prisoten. Prišel sem radi svojega zdravja na jug, iz istega vzroka se povr^ nem, in sicer takoj. Žurnalistično delovat nje v Tennessee je zame preveč razbur* ljivo.“
Nakar sva se po medsebojnem obža« lovanju poslovila in sem jaz preložil svoje stanovanje v bolnišnico.
Mark T\vain.
'KSd M posvetila temit vprašžmfu recimo novo organizirana »Državna hipotekarna banka« ono pažnjo, ki jo zasluži, hi izvršila s tern po našem mnenju velc-važno nalogo.
Pri tein bi prišlo še nekaj drugega v poštev: Hipotečni listi in obveznice, ki ; jih sme ta banka po statutu izdajati, bi postali vrednosten papir z zelo stalno vrednostjo, ki bi lahko postal boljše merilo za nalaganje prihrankov, kakor naša papirnata valuta.
Te misli smo vrgli surovo obdelane na papir. Veselilo bi nas, ako bi jih kdo izmed čitateljev-strokovnjakov natančneje obdelal. Ako dobimo tozadevno kak natančnejši načrt, ga bomo radi objavili, bodisi v našem listu, bodisi v »Naših zapiskih«._________________________________
Poročilo o strankinem' zbor«.
ITMaaisflC so se zbrali dne '26. clecem ■. Kra '1921. zastopniki slovenskega proletariata, da se pogovore o preteklem deiu in težavah, da se spoznajo med seboj in si naberejo novih moči *a bodoče boje.
Strankin zbor one 26. in 27. decembra 192 L v Trbovljah pa je bil tudi zb jr, ki je uresničil velike besede Karla Marca: Proletarci vseh dežel, združite se! Ni se združila vsa milijonska armada zatiranega proletariata v eno edinstveno fronto, temveč strnila se je do sedaj razkropljena idružina bednih in zatiranih sužnjev v Jugoslaviji v enotno Socialistično stranko (Jugoslavije. Jugoslovanska socialno demokratična stranka v Sloveniji ter hrvaška in srbska socialistična stranka so se zedinile in zbor v Trbovljah je bil prvi, ki 3e v imenu slovenskega proletariata pozdravil ves zedinjeni jugoslovanski prole-itarlat; bil je prvi pokrajinski zbor Socialistične stranke Jugoslavije.
Pod udarci avstrijske soldateske, pod bičem kapitalizma in buržoazije je krvavel severni del jugoslovanskega proletariata in trnjeva je bila njegova pot za socializmom. Sovraštvo in stud je kipelo v srcu proletarca, ko je videl, da ni le prodajalec svojih življenjskih moči, temveč pravi suženj kapitalizma.
Kri proletariata je namakala strelne jarke, lakota in pomanjkanje je uničevalo družine — a vendar se ti je pela, proletariat, pesem o zlati svobodi!
Odrešenik.
iVzhodni motiv.)
Q. pokr. nam. je naslovil ravno za bo-Stfitte praznike razglas o pijančevanju ua uradnlštvo. Tozadevno smo že prinesli iz poduradniških krogov notico, v kateri je izrekel dopisnik mnenje, da je mislil g. pokrajinski namestnik v svojem razglasu najbrže na višje uradništvo. Opomba uredn.)
Velecenjeni g. urednik!
Pošiljam Vam ta feljton kot satiro na znano obznano našega pokrajinskega namestnika uradništvu glede pijančevanja. 'Jaz in stotine drugih, ki smo obdarjeni s kopico otrpk, pač nimamo, da bi si privoščili kak polič vsaj za velike praznike, kaj šele, da bi pijančevali. Priobčite, prosim, v „Napreju“, dokler je aktualno.
Z odličnim spoštovanjem! V. M.
V daljni deželi Ihri-Bariji so sc sukale čudne reči. Potepuhi, tolovaji in drugi ne-godniki so živeli v izobilju, kopičili so si ogromne zaklade in uganjali najbrezbož-nejše orgije. Pošteni dninarji, bogaboječi
Boril si se, Bojuješ se in časfen le fvof
boj. Nisi pa še zmagal, ker nisi veroval v resničnost socializma.
Desetletni boji so za teboj in zgodovina jih opisuje. Zaključena je ena doba in z ujedinjenjem jugoslovanskega proletariata se pričenja nova in prinesla ti bo ztnago, če boš razbil malike, ki jih še obožuješ in se vzrl tja na vzhod, kjer bo zaplapolala čista rdeča zarja — socialna demokracija!
• »
*
Nekako mrzlična je bila priprava na strankin zbor dne 26. in 27. decembra 1921. v Trbovljah. Mnogo se je ugibalo in prerešetavalo in če si opazoval delegate na predvečer strankinega zbora v Delavskem domu v Trbovljah, si opazil nekako svečanostno razpoloženje, videl pa si tudi lahko, da roji v njih notranjosti vprašanje: kako bo, kakšni bodo uspehi. Mnogo se je kritiziralo, pa tudi hvalilo, vse pa se je navduševalo za novo socialistično delo, ki ga naj prinese strankin zbor.
Dne 26. decembra 1921. ob 9. uri dopoldne se je pričelo prvo zborovanje, katero je otvoril s. Franjo Koren, predsednik načelstva JSDS v dvorani Delavskega doma. Razen 58 delegatov je prisostvovalo zboru tudi precej gostov, med njimi predsednik srbske socialistične stranke s. Dragiša Lapčevič in s. Vilim Bukšeg, predsednik hrvaške socialistične stranke.
Izvolil se je takoj verifikacijski odbor, ki naj pregleda mandate. Medtem pa je s. Dragiša Lapčevič poročal o zgodovini in razvoju socializma, s. Vilim Bukšeg pa o sedanjem položaju
S. dr. Milan Korun je orisal delo uje-dinjevanja vseh treh socialističnih strank v enotno Socialistično stranko Jugoslavije, ki je bilo končano z definitivnim ujedinjenjem dne 18. decembra 1921. v Belgra-du. Vest o ujedinjenju je bila slovenskemu proletariatu takorekoč nova, ker le nekaj dni pred strankinim zborom so bile objavljene podrobnosti. Zanimanje za strankin zbor je postalo vsled tega še večje, ne le v socialističnih vrstah, temveč tudi izven njih. Zbudili so se tudi tisti, ki verujejo v socializem, a ga nočejo javno priznati in zgodilo se je, da je bila povečana naklada „Napreja“ v Ljubljani popolnoma razprodana. Strankin zbor je pozdravil ujedinjenje jugoslovanskega proletariata z željo, da naj to ujedinjenje postane te-
hlapci in dekle, pa so v potu svojega obraza goltali suhe sline, zavijali se v ostanke cunj in s strahom gledali, kako jim postaja zgarano telo vsak dan bolj ohlapno, podobno vreči piškavih kosti.
Nad temi strahotami se je nosil veliki satrap Kai - By -Djan. Nosil se je ves v škrlatu in zlatu, kakor žareče solnce, ki pripeka na palače in berače. Gluh in slep je bil za vse, kar se je godilo pod njim, zakaj z očmi je komaj še mežiknil za deveto goro, kjer je hodil njegov kralj in gospodar, ponavadi pa jih je upiral v neskončne višave. Ušesa so mu bila trdovratno zaprta na vse strani, samo glasovi iz višav so jim mogli blizu. Zato je bilo škoda pota in besed, če je prišel kdo vernih podložnikov moledovat s pohlevno prošnjo,, nevarna pa je bila že sama misel, da bi se napravil s trdo tožbo prek devete gore. Tam za deveto goro so se čule samo lepe stvari o prelepi deželi satrapa Kai - By - Djana. Kako bi mogel kdo verjeti tožbi deželana ihri - barijskega?----------
Zgodilo se je, da so se bližali tudi tej daljni deželi veliki prazniki. Bližali pa so
melj BoBSe So3o?fn<«fi( to sjffeJtS tfasfeJI-
nji dve resoluciji:
Resolucija k razprav! o programu SSJ.
^Razpravljajoč o programu SSJ polaga pokrajinski zbor za Slovenijo veliko važnost na potrebo duševne preobrazbe mas. Organiziran socialist mora ne le pri-, znavati gospodarski razvoj v smeri k socializmu, temveč mora spoznati, da' bi tudi morebiten polom kapitalizma ne ustva-. ril boljše družbe, če mišljenje mas do ta* krat ne bo v tej smeri preobraženo, če to-« rej ne bo moralnih predpogojev za boljšo družba
V tem slučaju bi kapitalizem spremenil le obliko — premenil le rame, ki ga nosijo, v svojem jedru bi pa ostal ravno tako krivičen, kakor prejšnjL
Nosilci kapitalističnega družabnega reda niso le tisti, ki posedujejo velike d*, name vrednote, temveč tudi tisti, ki streme za kapitalom in verujejo vanj, pa tud! če imajo še tako malo lastnine.
Proti tej veri v kapital Je treba pek staviti vero ▼ dražba
Država ima celo vrsto obratov, ki so torej že nacionalizirani, ki pa vendar gospodarsko ne uspevajo. Krivda ni v tem, da primanjkuje zasebne iniciative, ki jo rodi želja po dobičku, temveč nerazumevanje in neinteresiranost upraviteljev in uslužbencev, ki ne čutijo družab-no, temveč skrbe za svojo osebno udobnost in lastnino, kakor vidijo pri vseh drugih. To je mogoče le vsled pomanjkanja medsebojne javne kontrole. Pošten bo vsak, kdor ne bo mogel goljufati. Kontrole nad socializiranim podjetjem ne bo mogel voditi nihče drugi, nego družba sama.
Kdor pa hoče zahtevati polaganje ra« čunov od drugih, mora biti tudi sam pripravljen voditi svoje račune javno.
Socialistična družba bo prospevala le na podlagi medsebojnega poštenja, to je pa dosegljivo le z uvajanjem medsebojno kontrole.
Kot začetek Šolanja mase v razume-vanju javnih računov smatramo uvedbo strankinega progresivnega davka, ki ima za podlago javno priznanje dohodkov.
Z istega stališča gledamo tudi na or* ganizacijo zadružništva. Njegova naloga ni le v ublažitvi kapitalističnega izkoriščanja, temveč predvsem v tem, da v praktičnem življenju dokaže pravilnost
se samo potepuhom, tolovajem in drugim negodnikom. Kajti zgarani dninarji, hlapci in dekle so gledali v prazne lonce. Iz činih skrbi jim je brlela ena sama tolažba: da niso imeli več otrok, ki so že vsi končali v strahu in gladu. Resnično, velika je bila ta tolažba, zakaj od pamtiveka so hoteli imeti otroci največji delež velikih praznikov.
Tiste dni je počival velik satrap Kai-By- Djan na žlahtnih kožah in dragocenih preprogah. Uspaval ga je krasnih, razgaljenih devojk in čaša močne starine. Prebudil pa se je iz strašnih sanj: Romal je bil po svoji sloveči deželi od vzhoda do zakoda in je zapazil, da se je razpaslo vsepovsod grdo zlo. Dninarji, hlapci in dekle so se vlačili po krčmah, razlivali najboljše vino in hrupno šume!) ob harmoniki. Gospodarji pa so se morali sami ubijati z delom, da se bogu smili! In kar so trudoma prigarali, jim jc pobrala pijana sodrga.
Veliki satrap Kai - By - Djan si je z eno roko otrl potno čelo, z drugo pa je usekal po tleh, da se je streslo vseh de-
socialistične 'teorije. Zadružništvo potrju- j je v najlažje umljivi obliki social, trditev, j
da je družabno gospodarstvo mas ne le j izvedljivo, temveč ima vse one prednosti, ki jili socialisti pri kapitalistični upravi pogrešajo. Pri tem vežba zadružništvo delavno ljudstvo že v sedanjem družabnem redu za gospodarstvo bodoče .družbe.
Stroški delegacij.
Stroške vseh delegacij poravnajo na polovico organizacije, ki pošiljajo delegate, na polovico pa tiste* ki sklicujejo delegacije. Želeti pa je, da se strankina sredstva potom progresivnega davka tako zvišajo,, da bodo sklicujoče organizacije plačevale vse delegacijske stroške, in da bGclo mogle torej tudi najoddaljenejše in najrevnejše organmoče pošiljati svoje deiegatc.
Za organizirana okrožja plačuje strankina pokrajinska centrala polovico dotacijskih' stroškov za dva okrožna zbi.ra na leto, če ne presega skupna s vola 5% od davka, ki ga je prejela centrala iz dotičnega okro;ja v preteklem letu Frevišek, kakor tudi polovico stroškov konferenc, Id jih sklicujejo organizacije predno so organizirane v okrožja, izplačuje pokrajinska centrala iz davka, ki ga na zeljo tistega okrožja ali skupine or-gnizacij predpiše posameznim organizacijam dotičnega ozemlja. Predpisuje se najmanj enomesečni znesek progresivnega davka, ki se steka v tem slučaju ves v pokrajinsko centralo, ostane pa dotičnemu okrožju na razpolago.
Več nego trimesečni znesek progresivnega davka ne sme skleniti nobeno okrožje v letu, priporočati pa je, da imej vsako okrožje v centralni blagajni za .vsak slučaj primerno gotovino v rezervi.
Na isti način se plačujejo tudi potni stroški za shode in je organiziranim okrožjem tudi tu odločeno 5% davka vplačanega pri pokrajinski centrali.
Med debato je predlagal s. Alojzij Leskošek (Celje), da naj sprejme pokrajinski strankin zbor tudi posebno protialkoholno resolucijo.
Naj se Ii odvzame našemu ljudstvu alkohol? Ali'ne najde v alkoholu moči in tolažbe? Toda stalistika, ki jo je navedel s. Leskošek je pokazala žalostne
vetnajst voglov ogromnega gradu. Pridrvele so preplašene devojke, suhi lakaji in pisarji, kuharji, sobarice in vsa druga služinčad. Srdito so zatulili psi na dvorišču, kakor da je prilomastil potres.
„Samo pisarje potrebujem!*4 je zarenčal silni gospodar. Odšli so vsi drugi, vsak po svojem potu in opravku, da niso črhnili besede. Zakaj velik strah jih je navdajal pred sinjim gospodom. Kar je dejal veliki satrap Kai - By - Djan, je bila sama sveta, nezmotljiva beseda in gorje mu devetdesetdevetkrat, kdor bi podvomil v njeno svetost in nezmotljivost! —
„Kaj vam pravim, pisarji slokob.edri, hude so bile moje sanje, da nikoli takih. Po moji deželi se je razlezla ostudna pregreha. Dninarji, hiapci in dekle se vlačijo po krčmah, prelivajo najboljše vino in zapravljajo gospodarjevo premoženje. Strašne stvari so to in vse mi pravi, da se mi je prikazala v sanjah živa, žalostna resnica. Zato napišite pisarji dolgopeti, kakor vam ukazujem:
»Brezbožna svojat!“
Kaj je videlo moje oko, ki ga šc sanie ja§ morejo ukani til Vsi. ki živite od jni*
posledico, ki jih izvaja na našem ljudstvu | alkohol.
Strankin zbor, ki naj uravna smeri bodočemu socialističnemu delu, ki naj na novo obrusi orožje napram kapitalizmu, naj da tudi smeri, da sc izbije iz rok proletarca steklinica z alkoholom. Ali naj bo boj zoper kapitalizem uspešen, ako bo držal delavec v eni roki meč, v drugi pa steklenico z žganjem? Ali ni naloga socialistične stranke, da stavi protialkoholno gibanje v ospredje?
Toda kot posebno vprašanje je bila ta razprava odložena med slučajnosti na konec zbora, tam pa žalibog vsled pomanjkanja časa sploh ni prišla več na dnevni red. Vendar je že dobra volja tudi precej — socialisti hočemo delati proti pijančevanju, zato se bo tudi uspeh tega dela vedno bolj kazal.	(Dalje	prih.)
Organizacijski pravilnik.
Socialistične stranke Jugoslavije, veljaven za slovensko ozemlje za čas do
skupnega strankinega kongresa.
(Sklep pokr. strankinega zbora v Trbovljah 26. in 27. decembra 1921 J.
Ime in cilj.
§ L Stranka se imenuje »Socialistična stranka Jugoslavije« (SSJ). Na slovenskem ozemlju posluje kot organičen samoupraven del te stranke: pokrajinska organizacija SSJ za slovensko ozemlje.
§ 2. Socialistična stranka Jugoslavije je združitev vseh tistih državljanov kraljestva SHS, ki si služijo svoj kruh z delom in ki imajo brez ozira na vero, narodnost, starost, spol itd. namen in voljo delati za socialistične cilje.
Kakšni so ti cilji in kakšna je pot k njim, določa strankin program.
Strankin program. Id je obvezen za vse člane stranke, mora biti javno razglašen in ne sme ostati tajna nobena nje-gova_ določba.
§ 3. Stranki pripada lahko vsaka oseba, ki si služi svoj kruh z delom, priznava strankin program, se po njem ravna, ga razširja, stranko duševno in gmotno podpira ter ne stori ali dela nič nečastnega.
§ 4. Za vstop v stranko je treba podpisati od pokrajinskega odbora izdano
losti gospodarja že odvekomaj, ste zagazili v hudodelstvo. Z najboljšim vinom se nalivate in polivate ter puščate gospodarje v trpljenju in skrbeh. Še več: njihovo posvečeno premoženje zapravljate. Zavrgli ste večno resnico, da je hlapec zaradi gospodarja in ne gospodar zaradi hlapca. Pozabili ste, da je Bog ustvaril za vse gospodarjeve podložnike dobro vodo v studencih, ki ohrani zdravo telo in trezno glavo. Veliko sramoto ste vrgli na našo daleč slovečo deželo Ihri - Barijo. Strašno ste oskrunili njeno čast in slavo s svojim brezbožnim nehanjem. Predobro se vam je'godilo, pa ste se prevzeli. —
Ce bi me vodila samo trda pravičnost, našuntal bi zdaj svoje biriče, da izpolnijo moj pravični ukaz. Ali pokazati vam hočem, da sem vaš dobrotnik in da je usmiljenje v meni. Ta opomin, ki vam ga pošiljam od svojega dobrotnega srca, naj vas zavrne s krivih potov še tisto uro, ko vas doseže. Vrnite se k gospodarjem, povrnite jim škodo in pijte vodo, kakor so jo pili vaši pradedje, da ostanete trezni in zdravi, opora gospodarjem in čast naše dežele. Ne kličite pa moje trde pravičnosti; zakaj če bi bilo treba, da jo pošljem
pristopno' izjavo in jo predložiti krajevnemu odboru SSJ bivališča v odločitev. Če tam ali v bližini sploh še ni organizacije, je treba predložiti pristopno izjavo naravnost pokrajinskemu odboru, ki po* sluje potoni svojega pokrajinskega tajni* štva kot odbor za organizacijo »Pokra* j inska centrala*.
Pri politično posebno razglašenih osebah odloča o sprejemu odbor okrožne organizacije, oziroma pokrajinski odbor.
§ 5. Dolžnosti članov so v splošnem! označene pod 3. točko. Zlasti pa mora vsak sodrug
a)	čitati kak’ političen strankin list,
• b) redno plačevati strankin davelc,
c) brezpogojno varovati ugled stranke, pokoravati se veljavnim odred* bam in sklepom odgovornih odborov in zborov ter ne sme nikdar in v nobenem oziru kršiti discipline.
Seveda ne sme noben član pripadati nobeni drugi politični stranki ali organizaciji, tem manj pa zanjo delovad. Tudi ne sme stopiti kot delodajalec v kartel proti delavcem.
Od vsakega člana se pričakuje, da je organiziran tudi strokovno, gospodarsko in kulturno.
§ 6. V splošnem so člani glede doli* nosti in pravic popolnoma enaki. Glede odločilnih pravic se pa članstvo deli v tri skupine:
1. Pravi člani so tisti sodrugi, Id so že najmanj tri leta organizirani. Le taki člani morejo biti izvoljeni za strankina! funkcionarje. Izjema je dovoljena le zal tiste organizacije, ki so se šele ustano* vile.
2. Nov! član! so tisti, ki so že enoj leto, ne pa še tri leta organizirani. Imajo' vse pravice v stranki, le voljeni ne smo* jo biti. razen v novih organizacijah.
3. Poskusni člani so tisti, ki še nisbt eno leto organizirani. Ne smejo biti vo* ljeni in v raznih političnih in taktičnih vprašanjih ne smejo niti glasovati, kep imajo kot novinci pač po navadi najbolj* šo voljo., a žalibog premalo izkušenj. Oi važnosti vprašanj, pri katerih nimajo pravice glasovanja, odločuje pravi iu novi člani od slučaja do slučaja. Brez potrebe pa ni treba delati razločka pd glasovanju.
nad vas, bo opravila po ukazu in brez prizadevanja!"
Ko so dosukali peresa, se je podpisal veliki satrap na sleherni Ust z mogočno čičkočačko in sedemnajst jezdecev je zdirjalo širom satrapije, da razglase besede najvišjega gospodarja. Slokobedri pisarji so se priklonili do tal, da so škrici oplazili strop in razšli so se v pohlevnosti
♦
Minili so veliki prazniki in še trije dnevi ter ena noč. Takrat so se vrnili seli iz daljnih krajev. Sabo pa so prinesli liste, kakor so jih bili odnesli. In so govorili drug za drugim:
..Mogočni oblastnik! Božja kazen je šla pred tvojim opominom. Še pred praz* niki so do zadnjega poginili, ki jim je veljala tvoja beseda. V poslednjem deliriju so klicali Odrešenika in so ga priklicali.44
Veliki satrap Kai - By - Djau, ki je poslušal ta sporočila, kakor ni poslušal še nikdar nobenih, je povzdignil čašo la glavo:
»Zahvaljen Bog, da si iztrebil gola* zen!"	.	______
§ 7. Pravi in novi elani imajo pravico na pravno varstvo v vseh zadevah, kadar trpe brez lastne krivde kako politično krivico.
§ 8. Tam, kjer ni 10 elanov, posluje kak posameznik kot Strankin zaupnik. Ta je po S 4. neposreden elan stranke, zbira pa okrog sebe tudi druge člane in obračunava zanje kot zaupnik. Vsi prispevki se stekajo v blagajno pokrajinskega tajništva.
§ 9. Tam, kjer je več nego 10 članov, se ustanovi krajevna organizacija SSJ. Krajevne organizacije so omejene po občinskih mejah.
V obsežnejših občinah, kjer so posamezni kraji oddaljeni tako, da je težko upati na polno udeležbo pri občnih /.borih, kakor tudi povsod tam, kjer ima organizacija nad 200 članov, se razdeli na več krajevnih organizacij, ki so upravno popolnoma samostojne, politično in taktično jih pa vodi skupni politični odbor občinske okrožne organizacije SSJ. V takih občinah se sklicujejo skupni občni zbori le v izrednih slavnostnih prilikah. Sicer pa opravlja delo občnega zbora zaupniški zbor, ki sestoji iz odbora In zaupnikov. Te zaupnike izvolijo člani na občnih zborih posameznih krajevnih organizacij. Tudi nobena taka organizacija naj nima nad 200 članov. Zaupniški zbor občinske okrožne organizacije naj ne šteje nikdar nad 100 članov, ki naj se raz-deie na posamezne odseke po številni moči.
Občne oziroma zaupniške zbore naj sklicuje odbor najmanj vsak drugi mesec, ’v važnih, politično živahnih dobah pa tako pogosto, da so vsi sodrugi vedno poučeni o vseh važnih dogodkih v stranki, posebno pa o vseh strankinih ukrepih, ki bi jih znali nepoučeni sodrugi krivo tolmačiti Le tako bo mogoče, da ohranijo Člani zaupanje do svojih zaupnikov, ti pa do svojih krajevnih okrožnih odborov, pokrajinskega odbora ter glavnega ; Strankinega odbora.
Na čelu krajevne organizacije stoji 'fcdbor (5 ali več članov), ki vodi vse upravne in agitacijske posle v zmislu veljavnih sklepov. Podrejen je neposredno okrožnemu odboru, potoni tega pa pokrajinskemu odboru in glavnemu strankinemu odboru: v zadevah krajevnega pomena pa občnemu, oziroma zaup-niskemu zboru. Pravilno poslovanje nadzorujejo trije nadzorniki. Vsako leto najmanj enkrat se vrši letni občni oziroma zaupniški zbor, ki presoja poročilo in račune, voli na novo odbor, nadzornike in delegate na strankin zbor ter odločuje v vseh krajevnih zadevali.
§ 10. Krajevne organizacije in zaup-ništva so dolžna izvrševati odločbe pokrajinskega odbora in stoje neposredno pod njegovo kontrolo. Nepravilno obstoječe organizacije glavni strankin odbor na predlog pokrajinskega odbora lahko razpusti.
§ 11. Poleg ostalih dolžnosti so krajevne organizacije in zaupništva dolžna pošiljati pokrajinskemu odboru^ mesečna poročila o svojem delu in točno izpol-.njevati vse obveze napram stranki.
§ 12. Nobena krajevna organizacija SSJ ne sme obstojati, če ni naznanjena pokrajinskemu odboru. Imena SSJ sc pri nobeni priliki lie sme poslužiti nihče brez dovoljenja pristojnega političnega odbora SS.I. To velja posebno za kandidatne liste pri občinskih in okrožnih volitvah.
§ 13. Dosedanje krajevne organizacije. jfCDZ ostanejo lahko še. dalje organi-.
zirane pod tem imenom, le 'dosedanja pripadnost k JSDS se izpreminja v pripadnost k SSJ (Š 10. pravil osrednje KDZ).
§ 14. Za kmetsko ljudstvo je KDZ politična, strokovna in gospodarska organizacija obenem. Vendar	jc tudi na
kmetih za tovarniške delavce	in za dru-
ge, ki delajo stalno za mezdo, potrebno, da se organizirajo tudi strokovno vsak pri svoji skupini.
§ 13. V večjih občinah, kjer jc več krajevnih organizacij, so te lahko organizirane tudi po obratih. Vendar naj ne bo odbor politične organizacije	nikdar obenem tudi odbor strokovne.	Delavci iz
takega obrata, ki stanujejo izven občine, naj se pa organizirajo pri politični organizaciji svojega bivališča, razen če tam ni organizacije in jih je premalo za njeno ustanovitev.
§ 16. Pri vstopu se pobira od vsakega člana pristopnina v znesku 1 din.
§ 17. Strankin davek raste progresivno po dohodkih in pada po potrebah člana, kakor je razvidno iz razpredelnice, ki bodi vedno ponatisnjena na hrbtu pristopne izjave. To razpredelnico določa pokrajinski odbor v okvirju določenem na pokrajinskem zboru.
Za plačevanje tega davka je bi v-stveno, da kdo sam priznava svoje dohodke. Zadeva njegove vesti je, da jih priznava pravilno, stranka takih priznanj ne bo kontrolirala. Želi pa, da dosežejo vsi njeni člani tisto stopnjo socialistične zavednosti, ki jih bo moralno prisilila priznavati svoje dohodke točno. Kdor prizna stranki svoje dohodke vsaj enkrat na leto in plačuje progresivni davek po razpredelnici, temu se na izkaznici potrdi, da plačuje ta davek.
Vsi tisti, ki hočejo imeti in že imajo v stranki SSJ važne javne ali organizacijske funkcije, morajo plačevati po razpredelnici progresivni strankin davek. To. so: narodni poslanci, občinski župani in odborniki ter vsi odborniki vseh organizacij SSJ.
Nihče ne more biti izvoljen nikamor, če ni član SSJ in če ne plačuje tega davka.
§ 18. Od vsakega člana dobi pol din. blagajna glavnega strankinega odbora. Ta znesek za blagajno glavnega odbora in 70% od ostanka pošlje krajevna organizacija pokrajinskemu tajništvu, ostanek' pa ostane njej.
Občinske okrožne organizacije sklepajo na svojih zaupniških zborih, koliko od tega ostanka ostane krajevnim organizacijam in koliko imajo odračunafl blagajni občinskega okrožnega odbora.
§ 19. Stroške okrožnih organizacij pa krije blagajna pokrajinskega odbora.
Okrožja sc ustanavljajo po potrebi in možnosti. Želeii je, da bi jih bilo čim več, kajti za smotrcno agitacijsko in izobraževalno delo so okrožja najsposobnejša. Pokrajinski odbor ima voditi potom svojega tajništva vse predvsem 'pismeno, okrožni odbor pa osebno. Oba morata biti o vsem točno poučena, toda drugi ima možnost urediti osebno in naglo vse potrebno, popraviti vse nedostatke itd.
Okrožni odbor sestoji iz 5—7 odbornikov in 3 preglednikov.
§ 20. Za delovanje, ki se tiče cele oblasti (n. pr. volitve v oblastno skupščino), se skličejo vsi okrožni odbori iz ozemlja oblasti in se konstituirajo kot oblastni zaupniški zbor. V slučaju potrebe skliče ta oblastni zaupniški zbor lahko tudi oblastni zbor, Za ta slučaj veljajo predpisi o
sklicevanju pokrajihskega sTranklnega zbora.
§ 21. Pokrajinski strankin zbor sklicuje pokrajinski odbor vsako leto najpozneje v drugem mesecu po strankinem zboru.
§ 22. Pravico in dolžnost udeležbe imajo vsi člani pokrajinskega odbora, pregledniki ter strankini poslanci iz pokrajine. Vsi ti imajo tudi glasovalno pravico, razen v zadevah njih lastnega delovanja.
§ 23. Vsaka organizacija, ki je pravilno obračunala za zadnje 3 mesece pred dnevom sklicanja ima pravico do enega delegata, večje organizacije pa za vsakih 50 članov do enega, pri čemer se ostanki pod 30 ne upoštevajo, 30 ali več članov pa se šteje za .50. Število delegatov se računa na temelju poprečnega števila članov v zadnjih 3 mesecih.
Za vsakega delegata naj bo izvoljen tudi po eden namestnik. (Dalje prih.)
Politični pregled.
,Washingtonska konferenca jc razpravljala zadnje dni o podmornicah in o zrakoplovstvu. Kakor je bilo pričakovati, se odposlanci zastopanih držav niso sporazumeli ter skušajo pogajanja zavleči s tem, da odstopajo sporna vprašanja različnim odsekom- Opažati je dve skupini, prva sestoji iz Zedinjenih držav in Anglije, a druga iz Francije, Italije in Japonske. Položaj se je tedaj še bolj zavozljal.
Nemiri v Indiji in Egiptu se nadalju-jejo. Kakor je videti, bo imela Anglija reševati še težja vprašanja, kot je irski.
V Angliji se pripravljajo nove volitve. Pravijo, da jih razpišejo takoj, ko se vrne (ministrski predsednik Lloyd George, ki bo nasvetoval, naj se parlament razpusti dne 30. januarja. — Dočim pri nas cena kruhu in živilom neprestano raste, so v, Angliji znižali ceno kruhu. Obenem sku-. šajo znižati seveda tudi plače delavstvu.
V splošnem živi Evropa od samih kreditov. Amerika pravi, da hoče pomagati in sc razgovarja z ententnimi silami, ki hočejo tudi pomagati. Toda od vse te dobre volje ni opažati drugih posledic kakor, da Evropa nadalje trpi. Zavezniki so imeli nekako gospodarsko konferenco, na kateri so sklenili, da ustanove posebno, družbo, ki bi razpolagala z glavnico 2 milijonov funtov šterlingov in ki bi imela za nalogo, poskrbeti za prometna sredstva na kopnem in na vodi pri onih državah, kjer so ta prometna sredstva pomanjkljiva. Kapital za to bi dala posebna podjetja iz Amerike, Anglije, Francije, Italije in Nemčije. K temu bi se pritegnile tudi male države, katere bi se lahko udeleževale, če imajo slabo valuto, namesto z denarjem, z blagom.
V Italiji je prikipcla gospodarska in finančna kriza do vrhunca. Ena največjih bank „Eskomptna banka“ je ustavila vsa plačila. Dasi italijanska valuta na svetovnem trgu ni posebno uvaževana, vendar ni padla nasproti našemu dinarju. Vzrok je seveda nesrečna politika naše kapitalistične klike, kateri so njeni lastni interesi vse, država nič, a ki imajo vedno polna usta ljubezni do države.
V Nemčiji so te dni stavkali železničarji. Sicer so že dosegli sporazum z delavci, vendar so komunisti pritiskali dalje. Položaj se boljša.
V Avstriji jc nastala v vladi kriza. Velenemci se protivijo sporazumu s Češkoslovaško, radi česar je pričakovati iz-premejnbe v ministrstvu. Težkoče obstoje
rtasti v tem, ker ni misliti na sodelovanje socialnih demokratov in krščanskih so-cialcev.
Slično kakor pri nas manjša češkoslovaška vlada število državnega uradni-štva, samo na bolj človeški način. Dočim odpuščajo pri nas uradnike, ki vestno vrše svojo službo in puščajo na svojih mestih one, ki imajo za svoje sorodnike ministre in načelnike po odsekih, jc sklenila češkoslovaška vlada, da do 1. 1924. ne sprejema več uradnikov v državno službo.
Iz Rusije prihajajo grozovita poročila o lakoti, ki jo trpe prebivalci preje najbolj rodovitnih krajev, kateri so preskrbovali vso Evropo z žitom. Ne vemo sicer, koliko so te vesti resnične, vendar je gotovo, da vlada tamkaj glad. Evropa pa gleda in se smeje. Da bo pa še več komedije, prireja za gladujoče pokrajine pomožne akcije.
Parlament v Beogradu ima zopet počitnice. Privoščimo mu jih, ker bi tudi v tem slučaju ničesar ne napravil, če bi zboroval.
Nadaljujejo se seje posameznih odsekov. Zakonodajni odsek je govoril o osrednji upravi in o državnem svetu.
Rešeno je vprašanje ministra za vojno in mornarico. Na to mesto pride general Vasič. Za zunanjega ministra je predlagan bivši finančni minister dr. Momčilo Ninčič.
Dn@wne ifniiL
Vsem naročnikom »Ljudskega Glasu« in »Enakosti«. Ker smo današnji številki »Napreja« priklopili »Ljudski Glas« in »Enakost«, opozarjamo naročnike teli dveh tednikov, da si shranijo današnjo »Naprejevo« številko, ki je letos prva številka »Ljudskega Glasu« in »Enakosti«.
Cenjene dopisnike in stranke prosimo, da strnejo svoje vesti v čim krajšo obliko. Stvari, ki spiošnosti ne zadevajo aii ki nimajo za naše gibanje posebnega pomena, ne bomo priobčevali po celih stolpcih. To velja zlasti za razna društvena in otrobc-vezna uradna naznanila, ki nam vzamejo mnogo dragega časa s skrajšanjem in preoblikovanjem, če ne romajo radi svoje vodenosti celo v vedno pripravljeni koš. Kratko, zato pa iz čim več krajev in — slovensko, to nam je pogodu. Nepotrebne tujke prepuščamo drugim listom, naš je namenjen nepokvarjenemu ušesu preprostega ljudstva. Pišite s črnilom ali pa vsaj z navadnim črnini svinčnikom zaradi stavcev, ki so tudi človeški. Preprostemu delavcu, kateremu je roka bolj vajena drugemu orodju kot pa peresu, pa ne bomo šteli napak s slovnico in po slogu. Zato nam, sodrugi, brez skrbi pišite, kar Vas teži in kar smatrate kot potrebno, da pride v list. Za Vas je uredništvo tu!
»Jaz nisem doktor Joža Rus, ki je vrgel puško v koruzo!« je histerično ponavljal prof. Volavšek, ko ga je poprosil sodr. Podbevšek ob priliki pokrajinske razstave ^Probudc« v Novem mestu, za pojasnila k njegovemu predavanju o umetniški obrti. Včeraj pa smo brali v »Jutru«, da ima sloviti doktor Joža Rus na sestanku, političnega kluba JDS v Ljubljani, predavanje o administrativni razdelitvi države. Ker marsikateremu kristjanu ni znano, kakšna kapaciteta je doktor Joža Rus, je umestno, da pribijemo. da je imenovani gospod doktor ob priliki svojega novomeškega predavanja o razmerah v Srbiji, pokazal v tako bengalični luči im svojo popolno nevednost oziroma hudobijo, da so se pričeli sramo-
vati našega junaka še navzoči pristaši umirajoče JDS. V svojem zagovoru je omenil, da se ni mogel dovoljno pripraviti, ker »ima ženo na smrt bolno«. Če še omenimo, da je gospod doktor Joža Rus referent v ministrstvu — vsaj tako je stalo zapisano na lepakih, ki so vabili na njegovo »predavanje«, vemo zadosti in moremo prav iskreno čestitati demokratom, da imajo v svoji sredi drznega moža, ki je pripravljen predavati o administrativni razdelitvi države vkljub dejstvu, da je sijajno dokazal ob priliki svojega ponesrečenega novomeškega predavanja, da ima v političnih, gospodarskih in kulturnih razmerah v naši državi komaj toliko pojma, kolikor je za nohtom črnega!
Važno opozorilo za vojne invalide, vdove in sirote radi dodatkov k pokojninam. (Uradno.) Izplačevanje dodatkov k pokojninam se ustavi:	1.	invalidom,	ki
jim jc bilo povodom zadnjega pregleda priznano manj kot 50% invalidnosti in sicer za njihovo osebo in za otroke; 2. dodatek invalidom z dvema otrokoma, tako da jim ostane le za nadaljne otroke pod dopolnjenim 16. letom; 3. vdovam brez otrok, ki so mlajše kot 45 let in sposobne za delo; morebitno nesposobnost morajo dokazati z nekolkovanim spričevalom, ki ga izda brezplačno uradni zdravnik; 4. invalidom brez ozira na odstotke in število otrok ter vsem vdovam brez ozira na število otrok, če plačujejo več kot 30 dinarjev neposrednega davka. — Ker bodo nanovo pregledali nakazila, ki so bila pripravljena za izplačilo dne 1. januarja, ne bodo mogli poštni uradi dostaviti zneskov v prvih dneh januarja. Izplačevanje se zavleče nekaj časa. (Uradno obvestilo samo na sebi je kos papirja, ki je nedolžen, ampak da nekdo telita pri revežih njih sposobnost z odstotki in svojo človekoljubnost tudi z odstotki, ko ne pozna za višje deset tisoče nobene mere, nam, ki se držimo socialistične logike, ne gre v glavo. Ur.)
Kot invalidska izkazila veljajo odslej samo: za stalne invalide „Invalidsko izpričevalo"; za one, ki jim je bila invalidnost priznana le začasno »Začasna obja-va“; za one, ki jim ni bil priznan značaj vojaškega invalida „Rešeuje“; za invalide prejšnje srbske vojske in dobrovoljce-fn-valide je poleg navedenih dokumentov veljavno tudi še „Rešenje prvostepenega suda v Beogradu11.
Dostavljanje brzojavk za zunanji dostavni okoliš. Po novem brzojavnem pravilniku, ki je stopil v veljavo dne 1. julija 1921, se dostavljajo takoj po dohodu, t. j. s posebnim slom samo one brzojavke naslovljene v zunanji okoliš, za katere je plačal potnino že pošiljatelj. Taka brzojavka je opremljena pred naslovom z znakom xpp. ali xpt. Brzojavke, za katere ni bila plačana potnina, sc dostavljajo z navadnimi pismi o priliki prihodnje dostave. Ta določila je razglasilo poštno ravnateljstvo že v prvih dneh 1. 1921; ker pa prihajajo še vedno pritožbe zaradi zakasnitve brzojavk, ki so naslovljene v zunanji okoliš, jih razglaša vnovič in prav posebno opozarja občinstvo nanje.
gJu&SIana.
624S vladna modrost. Mestni magistrat je svoj čas vložil utemeljen ugovor zoper uradno določbo, da imajo stranice tam, kjer gre plin za kurjavo ali pogon in za razsvetljavo skozi isti plinomer plačevati ^trošarino od vsega porabljenega plina. Škodo imajo stranke, kajti po zakonu
bi morale trošarino plačevati le za plin-' sko razsvetljavo, trpi jo pa tudi mestna plinarna, ker pride lahko do tega, da ljudje radi krivičnih visokih stroškov opuste plinsko luč. Zato jc magistrat predlagal, naj se oproste trošarine stranke, ki imajo eno ali dve luči (torej nepremožni sloji;, ker jim je plinarna sama doslej zaračuna-, vala plin po nižji ceni. V jugoslovanski vladi ne sede ravno ljudje, ki bi imeli goro socialnega čuta v svojih možganih in bilo je pričakovati, da bo magistratni prečil log odklonjen. To je sedaj prišlo iz ministrstva financ z odlokom št. 6248. Stranke morajo trošarino plačati celo za dobo od 20. sept. 1920. do konca okt. 1921...
Invalidom in vdovam delavske zavarovalnice zoper nezgode v Ljubljani naj služi v vednost, da se bodo počenši s 1. januarjem 1922 rente in draginjske dokla-. de nakazovale: a) do 100 K (vštevši dra-ginjsko doklado) za 6 mesecev vnaprej;
b)	do 200 K (vštevši draginjsko doklado) za 3 mesece vnaprej; c) nad 200 K (vštevš draginjsko doklado) pa vsakomesečno.
Občinstvu v vednost. Brivnice so danes pred praznikom odprte samo do 6. zvečer, a na praznik bodo zaprte, ker pogodba tako določa.
Javni shod sklicuje moščansko žen-stvo za soboto, dne 7. januarja ob 19. uri (ob 7. zvečer) v gostilni „Pod Iipo“ v Mo-* stali. Dnevni red; 1. Draginja; 2. občinske volitve in ženstvo; 3. raznoterosti. Sklicatelji.
Redni občni zbor poverjeništva splošne organizacije vojnih invalidov, vdov in sirot za Ljubljano in okolico se bo vršil na Sv. treh kraljev ob 9. dopoldne v restavraciji „Zlatorog“ v Gosposki ulici. Vojni invalidi in vdove, vaša dolž-i nost je, da se občnega zbora udeležite!
Na zabavni večer, ki ga priredi zveza organizacij magistratnih uslužbencev danes v četrtek ob pol S. zvečer v. dvorani Filharmoničnega društva na’ Kongresnem trgu v prid svoji bolniški blagajni, vabimo občinstvo. Vstopnina 5 Din.
Maribor.
^ Polurna stavka v mariborski delavnici južne železnice. Včeraj, dne 4. jan. je stopilo delavstvo mariborske delavnice južne železnice v polurno protestno stavko radi neizpolnitve obljube o trinajsti mesečni plači. Govorniki so na shodu na« glašali, da je ta demonstracija le svarilo merodajnim faktorjem.
Kdo bo plačal stroške? Pri prijavnem policijskem uradu v Mariboru se je zgodil slučaj, da so po nesrečnem naključju padi la vratca line nepričakovano na prste rev* ne starke B. M., ki je bila tam po opravi kih. Udarec je bil tako silen, da ji je zme* čkal 2 prsta. Potrebovala jc zdravniško pomoč, toda glej, nihče se ni čutil dolžan to storiti. Ker nima denarja, da bi na svoje stroške plačala zdravnika, so jo pošiljali od ene zdravniške instance do dru^ ge. Nazadnje so se je v bolnišnici usmilili in jej izjemoma obvezali roko. Vsledn ra-* ne je pa revica nesposobna za delo in ne ve kako naj bi živela. Odločila sc je na zadnje, da zahteva izplačevanje poškodbe, toda povsod zahtevajo zdravniško: spričevalo. Kako naj si ga preskrbi, če jo nikjer nočejo sprejeti v ozdravljenje in če nima denarja? Ali ne bi bilo v takdi slučajih mogoče nastopiti z večjo široko-grudnostjo? Tisti, ki se jih tiče, naj skušai jo pomagati revici, ki sc je po nesrečnem naključju ponesrečila tam, kjer je najmanj pričakovala. _____
Is stranic®;
VARUJTE SI SVOJE PRAVICE!
Vse sodruge opozarjamo, da morajo bili danes obračuni za december zaključeni. Do S. januarja jih mora prejeti pokrajinsko tajništvo SSJ. Ti obračuni so zelo važni zaradi članov pokrajinskega odbora, ki jih bodo v kratkem volila posamezna okrožja.
Vič. V petek 13. t m. ob pol 8. se bo vršil na Viču v Delavskem domu občni zbor krajevne politične organizacije SSJ. s sledečim dnevnim redom. 1. Poročilo dosedanjega odbora. 2. Poročilo delegata na strankinem zboru. 3. Volitev novega odbora. 4. Slučajnosti. Člani so dolžni ude* iežiti se občnega zbora polnoštevilno. <-* Odbor.
Vrhnika. Dne L januarja je priredila krajevna politična organizacija socialistične stranke Jugoslavije na Vrhniki v čitalnici 'društva »Svobode« shod, ki je W! izvrstno obiskan. Sodr. Mihevc je predaval o svetovno političnem položaju, sodrug in občinski odbornik Langof je poročal o poteku strankinega kongresa v Trbovljah in o delovanju kluba socialističnih občinskih odbornikov v občini Vrhnika. Povdarjal je, da klub ni sklepal nobenega kompromisa z drugimi strankami, kakor so to volilci zahtevali. Klub tvori v občini jedro opozicije ter mora običajno prisiliti s pismenim predlogom vrhniškega župana (klerikalec), da skliče sejo. Razlagal je dnevni red bodoče občinske seje, ki obeta biti jako zanimiva. Pri zadnji seji je isti odbornik predlagal v imenu kluba, da se naj volijo izmed odbora razni odseki, da bode vsak občan vedel, kam se ima obrniti s svojimi željami; kajti očka župan so vsled svoje starosti postali malo nervozni, če jih nadlegujejo delavci ali pa kmeti z raznimi vprašanji. Predlog je takrat .propadel, ker so se klerikalni backi po piščalki svojega pastirja župana odstranili od seje. — Dne 6. t. m. sklicuje gornja organizacija shod na Drenov grič, popoldne ob 5. uri. Sodrugi in kmetje, udeležite se ga polnoštevilno.
Celje. Krajevna organizacija Jug. soc. dem. stranke, oz. Socialistična stranka Jugoslavije v Celju sklicuje na dan 8. januarja 1922. redni letni občni zbor v prostorih hotela Union. Dnevni red. 1. Poročilo predsednika, 2. tajnika, 3. blagajnika in kontrole; 4. volitve novega odbora; 5. poročilo delegatov iz pokrajinskega kongresa v Trbovljah; 6. poročilo z ozirom ujedinjenja jugoslovanskega proletariata; 7. razni predlogi in slučajnosti. — Z ozirom važnega dnevnega reda se opozarja vse člane na občni zbor na katerega naj vsak prinese svojo člansko izkaznico. Začetek točno ob 9. dopoldan.
Polzela. Krajevna organizacija v Polzeli poživlja vse člane, naj poravnajo čim-prej prispevke, sicer se vsakemu list ustavi. Vsak član naj izvrši svojo dolžnost.
Krčevina pri Ptuju. Krajevna organizacija KDZ prosi vse člane, da poravnajo svoje prispevke redno vsak mesec od 15. do 25. Sodrugi na delo! Le z združenimi močmi bomo dosegli svoj cilj.
Iz strok, sibanis.
LJUBLJANSKIM KOVINARJEM!
Staro leto je za nami. Treba je, da pregledamo naše delovanje v preteklem in se pripravimo za naloge, ki nas čakajo v novem letu. Mnogo je odvisno od nas samih, v kakih razmerah bomo živeli. Če bomo nastopali enotno in složno, Im marsikaj zboljšanega, kar nas še tlači.
Ker posameznik: nima nikakorŠnc moči. se moramo združiti v mnočno organizacijo, ter jo spopolniti tako, da bo kos velikim nalogam, ki nas čakajo. Da se o vsem tein razgovorimo, sklicuje odbor podružnice člansko zborovanje, ki se bo vršilo v petek (na praznik), 6. januarja ob 9. uri dopoldne v »Mestnem domu«.
Pridite!
ŽELEZNIČARJEM!
Dne 4. t. m. ob 11. uri dopoldne smo prejeli od predsednika vrhovnega vodstva koaiiranih železničarskih organizacij iz Belgrada sledečo brzojavko:
Pitanje o jednokratnoj pomoči za po-edine kategorije stoji dobro. Radimo za sve. Pismo Slednje.
Predsednik Stanojevič.
Na to brzojavko je poslal pokrajinski koalicijski odbor sledeči brzojavni odgovor:
Vztrajamo na zahtevah za vse nastavljeno in nenastavljeno osobje. Zahteve so bile pripoznane kot opravičene. Vsaka pogajanja nepotrebna. Položaj resen, Poročajte takoj.
Koalicijski odbor.
*
Kranj. Podružnica mlinskih delavcev v Kranju, sklicuje v Kranju svoj redni občni zbor za dan 15. t. m. ob 9. uri dopoldan v prostirih gostilne g. Engelmana Ivana.
Sodrugi, mlinsko delavstvo v Sloveniji je bilo do danes najbolj zatirano delavstvo, zato je naša sveta dolžnost, da se trdneje oklenemo svoje organizacije, ki nam bo zamogla šele takrat izvojevati naše pravice, in sicer pravice dostojne človeškega življenja. Zato kličemo, sodrugi na delo, v slogi je moč.
Vasfs« Svobode.
Trbovlje. Dramatični odsek splošne zveze del. izobr. društva Svobode ponovi v nedeljo dne 8. prosinca 1.1. ob 5. uri popoldan v dvorani Del. doma Cankarjevo dramo v 3 dejanjih »Kralj na Betajnovi14. Sodeluje domači Šramel. Cene po navadi. Ves čisti dobiček je namenjen za sklad Cankarjevega spomenika. Predprodaja vstopnic pri sodr. Lesičarju v trgovini Del. doma. K obilni udeležbi vljudno vabi odbor.___________________
Dopisi.
To še bolj kriči! (Gorje pri Bledu.) Z ozirom na članek „To kriči do nebes'1 ki smo ga priobčili v »Ljudskem Glasu11 z dne 14. decembra 1921, v katerem smo pisali, da se je odtegovala otrokom na teden 1 krona za bolniško blagajno, nas prosi vodstvo bolniške blagajne, naj ugotovimo, da bolniška blagajna ni prejela niti vinarja, ker dotični otroci niso bili priglašeni. Poslovalnica se je obrnila tozadevno na pristojno oblast. Tudi nadzornik bolnikov poslovalnice na Jesenicah je bil ob nadzorovanju bolnikov v Gorjah dvakrat v imenovani tovarni, ni pa nikdar opazil teh otrok, ker so imeli menda svojo delavnico nekje pod streho. — Stvar postaja zanimiva. Kdo je spravljal dotič-ne zneske, ki so se odtegovali?
Rogaška Slatina. Cenjeni sodr. urednik! Ker mi iz Rogaške Slatine nismo bili na strankinem zboru zastopani, da bi povedali naše križe in težave, dovolite, da Vam naknadno povemo, da sc s sklepom zbora popolnoma strinjamo, ker smo zvedeli, da so zmagali tisti, ki nočejo imeti red. Na ta način so seveda papeži v stranki proDadli. Tudi pri nas smo imeli
enega takega papeža, ki le po našili hrbtih prišel do občinskega odbornika. Mi smo sc ga pa tudi že otresli. Izvolili smo si novi odbor, ki ima dobro voljo napredovati. Povedati moramo šc to, da naš bivši papež zdaj za »Avtonomista* agitira in ker je krojač se odpravlja oblačilnici. Nam ‘je to prav, uverjeni pa smo, ko ga bodo spoznali, kako je delal pri nas za konsum, ga bodo spodili.
Globoko pri Brežicah. V nedeljo dne IS. dec. 1921. se je vršila seja našega občinskega odbora. Na dnevnem redu je bil tudi predlog nar. posl. SKS Ivana Ureka, ki agiiira zdaj za delitev Slovenije, medtem, ko je pred meseci izdala SKS tudi s podpisom Ureka letak, kjer je bila izražena strašna nevolja za delitev Slovenije. G. Urek in njegov adjutant Fr. Kene hočeta vedno ribariti v kalnem — ne bosta več dolgo vodila revno ljudstvo za nos! Naš predsednik KDZ je bil kot občinski odbornik in kot pravi zastopnik delovnega ljudstva na mestu, spomnil se je zahrbtne politike, ki sta jo igrala Urek in Kene med vojno, ko sta vodila občinsko apr o viza-eijo in nalil takoj celemu odboru vsestransko čiste vode. Zavzel je sledeče stališče; 1. občine, glavarstva in pokrajine naj dobo široko samoupravo, ki naj se izraža zlasti v tem, da bodo vsi vodilni uradniki voljeni od občinskih, okrajnih in pokrajinskih svetov ter naj bodo v mejah državnih zakonov tudi njim podrejeni. 2. Obseg občin, oblasti in pokrajin se mora določiti po kulturnih in gospodarskih potrebah, ne pa po plemenskih in zgodovinskih vidikih. 3. Centralna oblast naj bo močna, vendar naj upravlja le to, kar podrejene samoupravne edinlce ne morejo bolje uprav-* Ijati.
Ta predlog so odobravali vsi odborniki. Urekov predlog so vrgli tudi pristaši SKS v koš. Tudi najhujšim Urekovim agitatorjem so se začele glave bistriti. Ure-kovi zahrbtni politiki bodo prišli tudi njegovi sedanji zaslepljeni pristaši na sled in takrat upamo, da bo dobil, kar mu gre.
Sodrugu predsedniku KDZ pa časti« tamo, da je tako dobro zastopal koristi delavnega ljudstva.
Najjnavelšs.
PTUJSKI ŽUPAN POTRJEN.
Ptuj. Glasom brzojavnega obvestila iz ministrstva notranjih zadev, je bil dne
3.	t. m. podpisan ukaz, s katerim je sodr. Tomaž Lozinšek potrjen za župana v Ptuju.
FRANCIJA JE SPREJELA AMERIŠKE ZAHTEVE.
LDU. VVashington, 4. jan. Francija je sprejela načelo ameriškega predloga, ki prepoveduje porabo podmomikov proti trgovskim ladjam, delegati pa so si pridržali končnoveljano pritrditev tako dolgo, dokler se ne bo končata razprava o natančnem besedilu predloga.
LJENIN O EVENTUALNI POMOČI KAPITALISTIČNIH DRŽAV.
LDU. Pariz, 4. jan. Kakor se javlja, je Ljenln na seji unije strokovnih organizacij v Moskvi izjavil, da bi sovjetska vlada ne odklonila eventualne pomoči kapitalističnih držav in da bi bila pripravljena na velike žrtve, da bi pa rajše videla, da Rusija pogine, kakor da bi popustila v važnih ofOgramnih točkah komunizma.
sovjetska: nakedba o zavarovanju PROTI BOLEZNIM.
LDU. Moskva, 4. jan. Zakon o zavarovanju proti bolezni predvideva tri do pet % od delavskih mez po poklicu. Plačevati morajo delodajalci. Zdravila, katera predpišejo uradni zdravniki, se morajo slej ko prej dajati brezplačno, zdravila pa, ki jih predpišejo privatni zdravniki, se morajo plačati.
DOLARSKA AMERIKA RAZDELJUJE IZPOSOJENI DENAR MED VOJAKE IN NASTOPA PROTI FRANCIJI, KI SI HOČE POVEČATI ARMADO Z AMERIKA NSKIM DENARJEM.
LDU. Pariz, 4. jan. V ameriški reprezentančni- zbornici je bil včeraj predložen zakonski načrt, po katerem naj se vsote, ki jih zavezniki dolgujejo Zedinjenim državam, z obrestmi vred takoj po povračilu razdele med vojake, in sicer polovica med ameriške, polovica pa med angleške, francoske, belgijske, italijanske in portugalske vojake.
LDU. London, 4. jan. Resolucija, ki jo |e poslanec Reawes predložil ameriški reprezentančni zbornici, veli med drugim: Washingtonska konferenca je pokazala, da gotove države, ki so upnice Amerike, izdajajo velike vsote za po-množevanje oboroževanja na morju. Zedinjene države popolnoma razumevajo težkoče, s katerimi se ima boriti Evropa in je pripravljena fundirati evropske dolgove, ako bi se za to pojavila potreba. Toda, ako Francijo ne ganejo prošnje človeštva po svetovnem miru in namerava ta država svoje podmornike celo še pomnožiti, je za Ameriko prišel čas, da računa s trenotnim položajem. Francija ima vojsko, ki je večja, kakor ona. ki jo je imela Nemčija pred vojno. Francija ne odklanja samo zmanjšanja svoje vojske,
nego vzfraja celo wa popoln! svobodi, da
jo še pomnoži. Stališče Francije glede povečanja mornarice p omenja izdatek stotin milijonov dolarjev. S takim oboroževalnim programom se gotovo ne bo bavila država, ki se nahaja v finančnih stiskah. Ameriški narod mora z vso pravico vztrajati na tem, da se francoski program izvede s francoskim in ne z ameriškim denarjem.
Listnica uredništva.
V. Ž. Črna na dopis z dne 2. t. ra. Za
znižanje kaderske službe se obrnite na okrajno glavarstvo. Za podporo pa na poverjeništvo za socialno skrb v Ljubljani.
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imena po!;r. odb. SSJ). Odgovorni urednik: France Svclek.
Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani.
Razpredelnica strankinega davka pri SSJ.
Mesečni dohodk! v dinarjih
Pri števila nepreskrbljenih otrok 12345678 znaša mesečni davek v dinarjih
					a	b	0	c	d	e	f	g	h	i
t			do	499	1	1	1	1	1	1	1	1	1	
2	od	500	do	549	2	1	1	1	1	1	1	1	1	
3	od	550	do	599	3	1	1	1	1	1	1	1	1	
4	od	600	do	649	4	2	1	1	1	1	1	1	1	
5	od	650	do	699	5	3	1	1	1	1	1	1		
6	od	700	do	744	6	4	2	1	1	1	1	1	1	
7	od	745	do	784	7	5	3	1	1	1	1	1	1	
8	od	785	do	819	8	6	4	2	1	1	1	1	1	
9	od	820	do	849	9	7	5	3	1	1	1	1	1	
10	od	850	do	874	10	8	6	4	2	1	1	1	1	
11	od	875	do	899	12	9	7	5	3	J	1	1	1	
12	od	900	do	924	14	10	8	6	4	2	1	1	1	
13	od	925	do	949	17	12	9	7	5	3	1	1	1	
14	od	950	do	974	20	14	10	8	6	4	2	1	1	
15	od	975	do	999	24	17	12	9	7	5	3	1	1	
16	od 1000		do	1024	28	20	14	10	8	6	4	2	1	
17	od	1025	do 1049		32	24	17	12	9	7	5	3	1	
18	od 1050		do	1079	36	28	20	14	10	8	6	4	iCt	
19	od 1080		do	1109	40	32	24	17	12	9	7	5	3	
20	od 1110		do 1139		45	36	28	20	14	10	8	6	4	2
21	od 1140		do 1169		50	40	32	24	17	12	9	7	5	3
22	od 1170		do 1199		55	45	36	28	20	14	10	8	6	4
23	od 1200		do	1239	62	50	40	32	24	17	12	9	7	5
24	od 1240		do 1299		70	55	45	36	28	20	14	10	8	6
25	od 1300		do	1399	82	62	50	40	32	24	17	12	9	7
26	od 1400		do 1500		100	70	55	45	36	28	20	14	10	8
10
J
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
1
e>
3
4
5
6
Pri dohodkih nad 1500 din. plačuje prepričan socialist razen tega davka se 10% od svote, za katero presegajo njegovi dohodki 1500 din.
Srečno in veselo novo leto
želim vsem sodrngom, gostom in prijateljem, ter se obenem zahvaljujem za Izkazano mi naklonjenost, ki se ml je v preteklem leto izkazala
MATIJA SPEGLIČ
gostilničar
Gosposka ulica 16	Celje.
Vzajemna zavarovalnica
f Ljubljani, Dunajska cesta 17. Podružnica Celfe, Breg 33 je ustanovila oddelek za ilvljenska zavarovanja. Sprejema: V živi jenskem oddelka: zavarovanja na doživetje in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. V požarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah.
Citajte velezanimivo študijo Dr. Oto Bauer • Uratnlk
Pot k Socializmu.
Cena K 2*—
Naroča se v upravi „ NAPREJ*.
Velika zaloga! Cenik zastonj! Trgovina z pohištvom
Karl Preis, Maribor,
Stolni trg (Domplatz)
Najboljša in najcenejša priložnost za nakup
S pohištva
za delavce in železničarje. Solidna postrežba! Nizke cene!
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja
in razpečava
la čeiioslovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog in črni premog.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani, Nunska ulica 19.
msm
Ivan Jax In sin
Ljubljana, Gosposvetska cesta 2.
finalni cfrnil Izborna konstrukcija in uIVUiili Sli Uji elegantna izvršitev iz tovarne v Linču. - Ustanovljena leta 1867.
Vezenje poučuje brezplačno.
Pisalu! stroji „Adler“.
Ceniki zastonj in franko.
Kolesa iz prvih tovaren.
Diirkopp, Styria, Waffenrad. Začasno znižane cene!
I| n«, budilke, n?> haske, verižice, zlatnino, srebrnic o, otate in poročne prstane
kupite najbolje pri
fi* lešnBk,
m zletar,
Celje, Glavni trg št. 4,
Popravila dobra in točna. Zlomljeno zlalo in srebro plačujem po najvišji ceni.
JADRANSKA BANKA
Becesrad DelnSSka glavnica: Eicon 1S9,038.0S9 Rezerva: Kron «*,®5O.OO0
Trs*
OeSnSška glavitk^: Lic 15,099.900 Rezerva; Lir S,0ts0t000
Cautta?, DabrovnSk, Ercegnov!, JeBss, &©rčuSa Kotor, Kreaaj, Ljubljana, Maribor, Mstkovlž, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb
 Sa^as* -—- Opatija ——■ Wiara
Naslov ra brzojave:
Jadranska	Bancadria
Prejema vloge na knjižice, tekoči račun in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Izvršuje vse bančne posle naj točne j e in najkulantneje. Naš amerikanski oddelek stoji v zvezi z vodilnimi bankami v Ameriki in je v neposrednjem stiku z našimi izseljenci,
Afilirau zavod F8BANK SAKSER STATE BANK
82 Corftaatf Street	Hsw	Vork	GHy.
HBHB
dobro izvežbanih in usposobljenih
za kovanje v kalupih in sa iztezanje jeklenih drogov pod parnimi kladivi
potrebuje
IH
I,
ijy.
V poštev prihajajo le mlajši, neporočeni delavci.
C © S U L I C H - L I M E
(prej aUSTRO.aMSPJKSNfi)
prevaža potnike v New-York redno HITe2»	Škrat,	v Južno-Aineriko po lkrat
mesečno. — Pojasnila in prodaja voznih listkov.
Cf MAM K M F T F F	g,avni zasl°Pnik za slovenijo
kjjtiVIvlT	fl	L.'Uj v Ljubljani, Koleflvorska nlica 25.
Naročajte „NAPREJ“
BBBBBBBBBBBBiBBBaBBBSBBBB
r*53S8
prale Mariborska eskomptna banka
ustanovljena Beta 1872
lesgnd-fiornii MnHH-IMa--MR-Bnta&M-?elifeB?BL
= Akcijski Capital =
§c 3 mmMm
Rezerve SC 16,000.000,
Izvršuj® vs@ bančna posle nalkutofsi®!©.
Nasladni tvrdke toplo
prSperačamo čitateljem
Obrtna naznan
BBiBBgMgaBBiTOs^aaaagagagaaaKMnra^anBiBBgaBanaiiBcia^
sa s?; Nasiedraje tvrdke Soplo
rnj?
m ti
a s priporočiš no £s$&sels©sw
BnBBOBVnBBaDBBBgBKBBBBaBnsgn
Prva
Diiitiia liia knjtiii
Maribor, Ruška cesta štev. 5
priporoča obleke za moške in žensko po zmernih cenah in dobre kakovosti.
I. mariborska produktivna zadr. cev1 trških izdelkov Maribor, Orožnova ulica št, 4.
Prva mariborska delavska
pekarna
v Mariboru.
TISKOVINE
raznih vrst izdeluje po nizkih cenah
..Liidska liskama", Mor.
Gostita®
Iflarifeor, Ruška c. 7
priporoča
izborno kuhinjo in pijačo.
INDUSTRIJA
laisoJiiiiotaMoiiisiiiloi
Maribor, Meljska c, 12.
fT&aT UHER
speliia la taisto psiietajf
Karthor, Slovenska ulica 8.
Telefon 344.	Telefon	34i,