Številka 40.
TRST, v soboto 9. februvarja 1907
Tečaj XXXII.
Izhaja vsaki dan
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5.. ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posauičae Številke se prodajajo po 3 nvč. (6 stotmk) * mnogih tobakarnnh v Trstu in ofeolici, Ljubljani. Gorici, Kranju. Žt. Pe ru. Sežani. N brežini Sv. Laciji, Tolminu,
Ajdov-čini. Postojni, D »rnbergu, Solfcanu itd. CE>'E OGLASOV se račnnajo po vrstah (široke 73 mm. visoke 2lt mm) ; za trgovinska in obrtne oglase po 20 stotink ; za o-mrtn ce. zahvale, poslanice, oglase denarnih zavodov po T»0 stot Za oela-e v tekstu lista do 5 vrst 5 K. vsaka na-daljna % ruta K Mali oglasi po 3 stot. besed«. n«jmanj pa bo 40 *tot. — Oglase spreje na Inseratni oddelek uprave Edinosti'". — Plačuje se zključno le upravi ..Edinosti''.
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinost / je moč
Naročnina znata
za vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 6 K —, na
naroČbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Vsi dopisi naj se poši'jajo na ure 'niStvo lista Nefrankovans
pisma se ne sprrjemajo In rokopisi >e ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo liavi
UREDNIŠTVO: ul. Glonrlo Galattl IH. (Narodni dom)
Izdajatelj in odgovorni nrednik ŠTEFAN GODIN l. La*t^:k konson ij !i-*t-» , E<lin st". — Nnti^nila tiskarna konsorcija lista Edinost" v Trstu, ulica Giorgi > Galatti 5t- 18.
Po^tno-h rani I nični račun St. K41-f>r>2. odccs
- TELEFON itev. 1157. ——
Mesečna priloga: „SLOVENSKI TEHNIK".
D I A\/MF WprQ-ri	bremena. To je prav tako neresnično, kakor roda; 5. protestira se proti vedenju poljskih
Dn^UJMVIlL YLw I	trditev, da se naloži tovarniškim industrijalcem vseučiliščnih profesorjev, ki so v tem slučaju
S'an e 'r I uegeria	nova bremena. Zakoni merijo na to, da se opravljali službo policistov ter so bili orodje
TA™ 4 t o i t o o* i*	nudi delavcem čim možneje mnogo in dobrega, poljske klike ; konečno se izjavlja, da se bo
DUNAJ 8. branje dr. Luegerja se je	geveda> zakon ima namen< da naj bi to ko. na nasilstva odgovarjalo z nasilstvi. Ker je
4fcnes zjutraj nekoliko zboljsa o. lemperatura,	patri|otičnim in narodno-mislečim de- vprašanje samostojnega maloruskega vseuči-
•tripanie in dihanje je normalno.	lavcem. Državni tajnik je pokazal na zadnje lišča v tesni zvezi s politično emancipacijo
DUNAJ 8. „Ratthauskorr." poroča	državnozborske volitve v Nemčiji ter je tudi maloruskega naroda, je shod nadalje sklenil,
4Ttčer o stanju dra. Luegerja : Tekom pred-	jZ)avii? naJ ge nihče ne da zavajati od agita- naj dijaki živahno agitirajo za bodoče državno-
poludne je župan za kratek čas ustal, ali	torjev> Vlada in narod bosta ne glede na zborske volitve, da bodo izvoljeni kandidatje
kmalo se je zopet podal v posteljo. Popo-	napa(ie hodila svoja pota, vodila jih bo le demokratično-napredne stranke,
ladne ie župan več ur spal, kar ga je okrep-	iJubezen in pravičnost za delavske sloje. (Ži-, pQ shodu, ki je trajal do 11. ure po
tolo. Ko se je znudil, se je eno uro razgo-	vahna pohvala). noči, so se dijaki po več ulicah podali prei
vari al. Vesti, ki so se popoludne razširjale,	pogl Zo]tan L el e m izjavil> pravoSodno palačo, kjer so njihovi kolegi
4a se je njegovo stanje poslabsalo, so močno	da se krši]a -„4 imunitet, s tem,	zaprti. Ko so dospeli pred palačo so skušali
pretirane. Zvečer je dr. Lueger prejel brzo-	d& y ^ kazengki aferi preis«ovalni	približati se krilu, kjer so ječe, toda policija
tavko državnega tajnika Mery del Vala, v	^^ zas,išal , ri več ič) in to §e	jih je razkropda. Tedaj so se pa pevnjoč
*aten mu isti sporoča da mu je papež po-	aomte zahteval da se ga izroči,	narodne pesmi podali pred vseučilišče, ljer
felil apostolski blagoslov ter da prosi Boga,	g^J - n • imunitetni ođsek poroča 0	so priredili demonstracijo. Prišla je polici i,
aaj ga Bog krepi z njegovo milostjo, ki jo	^ poglanski Jzbornici v nepreložnem roku.	ki jih je napadla. Neki policist je padel s
•ac zasluži. ^ ^	Podpredsednik Rakovszky je izjavil, da bo	konja, tako da so ga morali odnesti v bol-
Ceaar pri kneza Lichtensteinu.	dal g|asovati 0 vprašanju nepreložnega roka.	nišnico. Na to so redarji dijake razgnali, šest
DUNAJ 8. Cesar je danes popoludne	p^ glasovanju za predlog Lengyela so ustali	so jih pa aretovali.
obiskal prvega dvornega kneza Lichtensteina,	minister za notranje stvari grof Andrassy,	— *
ki je okreval od svoje bolezni.	velik del stranke neodvisnosti in ustavne
Sklicanje deželnih zborov.
DUNAJ 8. Jutrajšnja „Wiener Zeitung
V brzo v laka zmrznil.
PARIZ 8. Neki francoski trgovec je v stranke ; proti predlogu so glasovali trgovin- brzovlaku Pariz-Belfort vsled velikega mraza u ski minister Košut, del strauke neodvisnosti zmrznil.
Cesar Viljem v Madrida.
BEROLIN 8. V dvornih krogih se govori, da obišče cesar Viljem španskega kralja v Madridu.
Sneg; s a Španskem.
MADRID 8. Skoraj po vsej Španski je
•bjavi cesnrjev patent od 5. t. m., s katerim in	strfn|ce*. .....	. ,
»• sklicani deželni zbori: za Galicijo in	Predsednik je izjavil, da je predlog vspreiet
Bolnograško na dan 14. februarija, deželni ter je predlagal, naj imunitetni odsek tekom Aori za Češko, Šlezijo, Gorico in Grad.ško 8 dni poroča o stvari, (\elik nemir). Na to ter Predarelsko na 18. februarija. V prihod- je bila seja zaključena, ^jih dneh bosta bržkone sklicana deželna Mesarski romočniki Straikajo.
Aora za Moravsko in Trst. Eventuelno se j BUDIMPEŠTA 8. Danes zjutraj je pri-	padlo silno snega. V Madridu je vse polno
sestanejo tudi drugi deželni zbori, vendar se čelo štrajkati vseh 30o' mesarskih pomočnikov	snega. Vsled velikih žametov je na mnogih
m o tem še ničesar določilo. klavnice, ker se niso delojalci držali punktacij	krajih promet popolnoma ustavljen. Celo na
Ozraka zbornica. pogodbe, sklonjene meseca decembra. Štraj-	otoku Malagi je pala temperatura pod ničlo.
BUDIMPEŠTA 8. Zbornica je nadalje-' kovci so korporativno zapustili klavnico Delo-	V Madridu^je' " ^J^' _
,ala debato o predlogi glede zavarovanja dajalci m pomočniki so odposlali deputacijo	Proti an?lezki zgornj. zbornici
delavcev na starost in proti nezgodam. Go- k ravnateljstvu klavnice da se posvetujejo o	LONDON 8. Generalni državni odvetnik v.rila sta posl. Kecskemetv (stranka neod- sporazumu. Bržkone pride že danes do mir-j sir J. Lawson je sinoči v Leedsu govoril o
vienosti) in Vilagv (ljudska stranka) nakar je nega sporazuma.	vprašanju zgornje zbornice m rekel, da se
državni tajnik Szterenvi izvajal nastopno : | Afera Polonyi.	; zbornica lordov nikakor več ne strni a « mo-
Zakonski načrt pomenja začetek velike soci- BUDIMPEŠTA 8. Imunitetni odsek p J	demokratlcnimi uredbaml ter da m0ra
jalnopolitične akcije, ki ima namen zbol]šati; slanske zbornice je imel predpoludne sejo, da	. * ... ____.. .	. -
gmotni položaj delavstva. Državni tajnik se se posvetuje 0 prošnji državnega pravdništva,	Svota^•tobca P^^ ministra
te skliceval na ča-tno izjavo avtoritete na ^ zahteva izročitev" poslanca Zoltana Len-	»rianaa.
Mm polju, na avstnjskega vladnega svetnika |gyela radi tiskovne pravde, ki jo je proti njemu	PARIZ 8. Iz Rima poročajo, daje Va-
Koglerja, ki je v nekem pravkar izišlem spisu naperil bivši prav0sodni minister Polonvi.	tikan izjavil, da ni možno vsprejeti zadnje
»javil, da je ogrski zakonski načrt zadel Qdsek je sklenil predložiti zbornici, da se	okrožnice ministra za bogočastje Bnanda, ki
srečno rešitev. Načrt oživotvarja najliberal- j razveijavj imuniteta Lengj eleva.	ureJa uporabo cerkev.
»eja načela. Izreka enakopravnost delavcev s kapitalom ter razlikuje pravice delavcev od pravic kapitala. Vprašanje o zavarovanju
Hrvatski sabor	Japonska in Zdrnžene države.
ZAGREB 8. Tudi včeraj je trajala ob-	bo ^Ze^fJzn ^ofklTomka TnT delavcev na starost in proti nezgodam, ki se. strukcija dalje. Predsednik je moral večkrat. Jt ^ °zatGpoprime trgovkaTbornka v Los u»a v kratkem resiti, je možno oživotvoriti le prekiniti sejo.	; Angeles. Po tem kompromisu bodo japonski » podlagi paritete. Shod maloraskih dijak v	Qtroci pripuš5eni v šolej aH japonska vlada Ako stoji enako število delavcev nasproti: LVOV 8. Maloruski dijaki so imeli sinoči	se bo morala zavezati, da ne bo dopuščala, prav tolikemu številu delodajalcem, in ako i shod, na kateri so prišli dijaki iz vse Gali-	japonskim delavcem, da se naseljujejo v Kave« stranki vestno storita svojo dolžnost, | cije. Po živahni razpravi je shod sklenil na-	liforniji.
»ajdemo podlago, na kateri je priti do soci-; stopno resolucijo: 1. Zahteva se samostojno	NE\V-JORK 8 Vsled spora z Japonsko
jalnega miru. (Živahna pohvala.) Avtonomija malorusko vseučilišče v Lvovu ; 2. odobruje se	je išlo Jede 0br'ami,e pacifiške obale do
js zavarovana na najobširneji način, bolniške j zadnje demonstracij na vseučilišču, edini	važnetra sklepa. V bodoče bosta azijska
Uagajne ne bodo izpostavljene političnim možni odgovor na izzivanja akademične oblaki;	eskad®a in pacifi§ka eskadra tvorile eno samo
vplivom. Jurisdikcija je zagotovljena v popol- " "— — ——"----—1------
Mua neodvisnih sodiščih. Neki del delavstva j« dal načrtu ime : „Miloščinski zakon", temu
3. protestira se proti aretovanju maloruskih eskadr0j ki se pomnoži tako, da bo enaka dijakov, ker je čin političnega terorizma in japonskj flotj.
...	osveta gospodujoče klike; 4. protestira se	Perziiski narlamant
-»sproti je državni tajnik izjavil, da ni niti	proti umešavanju namestnika v kazensko po-	mruiruAMa vi„ iQ „i :Q -i
•te države v Evropi, v kateri bi se tako iz-	stopanje, in se izjavi,a, da ne bosta niti po-	, v.latlfr Je sed'lJ- oUJavi1
Kl-rh^ln 7» v^nrp Rirot« in nrfiostale	Ur.na r,if; iooa ^ stanu odvrniti maloruske	a vse odg°vorae nnmstre.
«latno skrbelo za vdove, sirote in preostale rodbinske člene, kakor v tem zakonu- Hotelo se je zavesti obrtnike, ker se jim je skušalo
licija niti ječa v dijake od edino možnega sredstva, da dosežejo lastno vseučilišče v Lvovu, glavno na-
Stanje črnogorske kneginje.
CETINJE 8. Stanje kneginje Milene se
^•kazati, da jim narastejo s predlogo neznosno, rodno in kulturno zahtevo maloruskega na- je poslabšalo. Bolnica čuti hude bolečine.
Splošno stanje je slabo in operacija neiz )-gibna.
Rusija.
Volitve za dnmo.
PETROGRAD 8. Doslej je izvoljenih 2336 volilnih mož za dumo. Od teh je 55l> monarhistov, 414 zmernih, 810 jih pripada strankam levice, 117 narodni stranki, 230 jih je brez stranke, od drugih se ne ve, kaki stranki pripadajo. Kmetje so izvolili 1075 volilnih mož, od katerih je 40 odstotkov monarhistov in zmernih, 30 odstotkov jih pripada levici. Posestniki so izvolili 654 volilnih mož, od teh je 65 odstotkov monarhistov in zmernih, trgovci 588, od teh 64 odstotkov pristašev levice. Delavci so izbrali 19 volilnih mož, vsi so pristaši leviee.
Antentat na guvernerija.
^ PENSA 8. Guverner Aleksandrovski je bil z revolverjem ustreljen, ko je zapustil gledališče. Morilec je vstrelil tudi pomočnika policijskega mojstra, enega redarja ter gledališkega ravnatelja, ki so ga zasledovali. Morilca so težko ranjenega odvedli v bolnišnico, kjer je umrl.
PENSA 8. (Petr. brz. ag.) O atentatu na guvernerja Aleksandrovskega poročajo nastopne podrobnosti: „Ko je guverner sinoči po predstavi zapustil gledališče, se je neki mladenič skozi množico preril do njega ter ustrelil nanj z revolverjem. Krogla je zadela guvernerja v tilnik, da je bil takoj mrtev. Ko je morilec ustrelil tudi pomočnika policijskega mojstra, še preden je isti zamogel strtljati s svojim revolverjem, je pobegnil v gledališče, kjer ga je gledališčni ravnatelj skušal prijeti. Morilec je ustrelil na ravnatelja, katerega pa ni zadel, marveč nekega ' redarja, ki se je takcj mrtev zgrudil. Režiser je tudi skušal prijeti morilca, a je bil z revolverjem težko ranjen. Na to je morilec porabil nastalo zmešnjavo ter je zbežal v žensko garderobo, kjer mu je neka sobarica, ki ni o atentatu še ničesar vedela, pokazala stopnice, ki vodijo na podstrešje. Tukaj so potem našli morilca, ki je izvršil samomor v nezavesti. Umrl je v bolnišnici, ne da bi bili zamogli konstatovati njegovo identiteto. Pokazalo se je, da so bile krogle, ki jih je rabil, zastrupljene s cijankalizem.
Odmev Polonyi-jeve afere.
Oficijelno glasilo stranke neodvisnosti „Budapest" je priobčilo članek, v katerem opi-auie vse mahiuacije v aferi Polonyi-jevi. Tu se tudi pravi, da je Vaszony izmamil od baronice Schonberger Polonyi-jeva pisma. On je bil njen odvetnik, ali ni od nje zahteval samo odvetniškega honorarja, ampak je prejemal tudi darove. Vsa kampanja proti Polo-nyi-iu, da je njegovo delo. Posl. Vaszonyi je na to priobčil odgovor, da je on res prejel od baronice Schonberger v dar neke slike, ali da jih je že dal nazaj. V kuloarjih poslanske zbornice se zelo živahno komentira ta spor med pristaši stranke neodvisnosti in voditelja demokratske stranke Vaszony-ja. In sodi se, da utegne priti še do hujih zapletljajev.
Ker je baronica Schonberger pred preiskovalnim sodnikom trdila, da so jo neke osebe podkupovale, naj dela proti Polonyi-ju, ter so jej darovali slike in druge stvari, vloži
PODLISTEK.
Občinski vodnjak.
Spisal Janko Bratina
Zares čudovita je deveta dežela in njeni prebivalci. Posebno čudovit je bil župan, i »lavni Janez Čimdarasa, o katerem sem že nekaj malega pisal. On in njegova desna r»ka. tajnik Cigumigu, sta si stekla nevenlji-vih zaslug za občino in njene prebivalce. Napravila sta na konceh občine tablice s kitajskimi napisi, dala sta preslikati občinsko pisarno, kupila sta za 30 vinarjev peres in t papirja, prepovedala pljuvati na občinsko i ■seato in napravila občinskemu pastirju uni-itroio. To so zasluge, katerih nikakor ni; Kožno zbrisati iz devetodeželske zgodovine, pa naj se sovražniki še tako postavijo po robu. Proti koncu svojega županovanja se je dični Čimdarasa spomnil še na nekaj — na občinski vodnjak. On sam ni imel svojega vodnjaka, sosedje tudi ne in daleč so morali kaditi po vodo. Mati županja je bridko občutila to sramoto in vedno je silila v moža, ■aj vendar že enkrat skliče sejo radi vod-■jaka.
— Bom že, bom. odgovoril je župan Janez ter potolažil svojo boljšo polovico, češ, saj bo kmalu dež in se kaj vode doma na* levi. Dežja je prosil župan vedno, kajti takrat so vsaj imeli vodo doma ; če ga tri dni
ni bilo je že vladala pri županovih taka suša kakor v starem testamentu, ko ni bilo dežja tri leta in šest mesecev.
—	Bog daj dež, Bog daj dež, to je bila županova vsakdanja molitev in namesto vsakdanji kruh je dostikrat molil „vsakanji dežu.
To je videl tudi učeni Cigumigu, ki je takrat opravljal v deveti deželi posel občinskega tajnika. Bil je zelo učen gospod in vsa usta so bila polna njegove slave. Znal je vse slovenske in tudi nekaj nemških črk, latinsko pa je pri mašah odpeval, da je bilo veselje. Ta je torej opazil to veliko zadrego župana Čimdarasa in sklenil je takoj, da mu pomore po svojih močeh.
—	Oče župan, dejal je, saj me poznaste. Ne bojte se. preden mine leto, bomo imeli občinski vodnjak lepši, nego na Dunaju.
In razveselil se je župan Janez ter veselo pokimal.
—	Pa sejo morava sklicati, ker drugače to ne gre.
—	Seveda ne, brez seje že ne.
Sklicala sta sejo, povabila vseh osem
starejšin, ki so se polnoštevilno zbrali drugi dan v pisarni. Mati županja je ocvrla nekaj malega za gospoda tajnika, kajti vedela je, da je na glasovanju njegov glas mogočen kakor jerihonska trobenta.
Posedli no dični možaki okoli mize in gledali eden drugega. Zakaj so tu, niso vedeli, kakor je to navada v deveti deželi.
Tajnik Cigumigu se je oglasil k besedi. Župan mu je clovolil.
—	Vidite, možje, je menil tajnik med drugim, slabi časi so začeli za nas. Dežja je vsako leto manje in suša pritiska. Vodnjak moramo imeti, ker sicer poginemo v kakor žejni volkovi in nikdo nas ne reši. Žeja je huda reč, zato glasujte vsi za moj predlog, da napravimo občinski vodnjak, kjer bo voda za župana in tudi za vso občino.
Dovršil je in vsi so prikimali. Župan je dal napraviti zapisnik, ki se hrani sedaj v pisarni pod steklom, kajti večje zasluge si še ni nikdo stekel za občino, nego župan Janez s tem Čudovitim vodnjakom.
Za nekaj dni so začeli delati. Vse je
1 pridrlo skupaj od prvega starejšine do zadnjega 8rajčnika, od matere županje pa do Frkove France, ki je takrat že fantom odpirala, Tajnik Cigumigu je imel primeren nagovor in na to so zapeli krampi in lopate, da je bilo veselje. Vse se je pehalo, vse delalo, zakaj žejni so bili vsi in potrebni dežja in vode kakor žabe v posušeni luži. Stari mo-: žaki in stare babnice, vse se je potrudilo za blagor občine, kajti vodnjak je bila edina njih rešitev.
—	Le delajmo, le delajmo, vspodbujal je Cigumigu možake ter puhal iz svoje pipe, ki jo je bil naročil z Dunaja, kakor so pravili.
Župan Janez se je potil, da je vse kapalo od njega, a vendar ni odjenjal. Saj je bil vodnjak v prvi vrsti njemu v korist, saj je redel, zakaj se poti! Drugi občinarji so • tako 2e po večini imeli svoje vodnjake, edini
on ga ni imel. No, zakaj je pa župan, če bi še občinskega vodnjaka ne dal napraviti, ki bo koristil županu več nego občini? Saj je bil modra glava Janez Čimdarasa ! Le škoda, da so mu bili dnevi tako kratko odločeni. Vsa deveta dežela je zacvetela pod njegovo vlado, zadišalo je povsod po makovih poticah in ocvrtih piščancih in davki so bili takrat znižani tako, da ljudstvo kaj takega še ni pomnilo od začetka sveta. —
Vodnjak je bil že izkopan in dodelan, le kamen na vrh je še manjkal. In blizo tam ni bilo tako krasnega dobiti, kakor so hoteli devetodeželci, zato pa so ga morali iskati daleč na hribu, ki nosi ime „Kurje sedlo". Dobili so kamnoseki primeren kamen, obdelali ga in izdolbli, kakor se spodobi. Tedaj pa so nastale zadrege, pot je udaril na čelo naših možakov, kajti kamen je bil vrhu hriba in kedo naj ga spravi v dolino ?
— Skličimo sejo, dejal je Cigumigu, in določimo, kaj in kako.
Rečeno storjeno. Sedli so možaki in se posvetovali. Starejšina Polhodlak je stavil sledeči predlog: „Kamen zavalimo s hriba.
Gospod tajnik naj pa glavo in hrbet v luknjo vtakne, da bo skrbel, da se med potom ne zgodi kaka nesreča".
In vstal je modri Cigamigu ter je dokazoval v visokih besedah, da on nikakor ni zmožen za tako opravilo ; njemu to sploh ne pristoja. Z.ito je sposoben edini župan Čim. parasa. On je oče vse občine, on naj tud;
Stran II
»EDINOST« štev. 40
V Trstu, dne 9. februvarija 190 7
Vaszonv proti njej tožbo radi obrekovanja in krivega izpovedanja pred sodiščem in baje tudi radi krive prisege.
Nova stranka na Ruskem.
Na Ruskem se je osnovala nova demokratična stranka, ki se imenuje obrtna stranka ter je večinoma sestavljena iz zmernih elementov. Ker poživlja sovražnike revolucije, naj se združijo v močno stranko, da zamorejo na bodočih volitvah za dumo vspešno postopati. ima program stranke med drugim tudi nastopna temeljna določila : Državna uprava v Rusiji mora biti ustavno-monarhična ter mora v vsakem oziru odgovarjati določbam carjevega manifesta od 30. oktobra 1905; istočasno je treba skrbno varovati iednotnost in uerazdeljivost Rusije. Državna duma mora imeti pravico zakonodaje ter mora ustanoviti temelje za rusko državo. Volilna pravica mora biti splošna, vendar morajo biti osebe, ki nimajo stalnega bivanja, izključene od volilne pravice. Kar se tiče agrarnega vprašanja, hoće nova obrtna stranka izposlovati svoboden prehod posestev, povspeševati preseljevanje in naseljevanje ter stremiti za tem, da se ustanovi posebna državna banka za zem-ljiščni kredit ter da se razdeli med kmete reč posestva in sicer na stroške domen. Glede delavskega vprašanja ne stavlja nova stranka prevelikih zahtev, hoče pa doseči deseturno delo. obligatorično zavarovanje delavcev ter druge privolitve delavcem, kakor jih imajo že v drugih evropskih državah.
Keforiuiia prizadevanja v Rusiji.
Zakon o splošni šolski dolžnosti, ki ga je izdelalo rusko naučno ministerstvo in ki je bil predložen naučnemu ministerstvu, naleta pokrajinam in občinam dolžnost, da ustanovijo dovoljno število ljudskih šol, v katerih bodo otroci od osem do enajst let dobivali brezplačen pouk. V vsaki teh šol ne sme prihajati na enega učitelja več, nego 50 učencev. (Tako napredni n. pr. v našem Trstu še nismo. Op. ured.) Vsaka šola dobiva od države na leto okolu 400 rubljev za nabavo šolskih sredstev; najmanja plača učiteljev naj znaša na leto 360 rubljev. Nada ljne stroške za pouk in ustanovo ljudskih šol bodo imeli organi samouprave, ki so razun tega obvezani, da izdelajo tekom prihodnjih dveh let načrte za ustanovljenje šolskega omrežja.
Zakon bo seveda potreboval za svoje uresničenje zelo velikih denarnih sredstev. ?Novoje Vremnja" je proračunila stroške nastopno : Ako se proračuna število šolskih otrok pri 140 mil. prebivalcev na 14 milijonov, tedaj bi bilo — računaje 50 otrok na eno šolo — potrebno za rusko državo 280.000 elementarnih šol. Država bi morala po novem zakonu prispevati za šole letnih 109 milijonov rubljev. Sedaj je okolu 70.000 elementarnih Sol; treba je torej ustanoviti nad 200.000 norih š©l; tudi je treba vzgojiti novo število ljudskih učiteljic, za kar bo zopet treba ustanoviti nova učiteljišča.
Drobne politične vesti.
Zaroka srbske princezinje Jelene. Beligrajska „Štampa" poroča, da se srbska princezinja Jelena, hči kralja Petra, zaroči v kratkem z vojvodo Abruškim, bratrancem kralja Viktorja Emanuvela. To zvezo je posredovala italijanska kraljica Jelena,
Afera patrijarha Brankovića. Srbski patrijarh Brankov ć je pozval svojega odvetnika, da u'oži tožbo proti Mušickemu, ki je v seji kongresa od 1. februvarija t. 1. rekel, daje patrijarh poneveril cerkveni denar in s tem o4kodil cerkveni imetek. Tožba spada pred mtaLafco sodišče in po § 220 kazenskega zakona, ki velja v Hrvatski, je odredjena kazen od 1 do 5 let, ki se za posebno kvalificiran slučaj zamore povišati tudi na 10 let.
sedaj pokaže, da hoče vedno in vedno delovati za blagor devete dežele.
Zupan Janez se je zahvalil na izkazani časti, povdaril je še enkrat svoj program in izjavil, da je pripravljen storiti, kar zahteva slavni občieski svet od njega.
Zašumelo je takrat po občinski pisarni, živio-klici so se začuli in hvaležni narod, ki je čakal zunaj rešitve, je vdrl skozi vrata in dvignil župana na rame.
Hej, to vam je bila gostija isti dan. Vse se je cedilo od miz in polic so bili na-pekli za tri tedne. Drugi dan so odkorakali možaki v hrib. Spodaj v dolini so čakale ženske in otroci, starčki so sedeli ob strani, kajti tudi oni so hoteli videti ta dan, potem pa radi vmreti, kakor svetopisemski prerok. Č*ot in Siber sta natezala harmonike, ljudstvo je ukalo in se radoralo, gori na grebenu pa je bil napravljen kamen in župan Janez se je ravno zleknil v odprtino. In tedaj so se možaki vprli in bliskoma je kamen švignil doli po bregu. Harmonike so še bolj zagrmele, ljudstvo je ukalo in vpilo, kamen pa se je naenkrat z velikim ropotom vstavil v dolini. Zastonj so iskali župana — le njegove noge so bile blizo. Trnplo so našli raztrgano po bribu — drugi dan pa ga svečano zagrebli. Tajnik Cigumigu je zaklical županu zadnji pozdrav pod ruši — kamen pa je ostal, kjer je bil, kajti nikdo si ga ni več upal dotakniti. Za vodnjak ni skrbel nikdo več in tako se je počasi zasul, županova hiša in velik kos devete dežele pa sta še danes brez vode.
Afera Pol onyi. Iz Budimpešte poročajo, da bo v imunitetnem odseku sam posl. Lengvel zastopal svojo stvar. Neki členi odseka so hoteli pri predsedništvu pogledati v spise o aferi, ali spise tičoče se izjave Roze Wallenstein je poročevalec, ki je Polonyi-jev prijateli. samooblastno odnesel domov, radi Česar hočejo poročevalca zameniti.
U r e d i t e v u Č i t e 1 j s k i h plačna Ogrskem. Ogrski ministerski svet je odobril zakonski načrt o ureditvi učiteljskih plač. Naučni minister Apponyi predloži načrt zbornici še v tem zasedanju.
Knez Ferdinand v Londonu. Sotijski dopisnik londonskega lista „Times", je javil svojemu listu, da namerava knez Ferdinand priti v London za časa trajanja balkanske razstave, kjer se tudi sestane z | angležkim kraljem.
Spremembe na dvoru. Dosedanji vrhovni dvornik knez Lichtenštein. o katerem se je govorilo, da je imel zveze z baronico Schonberger, je odpuščen od službe. Na njegovo mesto pride knez Montenuovo.
Češki agrarci bodo med drugimi kandidirali v državni zbor : princa Ferdinanda Schwarzenberga, grofa Sylva-Taroucco, barona Parischa in grofa Dejrua.
Dnevne vesti.
Zakon v varstvo volilne in zboro-valne svobode je z ostalo volilno reformo vred sankcioniran in je že stopil v veliavo. Ta zakon je za naše razmere zelo važen. Točke zakona v varstvo volilne in zborovalne svobode se glasijo tako le : Kdor namenoma sam ali v zvezi z drugimi prepreči volilni shod, ki je bil sklican v svrho, da se čujejo kandidatje in se vse potrebno dogovori glede volitev, ali kdor razbije pod društveni ali zborovalni zakon spadajoči shod, ki je bil zakonito sklican v svrho razpravljanja o javnih zadevah, s tem, da zabranjuje vstop k udeležbi upravičenim osebam, da neopravi čeno vdere na zborovališče, prepodi navzoče ali one osebe, ki vodijo zborovanje in so poklicani skrbeti za red, ali da se s silo upira formalnim ukrepom, nanašajočim se na tok zborovanja, 6e kaznuje radi prestopka z zaporom od enega tedna do treh mesecev. Pod obtežalnimi okolnostmi se kaznujejo ti prestopki s strogim zaporom do šestih tednov. Pri shodih, ki se ne presojajo po društvenem zakonu, je smatrati sklicatelje, kot za one osebe, ki so poklicane v to, da vodijo zborovanje in skrbe za red. Kdor se vede neopravičeno udeleži zborovanja, ki je omejeno na volilce ali na točno določene skupine volilcev, na člane kakšnega društva ali na povabljene udeležence, in ga vkljub pozivu oseb, ki so poklicane v to, da vodijo zborovanje in skrbe za red, ne zapusti, se kaznuje z denarno globo od 10 do 200 K.
Davkoplačevalcem v opozorjenje. C. kr. finančno ravnateljstvo nam javlja: C. kr. primorsko finančno ravnateljstvo daje na znanje, da izstopi vsled sklepa tržaške mestne delegacije tržaška mestna davkarija iz nakaz-nega prometa c. kr. poštne hranilnice. Kakor rok za to določa se sporazumno s tržaškim mestnim magistratom dan 28. februvarja 1907. Po tem roku se torej ne bo moglo več plačevati potom nakaznega prometa c. k. poštne hranilnice neposrednih davkov in doklad, kakor tudi ne vojaških taks in posebnih davščin od žganih opojnih pijač, ki so predpisane pri tržaški mestni davkariji.
Šolstvo v Trstu. V našem listu smo že ožigosali slučaj z gospico Z. B., učiteljico na tukajšnji ljudski šoli srbske občine. — Gospića B. je namreč nenadoma zapustila Šolo in odpovedala službo radi arogantnega vedenja nekega učenca, oziroma njegove matere. In vspričo tega kričečega dogodka se šolska oblast ni ganila, da-si ima šola pravico j'vnosti in bi bila morala oblast prisiliti učiteljico zopet v šolo in uvesti disciplinarno preiskavo. V očigled temu slučaju pripominja „Učit. Tovariš- :
„Poznamo vzrok takim odnošajem: v Trstu nimamo nobene šolske oblasti! Ni ne mestnega ne deželnega šolskega sveta za deželo Trst in okolico. Namestništvo, magistrat, oziroma municipij in namestniški svetovalec (nekako „okrajni glavar") respektirajo silno drug drugega, a kadar je treba kaj ukreniti, takrat se skrivajo drug za druzega, kakor bi lovili slepe miši. In šolstvo in uči-teljstvo plačujeta stroške!
Nova posojilnica v Trstu? Kakordo-znajemo, je neka poznana oseba tako drzna, da širi Test, da se tu ustanavlja „Okoličanska posojilnica in hranilnica". Razpisana so tudi že mesta uradnikov, ki naj bi poslovali v njej ! Da ne bi šel kedo naših na led, izjavljamo, da dotičnik vedoma laže, za kar ima gotovo svoje namene. Po naših, popolnoma zanesljivih informacijah, moremo z vso gotovostjo postaviti na laž onega gospoda, ki išče tisočake — a ne za okoličansko posojilnico. Toliko smo morali povedati, da obvarujemo našince vsake prevare.
Prvi slovenski odvetnik v Kopru. Kakor smo že omenili, je otvoril dne 1. t. m. svojo odvetniško pisarno okoličanski Slovenec dr. Ferdo Černe, bivši koncipijent v pisarni tukajšnjih odvetnikov dr. Abrama in dr. Rybara. Naš narod na Koperščini je že dolgo in težko čakal odvetnika svoje krvi, kateremu bi mogel poveriti svoje posle in potožiti svoje jade, kakor brat bratu. Ne dvomimo, da bo naš narod znal uvaževati rodo-
ljubno žrtev, katero je doprinesel mladi odvetnik s tem, da je zapustil svoj rodni kraj in svojo hišo, da je posvetil istemu zapuščenemu narodu svoje sile, ne oziraje se ne na udobnost življenja, ne na unosnost prakse ter da se je pogumno izpostavil vsem težavam, s katerimi se bo moral boriti na tej. od narodnih nasprotnikov ogroženej točki. V imenu naše narodne stvari bodi izrečena na tem mestu mlademu odvetniku in narodnemu bojevniku srčna zahvala za njegov požrtvovalen korak s pozivom do našega naroda na Koperščini, Ja podpre svojega prvega odvetnika tako, kakor isti v resnici zaslužuje.
Razpisano je mesto adjunkta v IX. či-novnem razredu pri c. k. finančni prokurat.ri v Trstu.
Živela avstrijska justica! „Slovenski Narod" prinaša članek, ki se bavi z že znano razsodbo najvišega sodišča, s katero je od bilo rekurz odvetnika dra. Janka Brejca proti ukrepu deželnega sodišča v Celovcu, da se pred tem sodiščem ne sme razpravljati, niti ne protokolirati v slovenskem jeziku, kateri ukrep je potrdilo tudi graško više deželno sodišče. Ljubljansko glasilo trdi, da se je tu naravnost na vladni ukaz prepodila slovenščina iz-pred koroških sodišč. „Narod" piše: „Najviši sodni dvor pravi : Sodišče ima samo in sicer po § 13. splošnega sodnega reda od 1. 1781 odločiti katerega jezika naj se poslužujejo stranke in njih zastopniki. Dotična točka se glasi : ..Stranke se imajo v svojih govorih posluževati v deželi navadnega j e -z i k aw Dosedaj se je ta točka vedno tolmačila tako, da je smatrati za jezike, v deželi navadne, tiste, ki se govore v dotični deželi. Najviši sodni dvor pa je to do sedaj obče veijavno interpretacijo prevrgel in razsodil, da je pod terminom „v deželi navadni jezik" razumeti tisti jezik, ki je „navaden na sodišču•*, to je, jezik, ki se ga poslužuje sodna oblast."
In kako je utemeljil najviši sodni dvor to svojo famozno razsodbo ? Sklicuje se na zapadno-g ališki sodni red od dne 19. decembra 1796 in na cesarski patent od dne 9. avgusta 1854, ki govorita „o jeziku, navadnem na sodišču". Da se je torej izgnal slovenski jezik izpred koroških sodišč, je bilo potreba prebrskati vse zaprašene arhive, da se je končno našla 110 let stara, od vseh že zdavna pozabljena odločba, ki bi naj vsaj navidezno podkrepila in podprla razsodbo, ki, kar se tiče škandaloznostiin očite krivičnosti, pač nima primere v zgodovini avstrijskega pravosodstva!
Člankar v »Narodu" trdi naravnost, da se vnebovpijoče razsodbe ni narekovalo pravno prepričanje, ampak da je ista sad pritiska od strani, ki ne bi smela imeti nikdar ingerence na korporacijo, ki bi naj bila najviše zatočišče pravice in pravičnosti v državi. To uverjenje podkreplja okolnost, da so pustili Brej če v rekurz ležati mesece in mesece na najvišem sodišču, dokler je zboroval parlament! Bali so se ogorčenja slovenskega javnega mnenja, ki bi utegnilo izsiliti od poslancev kako energično akcijo proti vladi, pod katere egido se pod krinko pravice deli takšna vnebovpijoča krivica.
Ljubljanski dnevnik zaključuje na adreso merodajnih krogov : Slovenci smo bili dosedaj res helotje, uboge pare, ki smo v ponižnosti poljubovali palico, ki nas je tepla, toda ti časi sedaj polagoma izginjajo in ni daleč več doba, ko bo mera uašega trpljenja prenapolnjena in ko sicer pohlevni Slovenec pokaže svoje zobe tudi tistim, katerih palico je sedaj poljubljal. Cavete !
C. kr. avstrijske državne železnice. Dne 1. svečana 1907 otvori se na progi Krakov-Kzeszow med postajama Podleže in Klaj nova osebna postajica Grodkowice za osebni in prtljažni promet. Vozovnice se bodo izdajale na postajici sami; prtljaga odpravljala se bo potom doplačila.
Nevročljive poštne pošiljatve. Tukajšnje poštno in brzojavno ravnatelj ,tvo nam je doposlalo seznam tistih priporočenih in navadnih nevročljivih poštnih pošiljatev, ki so bile meseca januvarja 1907 v oddelku za nevročljive poštne pošiljatve v Trstu odprte in ki so njih odpošiljatelji neznani. Seznam bo v polnem obsegu priobčen v tukajšnjem uradnem listu.	_
TRŽAŠKA MALA KRONIKA.
Zalučal mu je v glavo krožnik. 39-
letni dninar Anton C., stanujoči v ulici delle Sette Fontane, se je predsinočnjim v neki krčmi v ulici Giorgio Galatti spri z nekim Ivanom Vidmarjem. V prepiru se je Anton C. spozabil tako daleč, da je Vidmarju zalučal v glavo krožnik, s katerega je bil ravno povečerjal. Krožnik je zadel točno v namenjeni mu cilj, namreč v Vidmarjevo glavo ter isto ranil do krvi. Vidmar je pa pozval redarja. ki je Antona C. aretoval in ga tiral na policijo, kjer so ga vzeli na zapisnik in potem izpustili.
Okraden v kavarni je bil predsinočnjim 25-letni Mihael Žgonc, in sicer v kavarni „Costanza" v ulici del Torrente. Vkra-dena mu ie bila novčarka, v kateri je imel 5 kron denarja. Prijavil je to na policiji in izrazil sum, da ga je najbrže »kradel neki bivši kočijaž imenom Hugon. Policija je are-tovala 30-letnega bivšega kočij aža, a sedaj dninarja Hugona I., ki stanuje v ulici della Barriera vecchia. Na policiji je sicer Hugon t^jil, da bi bil on okradel Žgonca, a niso mu
verjeli: vzeli so ga na zapisnik in ga pridržali v zaporu.
Razgrajač v kavarni. 19 letni dninar Karol M., stanuioči v ulici della Pescheria, je šel predsinočnjim v kavarno WAU' Europa Felice", ki je ravno v isti ulici. Natakar te kavarne Josip Pisani, ki Karola dobro pozna kakor razgrajača, mu ni hotel prinesti zante-vane kave. Karol je pa vsled tega začel razbijati krog sebe. Razbil je več čašic in drug« posode za skupno vrednost 10 kron. Pisani je pa lepo pozval redarja, ki je razgrajača grdo tira' na policijo, kjer so ga še grie vzeli na zapisnik in potem djali pod ključ.
Predstavil se je sam na policiji predvčerajšnjim popoludne ob 5. uri 52-letni voznik Peter S., ki stanuje v zagati del Buso. Dejal je, da je izvedel, da ^a policija išče radi tatvine žaganic, izvršene dne 3. t. m. Radi te tatvine sta že aretovana težaka Vin-cenc C. in Ivan E. Na policiji je Peter S. povedal, da je šel oni večer s svojim praznim vozom, ko sta ga Ivan E. in Vincenc C. pozvala in mu obljubila liter vina, Če jima prepelje nekaj žaganic. On je to ponudbo vsprejel, ker ni vedel, da so bile žaganice ukradene. Vzeli so njegovo izjavo na zapisnii in njega pridržali v zaporu.
Pretepel je štrajkolomilca. Te dni štrajkajo tržaški dimnikarji. PredvcerajšnjiM popoludne okolu 1. ure je šlo več štrajkov-cev preko trga Carlo Goldoni. Tam so pa naleteli na 19-letnega dimnikarja Josipa. Iinanna, ki je v službi pri dimnikarskem podjetju Zalatei in je bil oblečen za delo. Straj-kovci so mu očitali, da krši štrajk, a eden njih, — in sicer 30-letni Edvard 11., stanujoči v ulici dello Scoglio — ga je udaril par-krat s pestjo po glavi in ga na lahko ranil. V tem je pa prišel redar in aretoval Edvarda R. Na policiji so ga vzeli na zapisnik in ga potem pridržali v zaporu.
Na slabi poti je 16-Ietni Fran S., k; stanuje v ulici Joahima Murata. Bil je pri krojaču Jirasu kakor pisarniški praktikant. Njegov gospodar ga je pa dal včeraj areto-vati, češ, da si je pridrževal že več časa denar, ki mu ga je on rajal za znamko in odpošiljal nefrankovana pisma. Dne 8. t. u>. pa da je ukral nek zaslužni križec in pa neko kolajno, ki sta bila last nekega častnika.
Neznan tat je kovaču Svetku Moruci predsinočnjim izpred njegove kovačnice v uli<H Media št. 6 odpeljal dvokolesni voziček, vreden 50 kron.
„Slaba shramba1-. Pod tem naslovo* smo v „Edinosti" od minole srede poročali, kako je trgovski potovalni agent Anto« Scarpa iz Pule, prišedši v Trst, izročil svoj« kovčeke v shrambo Petru Gaspar, ki stanmjm v zagati dei Coppa. Poročali 6mo, kak« d* je potem Scarpa, ko je šel drugi dan jf kovčeke, našel iste skoraj prazne : iz njih je manjkalo za 970 kron blaga. Čevljarjev* žena Ana Gaspar mu je pa povedala, da j« bil prejšnji dan prišel neki mladenič, ki j« rekel, da ga je poslal on, Scarpa, in_je vaeJ iz kovčekov vse blago, ki je manjkalo. Kakor smo poročali, je Scarpa prijavil stvar policiji. Povedal je pa stvar tako le :
Ko je on v ponedeljek v jutro prišel ▼ Trst, mu je manjkalo denarja. Šel je k brivcu Mihaelu Golia, ki je nj* gov znanec in ki ima svojo brivnico v ulici delle Scuole Israelitiche, ter ga prosil, naj mu posodi 30 kron. Golia mu ni mogel vstreči, ker ni imel denarja; spremil ga je pa k svojemu prijatelju briven Nikolaju Pompilio, ki ima brivnico r ulici della Punta del Forno, in ga temu priporočil, naj bi mu posodil onih 30 kron. A niti Pompilio ni imel denarja.
Da mu pa vstreže je odvede! agenta Scarpo k Petru Gaspar in prosil tega, n^ agentu posodi omenjeno svoto. Agent je pa ponudil v zastavo za to posojilo svoje kovčeke. Gaspar mu je dal zahtevano svoto i» vzel kovčeke v zastavo. Naslednji dan je Scarpa že dobil denar od drusrje in je hotd vrniti Gasparu onih 30 K. Prej pa je šel k Pompiliu, da ga vpraša, koliko bi plačal Gasparu obresti. Pompilio je šel k Gaspar*, in ga vpnašal koliko obresti zahteva. No, ponesel je odgovor Scarpu, in ta je Šel za tem po kovčeke, katere je pa, kakor rečeno, našel skoraj prazne.
Na podlagi te prijave je policija preiskovala stvar. Mej drugim je zaslišala tudj brivca Pompilia. A ta je povedal nastopno :
Ko je bil šel on k Gasparu vprašat koliko zahteva obresti, mu je Gaspar dejal, da namerava izprazniti Scarpave kovčeke. On. Pompilio, da naj molči, a za to da bo dobil on 50, njegov priiatelj Golia pa 30 kron. Gaspar mu je dejal, da bo že on poskrbel, da vsa stvar dobro in srečno izide. Dejal je, da se mu je enkrat v Ameriki že posrečilo nekaj tacega. Pompilio je dalje povedal na policiji, da on ni hotel ničesar vedeti o tem. da pa ni hotel Gasparu naravnost nasprotovati, ker se ga je bal.
Na podlagi te Pompilieve izjave, je bil Peter Gaspar (ki je star 37 let) včeraj popoludne aretovan in stavljen v zapor.
Smeialoa. Pri obeda. Služkinja je prineaU na mizo juho. Gospod: „Ampak čujte' To je vendar že prenesramno: v juhi je ena muha — Služkinja : „Oprostite, gospod, mislila sem, du sem jih pobrala ven vse, pa sem vendar eno prezrla !"
Koledar in vreme. Danes : Polona, devica in mučenica; Obrad ; Blagoslava. — Jutri : Skolastika, devica; Vojmil ; Krasa. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -f- 4.5* Celzius. — Vreme včeraj : oblačno, močna burja.
V Trstu, dne *J. februvarija 1907
> EDIN OST c štev. 40
Stran HT
Zamenjava začetnice.
Ko jaz pri obedu sedim, je celi mnj tam pred meno ! Začetnico mu spremenim : pa rije že on pod zemljo.
(Rešitev prejšnje : TOLMrN—MILTON).
Društvene vesti in zabave.
PLESNI VENČEK priredi „tamburaški odsek pev. društva „Kolo" na pustno nedeljo, dne 10. februvarja v dvorani „Trg. izobr. društva" (S. Fran-cesco 2, I) Delovala bo šaljiva pošta, šaljivi srečolov in bitka s serpentinami. Vstopnina za gospode 60, za dame 30 st Nudi se si. občinstvu obilo zabave in humorja. Začetek ob 9. uri zvečer.
Telovadno društvo „Tržaški Sokolu
tpozarja na svojo društveno maskarado, ki ee bo vršila jutri v „Narodnem domu". Sodeč po pripravah, tudi letošnja maskarada lo'-e zaostati za svojimi prednicami. Najlepša točka" vsega vsporeda pa bo brezdvomno ieika narodna četvorka, ki se bo izvajala v slovanskih narodnih nošah pod vodstvom ple-sovodje g. Umeka. Ta lahki, lepi narodni ples bo s svojo čarobno, slovansko pristno-itjo dajal vsej slavnosti naroden značaj, značaj prave slovanske zabave, neprisiljene, in-tacme.
Tamburaški odsek „Kola" naznanja gg. tamburašem, da bo d a n e s ob 8. uri aiečer tamburaška vaja. — Pouk za nove tamburaše pa bo v nedeljo ob 11. uri zjutraj. Sprejemajo se novi člani.
Pevsko društvo „Zvonimir" v Ro-eolu naznanja slavnemu občinstvu, da priredi dne 9. t. m. pustno maskarado.
Pevsko društvo „Zarja" v Rojanu
bo imelo nocoj svoj rplesni venček" v novi dvorani „Konsumnega društva" v Rojanu. Začetek ob 8. uri in pol. Konec plesa in pevske zabave ob 3. uri zjutraj.
Čitalnica pri sy. Jakobu opozarja na plesni venček, ki ga priredi drevi v okrašeni dvorani „Trgovsko-izobraževalnega društva" v dici S. Francesco št. 2. I. Začetek ob 9. uri zvečer. Vstopnina za gospode 1 K. za dame 50 >tot.	___
Vesti iz Kranjske.
Knez Auersperg je prevzel ponujeno au kandidaturo za državnozborski mandat gečevskega volilnega okraja.
Likvidacijo je napovedala ljubljanska predilnica.	___
Vesti iz Istre.
Nemška cesarica v Opatiji. Dunajski itoti poročajo, da pride nemška cesarica Tiktorija Avgusta početkom meseca marca v Opatijo, kjer ostane več tednov ; stanovala bo v dvorcu „Angiolina".
Občinske volitve v Puli. Rok za pre-
volilnih list in vlaganje reklamacij j 3 že potekel. Hrvatska ljudska stranka je uložila m!o vrsto reklamacij proti pokvarjenim volilnim listam in sicer proti sestavi istih za vpi-darje ozirom brisanje volilcev. Ali slavna ^•misija je — to se umeje že samo ob sebi pri tej gospodi — odbila vse reklamacije bratske stranke Ta poslednja je uložila pritožbo na c. kr. okrajno glavarstvo ; če bo tiili to tako postopalo, kakor volilna komisija, potem bo hrvatska stranka vedela, pri čem da je in od kje da piha veter ita-^snske samovolje.
Državnozborske volitve v Istri. V fcasi Slogi" čitamo : Predminole srede sešel trr je odbor italijanskega političnega društva | m Istro. * kateri se je bavil največ z vpra- ! Sanjam bodočih volitev za državni zbor Iz storjenih sklepov — v kolikor so prišli v javnost — doznajemo, da si bo italijanska alr. iika Istre prizadevala, da z volilnim vspe-•ioiii dokaze italijanski značaj pokrajine istrske. * <iosego te svrhe ustanovi osrednji volilni adh .r, sestoječi iz odbornikov političnega <lru»t:va in njihovih namestnikov ter iz členov ravnateljstva okrajnih odborov, ki se imajo ostanoviti. Centralnemu odboru bodo podre-.jflfii vsi okrajni odbori, ki jim bo poverjen jH^.eben delekrog in ki bo izbiral zaupnike >tranke v dotičnem okraju. Centralni volilni odbor bo vodil vse volitve, odobri in proglasi kandidate, ki jih predlože okrajni odbori.
C. in kr. eskadra. Iz malega Lošinja uoročajo, da je v četrtek dospela tjakaj c.
kr. eskadra, obstoječa iz vojnih ladij: ,Nadvojvoda Karol", ^Nadvojvoda Friderih", 3abenberg", „Sv. Jurij" in „Ulan".
Vesti iz GoriSke.
Velik ples slovenske čitalnice v
Gorici dne 10. t. m. ob 9. uri zvečer v vseh društvenih prostorih bo najsijajneji te sezone. Vabila so se že razposlala. Ako bi po pohoti kdo ne dobil istega, naj blagovoli zgla-siti se pri tajniku vesel, odseka, gosp. Fran Kavčiču v Gorici. Dekoracijo vseh čital-aiikih prostorov so prevzeli goriški slovenski trgovci. Njih priznani fini okus, njih vsestranska požrtvovalnost jamči, da se bo slavnemu •bčins»tvu nudilo nekaj nepričakovanega. Zanimanje za ta ples je v vseh krogih.
Mlekarna v Zavrhku. — Iz Za-v r h k a (okraj Sežana) : Kmetje iz zgornjih vasi Nakelske županije bo si želeli dolgo časa, da bi se osnovala pri nas mlekarna.
Ta njih želi a se je uresničila: pred letom dnij se je ustanovila taka mlekarna s sedežem v Zavrhku hš. št. 1.
Ker je bilo to podjetje pri nas neobhodno potrebno, zadovoljili smo se kmetje, udje omenjene mlekarne, s tem. da bomo pošiljali vanjo mleko po 11 stotink liter in to dotlej, dokler množina mleka ne naraste na 200 litrov. Ali, kakor hitro množina istega naraste na več nego 200 litrov na dan, zvišati se ima cena na 12 stot. Z dobrim krmljenjem krav in s skrbjo smo napredovali toliko, da je v kratkem času prihajalo v mlekarno do 600 litiov mleka na dan. Neverjetno, ali vendar resnično : cena mleku je ostala neizpremenjena ter se plačuje še vedno po 11 stot. liter in še tisto se ne plačuje vedno na prvega vsakega meseca kakor drugod po mlekarnah, marveč treba čakati za plačilo deset in tudi več dni, kar seveda ni prav in tudi ne častno za mlekarno.
Stroški za vožnjo mleka tudi niso veliki, zakaj vozniku z jednim konjem, ki dovaž« mleko iz bolj oddaljenih vasi, se je dajalo po tri krone na dan. — In čujte: gospodom, ki imajo to v rokah, se je zdelo to preveč ter so vozniku odtrgali eno krono, tako, da se sedaj mora truditi za bori dve kroni na dan (in š»i teh ne dobiva redno), od katerih mota polovico porabljati za krmljenje svoje živali. Kako neki more ta revež preživljati sebe. kopico nedoraslih otrok ter svojo bolno ženo: to dajamo pametnim čitateljem v razsodbo.
Ako se razmere v naši mlekarni ne zboljšajo v kratkem času in ako se cena mleku ne zviša, ne bomo mogli več pošiliati naravnega mleka po tako nizki ceni. Primorani bomo naj pred delati maslo in potem slabo mleko pošiljati v mlekarno, kar seveda ne bo ne v korist ne v čast mlekarni in nje voditeljem.	Več udov.
Vesti iz Štajerske.
Akademično tehn. društvo „Tabor" V Gradcu ima v soboto dne 9. t. m. v lokalu : „Zum Bierjakl" svoj V. redni občni zbor s sledečim vsporedom : 1. čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora in zapisnika zadnjega obč. zbora bratskega društva „Slo venije" ; 2. odborovo poročilo; 3. poročilo preglednikov ; 4. nadomestne volitve ; 6. slučajnosti. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobrodošli!
Nemški kandidat v brežiškem okraju.
Graščak Alfred baron Moscon je prijavil svojo kandidaturo v slovenskem volilnem okraju Brežice-Sevnica-Laški trg. Njegov program je, kakor pravi, varovati interese posedujočih stanov in skušati doseči sporazumljenje med narodnostmi. Baron Moscon ima v brežiškem okraju precej zaslombe in bodo najbrže njegovo kandidaturo podpirali pristaši ptujskega „Štajerca". Ker bosta v tem okraju postavili svoje kandidate tudi narodna in klerikalna stranka, je gotovo, da pride med tema strankama do ožje volitoe. Da bi pa baron Moscon v tem kraju prodrl, ni verjetno.
Šematizem Krške (celovške) škofije. Koncem leta 1906, je bilo na Koroškem 345 župnij. 3 ekspoziture, 118 kapelanij in 17 beneficijalnih mest. Duhovnikov je bilo 501, od teh pa samo 245 Korošcev.
Nova železnica. V Grebinju je bilo 3. t. m. posvetovanje inreresentov za zgradbo železnice zeleni Travnik (Štajersko)-Ivnica-Sv. Ožbald Spodnji Dravograd-Št. Pavel-Ce-lovec.	^^^^^^^
Vesti iz Koroške.
„Mir" se je preselil iz Celovca v tiskarno g. D. Hribarja v Ljubljano.
Razne vesti.
S&strgali io jo volkovi. Ženo nekega kmeta v Devi na Ogrskem so napadli volkovi ter jo raztrgali.
Upor na ameriiki vojni l&dijji. Iz
Filadelfije poročajo, da so se na ameriškem križarju „Pernete" spuntali mornarji, ubili enega častnika, a več njih ranili. Pozvani so bili vojaki, ki so več mornarjev ubili.
OaliŠki delavci za Dansko. Danska vlada se je obrnila na deželnega maršala v Galiciji, grofa Badenija, s prošnjo, da bi gališka pisarna za posredovanje dela oskrbela za Dansko 8000 poljskih delavcev.
Grof Tolstoj ozdravil. Grof Lev Tolstoj, ki je bil nekoliko časa bolan, je sedaj ozdravil. Pred nekoliko dnevi se je zopet sprehajal po parku. Sedaj hoče nekoliko svojih del prirediti za priprosto čitateljstvo.
„Wiener Verlag" propaL — Veliko založno podjetje „Wiener Verlag* je postalo insolventno ter ima 500.000 kron pasivov.
Najveća tovarna sladkorja. Ob Nipebavi na severovztočni obali Kube gradijo sedaj tovarno surovega sladkorja, ki bo ena največih na svetu. Nafcrte so napravili ameriški inženirji, tovarna bo imela izključno ameriške stroje in lastniki so Amerikanci. Ko bodo vsi stroji delovali, bo zamogla tovarna podelati v 24 urah 5000 tonelat sladkorje ve trstike, to je dvakrat toliko, kolikor jo pode-lajo sedaj največe take tovarne. Da se bo zalagalo mlin, bo treba za sezono 800.000 tonelat sladkorjeve trstike.
Družba ima 130.000 ameriških oralov (nekaj nad 42.900 štirij. kilometrov) zemljišča. Za mlin in k temu pripadajoče zemljišče je napravljeno 24 km železnice, na kateri bo 7 strojev vozilo 170 vozov s sladkorno trstiko.
Dr. Fran Korsano
specijalist za slfllitifne In kožne bolezni Hd. v Trstu ima
^ svoj ambulatorij ■ •:. - t t*. i ulici S. Nicolo st. 9 (ud Jadruto Baikoi
Sprejem« od 12. do 1. In 5.«/, do 6.'/, popol.
Nemiri radarjev na Japonskem
Iz Tokya poročajo, da so nemiri, ki so izbruhnili med rudaiji v bakrenih rudnikih, doveli do velikih izgredov, ki so jih izzvali socijalisti. Urednik nekega socialističnega lista je bil aretovan. Delavci so oplenili skladišča ter jih zažgali. Zgorelo je 15 oseb. Močan oddelek policije in vojaštvo so napravili mir.
Kitajski dijaki v Evropi. Berolin-ski „Lokal-Anzeiger" poroča, da pride letos 4000 do 5000 dijakov najboljih kitajskih rvdbin v svrho preučevanja.
čudaa ugrabitev Budimpeštanska	...	, ^ ,
policija se bavi sedaj s čudno ugrabitvijo teh' da sem prtčela s X5. oktobrom t. L
Leta 1900 obolel je somborski zdravnik dr.	prodajati prave izvirne vzorce iz
Schneider ter se je z ženo in hčerjo podal v	Pariza in Dunaja ; tudi vsprejemam
Pešto. On je navadno bodil po brdih, žena	vsako naročbo — kakor že znano — po
se je pa sprehajala po parku kopališča in	najnižjih cenah. tukaj se je spoznala z igralcem Salgom.
Pozor gospe!
Čast mi je javiti moji cenj. klijen-
Zaliubila sta se, in ko je mož to opazil, je s svojo rodbino odšel nazaj v Sombor. Toda žena zdravnikova je dala igralcu denarja, a on je z neko družino prišel v Sombor. Leta 1901 je zdravnik umrl. a ljubimca sta odpotovala v Ameriko. Pokojni zdravnik je zapustil svoji hčeri 100.000 kron. V Ameriki ie lani umrla žena, a igralec je ostal z njeno hčerjo. Sorodniki so zahtevali nazaj deklico in igralec le prišel ž njo v Pešto ter jo dal v neko vzgojevališče. Teh dni jo je on obiskal in sedaj je deklica, ki je stara še le 15 let, z igralcem izginila.
Splezalana Mcntblanc — po zimi D/a fotografa Willman in Alletz sta 28. ja-nuvarja splezala na Montblanc. Ako se vzame v obzir grozno zimo, je jasno, da so bile težkoče tega plezanja zelo velike. Dne 18. ja-nuvarja sta odšla iz Chamouixa in sta ob 8. uri zvečer prišla v Pavillon de Pierre Porto (2037 metrov nad morjem), kjer sta prenočila. Dne 19. sta ob 8. uri zjutraj odpotovala dalje. Do vrhunca Grands Midets sta potrebovala celih dvanajst ur, dočim je treba po letu za isto pot samo šest ur. Pot čez ledenjak de Bossous je bila zelo nevarna. V jutro [tretjega dne sta ob 9. uri zjutraj dosegla Cabone Vallot (4362 m). A še le 21. janu-varija ob 8. uri 45 min. zjutraj sta dospela na vrhunec. Radi groznega mraza se seveda nista mogla tamkaj muditi dlje časa ter sta se takoj vrnila nazaj.
Ponarejene delnice na pariški 'Orzi. Parižki časniki priobčujejo podrobnosti o veliki prevari, ki je bila izvedena na parižki borzi. Slo se je za 323 delnic francoske vztočne železnice, o katerih se je še le naknadno konstatovalo, da so ponarejene in to zelo spretno, tako, da je celo strokovnjak komaj zamogel zaslediti razliko v papirju. Pričela je preiskava.
Udana
ELSA PERTOT
MODNI SALON
ulica Tin t ore štev. z, 1. M.
Male in velike parcele
e hišami ob cesti v bližini mesta bo na prodaj po-ugodnih cenah. Naslov pove ,,,Inseratni oddelek Eiinosti'.	14
I/aA t i c rt O najboljSih ce olj enih hruSek, V Cl* U9UO jabolk in črešenj odda po nizki ceni takoj f, Vinarsko sadjarak » društvo" v Rihenberku (postaja državne železnice).	114
Ctorinuonio t1« 2 ali 3 Bobe' Bobico- kuhinjo Ololiuvailjc in vodo, abo možno plin) iščem
v bližini Piazza CasermH. Ponudbe pod „Tri osebe"
na „L serati i oddelek Edinosti".	1928
If SlVlitsilfctsi ali dru?a (kompanjon) iščem za l\Ctpl l(tnO 1<1 dobro in sigurno trgovinBk > podjetje. Zahteva ae kapital 4000 kron, od katerega bi ge imelo 50°,0 dobička. Naslov daje „Inseratni oddelek Edinosti'.	1980
Plačilo na obroke
slike, zrcala, držala za zavese, dežnike, obleke, blago za ženske, trliž, kotonine, zavese, odeje za postelje vsake vrste.Ulica Madonnina štev. 43, L nad., Levi Biccbi.	108
\jV\iV\\X V\«*>\^rVW
Stare umetne zobe
kupuje specijalist v hotelu „BUON PASTORE e METROPOLE'4 via San Nicolo 3 nadstropje vrata štev. 43 od 3. do 6. ure pop. samo
do sobote 16. februvarja.
ZHlO^H !!!• 1H '!!QZRP|ih SJ)!!^? lijrfiflfif
in razprodaja na debelo in drobno
TRST. — JAKOB PERHAUC — TRST.
Via d e 11' A c q u e štv. rt. (DlSllMi KaffB CeBiT8le) Velik izbor francoskega šampanjca, pemčih d<zer i Lh talijanskih in avstro-ot-rskih vin. Borrieaux, 1'bi tunder renskih vin, Mosella in Chianti. — Iturc. ' orjak, razna žganja ter posebni pristni tiopinovee, alivovec in brinjevec — Izdelki I. vrste, došli ir dotičnih kiajev. Vsaka naroćba ?e takoj izvrši. Razpošilja se po povzetju. — Ceniki na zahtevo ia franko. — Razprodaja od pol li ra naprej.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zobov.
izdiranje zobov brez — vsake bolečine
v zobarskem kabinetu
Dr. J. Čermak m g. Juscher
TRST
ulica della Cascrma štev. 13, II. nadst
fllbert Faber
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezplinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zalaganje
hrastovih in bukovih drv
prirejenih za ?eč
angležkega in inozemskega svetlega premoga — brezplinovih brikntov iz drvnega oglja : „BOulES' (v veliki jajčji obliki) za v^ako kurjavo — Žareči komadi (v mali jajčji obliki) za odprto ognjifiče in i kanje. Naročbe, ki se iz vi Se xo2no, je nasloviti na tovarniško pisarno :
trst — Uia della Sesa št. 22
ali na narofillno pisarno v Trstu pri tvrdfei
GIOV ANGELI, ul Vine. Bellini 11
(nasproti cerkvi novega Sv. Antona)
Tovarna pohištva
ulica della Sesa St. 46
ZALOGA: Piazza Rosario št. I
Katalogi načrti in proračuni
PST NA ZAHTEVO.
Le v prodajalnici
Giorgio Jess
.- TRST ===
ulica Barriera vecchia štev. 15
se nahaja	E^^EEEE^E
velika izbera ženskih oblek.
Krila, jopiči, paletot, mantilje. bluze vse po nizkih cenah.
TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON
TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5.
KATALOGI BREZPLA6NO.
Stran IV
»EDINOST« št. 40
V Trstu dne 9. februvarja D >
If^frt -.nlio r*Tft 8 Kranjske, je v vaeh let-! RISlU Zelje nih dobah v zalopi Josipa
» o I i i č, ulica £orgente 7. telefon 1465. (-2' ;
Mo'-bo Pe dajo v najfni. Velika izbera kostu-Ifldr TČ ujo v za pust. P«ii, pierot-e«, domino, kele. clon8, albanski kostumi, ciganke, pierof in don ino iz »tlaca Ulica S. Caterina St. 1, III. nad ■ad kavarno Metropol .	_
t
Ženitna ponudba. tl^Si6 £",££
okolice gotovine K 35.0« O, c. kr. uradnik, ne želi seznaniti z gospodično staro 2<—30 let, pošte e druiine. tudi brf-z pn inoženjs. Na ponudbe brez pravilnih na*l« vov in brez slike se ne "dgovara. Slike se gotovo vrne. Ponudbe i od „Bodi v a srečno združena-, poste restante 28—30, Trst, Centrale.
166
R. OSMO
izdeluje kape vsake vrsta in oblike, nadalje higij« nične klcbu e iz platna, ki 88 jih more praii Prodaja klobuke —- iz klobvčevine in aiarne -—— Vse po cenah, da se ni bati konkurence.
TOVARNA ulica Malcanton št. 7, I. nad. ZALOGA ulica Riborgo štev. 33, TRST.
mMk LJUDSKA PORP^TNin jOdhajanje in prihajanje vlakov
flHHo CD Boba z dvema posteljama dva de-UUUa. Javca Na-lov pri „Inseratnem oddelku Edinosti4«.__^
7mi Kil ca So dne 27- januvarja v „Narod-bljuUII O I/ J C nem don-u" pri predstavi
„B« Ikant-ke carce" daljn« gled (operngucher, kanočal) Ker st gre za dragi sp min, je naprošen pogten najditelj, da daljnogled prinese v pisarno druStva .Narodni dim" od 5.-6 pop.
Udovec, 46 let
___________ r __	*t&v. z 30000 K
premožen u, žrli poročiti gospodično ali udovo brez otrok, poSteno in pridno, katera bi im« la 10 tisoč K premofenja v gotovini. Le resne ponndbe pod , B. 0. poste restante — Prvačii a.	I40
Ženitbena ponudba.
Restavracija Finding
ulica Cologna štev. 9-13
Dreherjevo in Plzensko pivo.
Razna vina, Izborna kuhinja. Lepo kegljišče. Plesalna dvorana, biljard, igralna soba.
Vsako nedeljo in praznik
ples z orkestralno godbo.
Pekarna in slaščičarna Mikuš
trg S. Francsco df Rssisi štv. 7
Prodaja moko I. vrste, slaščice in biškote najfineje vrste. Trikrat na dan svež kruh. Zaloga pijač: flaih vin za desert, dalmatinskih In istrskih vin.
Pivo v steklenicah.
Cene zmerne. — Razpošiljanje tudi na dom.
Ako hočete imeti pod iz dobrega suhega felovega lesa in lepo obdelanega, kupite
dilje (sfoi)
▼ zalogi
Josip Visnovitz
TRST, ulica Dante Alighieri št 3
RazpoSilja se tudi na deželo.
FILIP IVANIŠEVIC
zaloga dalmatinskega vina
lastni pridelek v Jesenicah pri Omišu
v ulici V al dir Ivo it. 17 (Telefon 1405)
▼ kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne ,AU'Adria ultra >*uova St. 11 in „Ai fratell dalmatl., nlkci-
Zadeerhe St. 8. v katerih toči svoja vina I. vrste
Podpisati priporoča si obč ostva svolo
zalogo dalmatinskega vina
nahajajočo se
45
v ulici Torre bianoa it.
in gostilne
al. Romagna št. 4 in al. Giulia it. 71 t katerih toči dalmatinska vina najbolj« vrste	finic Dvornik
trgovec z vinom.
Zaloga Gramofonov
znamenitih in navadnih SPECIJALITETO plošč in drugimi potrebnimi predmeti.
Plošče COLUMBI A FAVORITE GRAMOFON ODEON FONOTIPIA
po konkurenčnih cenah
G. Rossi l Ccmp.
Piazza S. Giacomo štev. 2, I. nad. (Corso)
Popravlja po najnižih o«nah.

m
Maske, klobuke vsake vrste, instrumente, igle, perle dija-deme, okrasila za konstume, glavnike za lase, uhane, itd.
Serpentine za 100 kom. 40 nvč.
Se dobi v novi prodajalni igrač in drobnarij
Oia Jarneto it. 3, Trst
J Umetni
fotograf ični atelje
pri av. Jakobu
ulica Rivo Št. 42 (pritličje) TRST.
Izvršuje vsako fotografično delo kakor tudi razglede posnetke, notranjost,lokalov,porcelanaste.plošče za spomenike, itd. itd. POSEBNOST
Povečanje vsa Mere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naiočbe in jih Izvršuje n« domu aH zunaj meata.
!
1
vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici
Gosposka ulica hšt. 7., II. naastr
v lastni Mil.
---
Načelstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako :
Hranilne vloge se obrestujejo po 4*', Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po dogovoru. Rentni davek plačuje pos. sama.
Posojilo: na vknjižbe po '/s0/,, na varščino ali zastavo in na menice po 6°/0 Glavni deleži koncem leta 51/*—.
Stanje 31. dec. 1904 (v kronah): Članov 1781 z deleži K = 113.382. — Hranilne vloge 1 ,»54.089-13. — Posojila 1,57< >.810.39. Vrednost hiš 110.675.— (v resnici so vredne več). — Rezervni zalog 75.101-01.
Hranilne vloga se sprejemajo od vsakogar.
Telefon Ster. 79.
Ilajboljše stiskalnice za grozdje in oljke
sonaše stiskalnice ,,ERGOLE"
lajnovejSepa Ju najholjSepasestava z dvojno
in nepretrgano SpHtiskulno moejo ; zajamči*
no najboljše delovanje, ki prekaša vse drnre stiskalnice. HIDRAVLIČNA STISKALNICA.
.-r'.-.r -v-------iiS^g
;!	Najbolji« automatiCno patcntorane Utne brizgalnic«, ki
delujejo same od sebe, ne da hi jih bilo treba goniti.
* ;n' '' * '"••*-	.Syp hcma' plugi stroji, za grosdje, sadje
in oljke, mlin z» miti grozdje. Plugi za vinograde. Stroji za sušenje sadju in drugih vegetaln h, življenskih in mi-ralnib pridelkov. Stiskalnice za seno, slamo itd. na roko. Mlatilnice za žita, AOtOIltiČIia UmiaMCa. čistilnice r« šetalnice. — Slamoreznica, ročni mlin za žito v raznih velikostih in vsi drugi stroji za poljedelstvo.
Izdelujejo in pošiljajo Da jamstvo kot posebno najnovejžega r. izbornega uresničenega, naibolj pripoznanega in odlik, sestava.
PH. MA7FARTH & Co.
Tovarna za poljedelske iri vinske stroje, DUNAJ, II. TABORSTRASSE št. 71. Odlikovani v vseh drŽavah sveta z nad 530 zlatimi, srebrnimi in častnimi kolajnami. Ceniki z ir.i>0£(>*Uriluimi pohvalnimi pismi brezplačno. Raznrodalalci in -a«?toor»iki ^ iščf*io novsodi kj^r nismo zastopani
grani hotel „Union" v Ijubljani.
Jcomfort prve vrste.
km sa
j^ad 100 sob
Svoji k svojim!.................m<4 • • • » • Svoji k svojim!
M. Stoppar v Trstu *
TRST, ulica S. Giacomo št. 7 (Corso) FLLIJALKA: olica G-inseppe Caprin št. 9
priporoča s\ojo novo
preurejeno pekarno in sladcičarno
Prodaja vsakovrstne sladeiee,
konfekture, kolače itd. itd. Tu- in inozemska vina v buteljkah. — Vse naročbe prosto na dom.
ARISTIDE GUALCO Trst ulica S. Servolo 2,
Torama za cementne plošče raznil mer, li jib stavlja tudi v delo, sar za kar jamči ^
Izdeluje tudi terase in prešane cevi iz cementa.
Važen razglas za vso okolico!
NaproŠeni ste, da obiščite dobro znano in veliko
zaloga narejene obleke
Trst, ulica Arcata štev. i
Tu najdete največo izbero: prodaja se vsakovrstno blago za prih. letno dobo po najnižjih cenah. — VELIKA ZALOGA TOPLIH OBLEK BARVA-NIH IN ČRNIH, VRŠNIKOV in blaga za obleke. Uzorci zastonj.
VlTTOmO PIŠKUR,
Svoji k svojim !	Svoji k svojim !
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba, da edina hrvatska zavarovalna zadruga
ppCroatiaM
stoječa pod pokroviteljstvom slob. in kralj. m?sta Zagreb sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) ter premičnin (kakor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, živino, žito, slamo, seno, blago v skladiščih ali na prostem itd.) v zavarovanje nroti ognju in streli po najnižjih cenah in z najboljšim jamstvom. Dolžnost vsakega Slovana je zavarovati se pri domaćem zavodu — že da ue gre deuar v tujino. Vsa zavarovanja sprejema ter daja vsa pojasnila.
Podružnica zavarovalne zadruge „Creatia" - trst
--CORSO štev. 1--
MT Zastopniki za vsako mesto, trge in večje vasi (Primorske, Kranjske, Koroške in Štajerske) se sprejemajo pod ugodnimi pogoji.
Državne železnice
Veljaven od 1. oktobra 1906 naprej
Odhod iz Trsta (Campo Marzio)
Trst—Rovinj—Pula (Dunaj)
5 30 0 Herpelie—Rovmj—Hula.
7 20 0 Herpelie Divača—Dunaj.
8'50 0 Herpelje—Rovinj—Pula.
4-.— 0 Herpelje—Rovnj—^ula (Divača—Dunaj).
7 B Herpelje—Divača—Dunaj.
(Kanfanar—Rovinj: 6-50, q-20, 3, 8*15)
< >b nedeljah In praznikih : Herpelj«- —Divača.
2 26 Bor$t—Draga- -
Trst— Buje—Poreč.
6* 10 0 Koper—Buje—Poreč in meripostaje. 3*'° 0 Koper—Buje—Poreč iD medpo*taje. 0 Koper m medpo-taje (le do Buj) trs —Gorica— Jesenice—Ceovec— Beljak— Monr. kora
6-—	0 do Gorice in medpo-.iaje (Prvačina—Ajvl»»
<čina : 9 57)
7"S5 B Gorica (Pivačina—Ajdovščina 9*57) Jesenice— Beljak — < elovec—Praga.
—	0 Opčine—G>»rica (in medpostaje) Jesenic«
Beljak — Monakovo. I2-5J 0 Opčine Gorica (in medpostaje) (Prvači»i--Ajdovščina : 3"^) Jesenice—Ce'o^ec. B Opčine (vlak se vstavi samo za vstop) Gorfe-(in medpostaje) Jesenice-BeljaU-Cclovec-Prar 4"35 0 do Gorice in medpostaje.
7	*5 0 Opčine Gorica (P vačina—AjdovSčina : 9 ^
Jesenice — Beljak— Monakovo.
OI nedeljah in praznikih: '-JJ 0 do Gorice (Psr č na—Ajd<>v$Čina : 4 J®'
Ol HOD iz Gorice v Ajdovščino: g-i;, 2^.
Prihod v Trst.
Pula—Rovinj— (Dunaj)
7'4S 0 z Dunaja—Divače—Herpelj in medpostaj.
9-46	P iz Pule—Rovinja— Herpelj in medpostaj.
i 1-05 0 x Dunaja—Divače—Herpelj in medpo>taj. 0 iz Pule— Rovinja (Divače—Dunaja) Herpe!j mi dpostaj.
B iz Pule, Rovinja (DivaČe-Dunaja) Herpelj. Ob nedeljah in praznikih : 9 iz Herpelj in Divače
Porič—Buje—Trst.
9'20 0 iz Buj. Kopra in medpostaj. 12-S5 0 iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj. 9 53 o iz Poreča, Buj, Kopra in medpostaj.
Monakovo—Praga—Celovec—Jesenice—Gcrica—Trst
5-— 0 iz Monakova, Celovca, Jesenic, Gorice, Opčir
7-15	0 iz Gorice in medpostaj,
12.— 8 iz Prage, Dunaja. Celovca Gorice.
Q iz CeJovca, Trbiža (Ajdov&Čine) Gorice, Opčic 6 >) iz Monakova, Beljaka, Jesenic, Gorice, Opčir
8-S	h iz Praye, Celovca, Beljaka, (Ajdovščine) Gciict
!-tw ti iz Celovca, Trbiža, Gorice, Opčin._
Ob 1 ed« ljah in praznikih : 9 40 0 iz Gorice (zver Ajdovščino) in mejpostajami.
Južne železnice.
Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione)
V Itanjo preko Ćervlnjana in Benetk
$•50 B preko Červinjana v Benetke, Rim, Milan, » dem, Pontebo, Čedad in B ilo Kormina mons) preko Nabrežine. 11-50 0 preko Ćervinjana v Benetke—Milan (se z . na Videm in Čedad).
5-30	B preko Červirjana v Benetke, Milan, Ri:
zvezo na Videm). V Italijo preko Kormina in Vidma. 3'25 B preko Nabrežine v Kormin. Videm, Milar.. 8*55 0 v Koi uin (se zvezo tm Červinjan in A' -
Ičino) Videm, Ben ke. 4*85 0 v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) V> r. Milan itd.
Do Gor ce—Kormina—Ćervlnjana.
6-25	C do Gorice, preko Nabrcžine (se zvezo \ *
dovščino) I -oo 0 do Kormina preko Bivia. 9-05 B do Kormina (se zvezo na Červinjan).
Trst— ljubljana—Dunaj (Reka-Zagr6b-Badiinpežta Ostende.
7'55 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budiir. . 9*55 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, g oo g v Ljubljano, Dunaj, Reko.
B v Ljubljano, Dunaj, Ostende, Reko. 3.^0 g v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto, I t -SO 0 v Ljubljano, Dunaj, Zagreb. Budimpešto.
Prihod v Trst.
Iz I alije preko Červinjana in Kormina.
8-40	0 iz Kormina jn Cerviniana preko Bivia.
9-—	B Iz Kormina preko Nabrtžine.
10*38 B iz Kormina (zvez:i z Ajdovščino) in i t <
vi	ijana.
ii'28 0 iz Kormina preko Nabreline.
0 iz Kormina (zveza z Ajdo\3čiuo »n »j
vii	jana.
7'JJ 0 iz Červinjana.
7'JH B iz Kormina (zveza z Ajdovšč.) preko Nabr? -B iz Korn.iiia (zveza z Ajdovšč.) preko Tvabrc
10-^	0 iz Kormina in B iz Červinjana.__
Z Dunaja <Gsten(!e in Lcnčcna) Ljubljane, Zagr< ^ Bu impeš e in Rtke.
6-30 B z 1 'unaja, Ljubljane, O-tcude jn Londor 7*20 0 z 1 unaja, Ljubljane, Zagreba ;u Budim. -'t-.
—	B z I unaja, Ljubljane, Zagreba, Bndimpeši
Reke.
i o' 25 0 z Dunaja, Ljubljane in Reke. 5-35 0 z Dnnaja, Ljubljane, Zagreba, Budimpešte
8	^ B z Dunaja, Ljubljane, Zagreba, Bdpst in F- »
Opazke: Debele in podčrtane Številke z;. • <y l>opoludne. 0 Osebni vlak in B <— Brzo»lak.
Električna železnica.
ODHOD Iz TRSTA: 6.02", 7.20«, 8, 8.42,9.07**, 9
IO.44, II.3O, 12.20, 12-52** I.32*. 1.26, 2.1*' 2.28*, i,44, 3 08*» 3-32**, 3-56*» 4-32**' 5 °7 5.56, 628* 6.44, 7.32, 8.20, 9.07. 9.56**, 11.20
ODHOD iz 0PĆIN: 5-3©, 6.26, 6.51**, Ć.56,
8.19» 9- >7» 9-5°**t 9,56» »0.44. "-41**. »47 12.20, 12.44*,	1-32*. 1-44**» 1-49. 2
a.20', a 14. 3.o8*, 3.56, 4.26**, 4.32, 5.07,5.3:" 5.59**, 04, 6.44, 7.32, 8.07«, 8.12, 9.07, I0.31", iP-44-
* Samo ob ne leljatb in prazniki!i Ur ob Icpca rr«m«u ** Do kolodvora driavne ieleznico ozir. odhod liiup .-.'
.ft 4 -4t	<4 '4' 'j Hk
W Najb ijša reklama za trgovce, obrtnike, rokodelce in zasebnike sploh so „MALI OGLASI * v „Edinosti'' -mI