SVESTO POPISANJE HRUPA FRANZOSKI POSLANIK SKUSI VUNOB.ESHENJE TR1FARBNIGA BANDERA 13. mali Travna 1798 na Duncji perloshnolt £4jQBJ£& Od eniga, Samovida, 17 9 *. Lubesen pruti domovini, inu svefto- ba proti Zefarju Efterajfkih .Podlosh- nih fta franzosam ravno takrat mogo- zhen jjgs poitavila, kader fo fe oni blishali ferzn nafheh deshel; inu po- loshila fkusi pridno glihanje v’Leobni terdno poditavo potle v’Čampo For- mio fklenenimu miru. Zefar mifliozh, de franzos shell mir ravno tako v’ref- nizi, kakor s’ jesikam terdi; je sau- pal pokoj v’ igli Europi vftanoviti, kader je tudi s’ veliko sgubo mir na¬ pravil fvojirn podloshnim, kakor ga je vfelej is ferza shelel. Perhod eniga franzoskiga poflani- ka na Duneji je imel pervi dober fad fkleneniga miru biti. Al perjasne sa¬ lto p'n o Iti fhe nobene ni bilo, savolo noveh fheg inu navad, katere fo fran- zoski poflaniki fkoro per vlih dvorih vpelati otli. Saj Dunejzbanam je ge¬ neral Bernadotte neprevidama perfhel. On fam nevajen v’ dvorfkih opravilah, * h 4 Ig na vojfko isvuzhen, je mogel fko- ro povfot sa fvet prafhati fvoje fekre- tarje inu pomagavze, kateri fo bili nevolni njegove foldafke filnofti, inu oivnih termoglaviga sadershanja. Sam- fcbe je filil, de faj od perviga sazhet- ka fe perjasniga inu pametniga fkasal, al negova drushlna ni bila taka. So bili ena truma mladih, obdivjanih ne- fpametnih ludi, bres poflitovanja lud- fkeh praviz inu perludneh svgs norza fe dglali is v figa, kar je fvetiga, inu zhaftniga med ludltvami; sa malo zhif- lali, kar ni podobno nih domazhem fhegam; fkusi baharije majheno volo fkasali perterditi perjatelfke savese med dvgma komaj potolashenima ob- laftma. Moshje, kateri biftro vidio , fo fi malo dobriga prezej od sazhetka obgtali; al dobrovolnoft Dunejfka je poterpgla s’nepofajenjam mladih nef- kufhenih nepoduzhenih novafcov, inu zefarfki miniitri s’vfmilenjam pregle¬ dali take nerodnofti, fe obnafhali pro¬ ti poflaniftvu s’persaneflivo trgsnoft- jo, s’dobrovolnim persanafhanjam, s’ upanjam dobiti prenaredbo pozhafi od previdne franzoske vifhi oblalti. Ni mogozhe , de fo v’ Parisi posnali laft- nolt lefem poflanih ludi, fizer bi ne- bili nobeniga tih isvolili, kateri fo tako malo perpravni bili dobro saftop-. noft 5 noft med obgmi oblaftami ohraniti, vterditi, inu-zhait ituriti tim, kateri fo ih poflali. Pa je tudi kratko zhafa per tim oila!o. Poflanik ie pohajal od dneva do dn§ filnifhi, inu prefhirnoft mla¬ dih ludi teshifhi Oboim fe je snalo, de nezhejo s’ zhaftnimi ludrni v’ zaker hoditi, inufo radi Ig lamo per saver- shenih jjpobegnenziii, inu per enka- terih ptujzih nehvaleshnih proti de- sheli, katera ih je dobrotlivo v’ na- rozhje prejela. Kashe, de franzosko PofJaniftvo je v’mifli imelo rasdvojiti oba kralgft- va, naj vela, kar ozhe. Vezh nadleg fo zelarfki miniitri al dovolili, al od- vernili ; sdaj je miflilo, de je pravi zhaf mirne Dunejzhane med feboj ras- prgti, inu ako bi ta rezh od rok nefh- la ^ fe na Igpo visho prozh pobrati, inu med obgma oblaftma nove raspore obuditi. To mifel inu ispelanje fe bode bol ozhitno saftopilo is tiga , kar ozhe- rao sdaj povgdati. Kako fo pazh pre¬ malo franzofki Poflani posnali svg- ftobo efterajfkih Podloshnih proti, nih lublenimu Zefarju ! kako n^pre- mifh- 6 mifhleno fo menili take sdrashbe inu punte narediti na Duneji, kakor fo ih po drugih poglavitnih meftah nefrezh- no fturili fkusi fvoje podpihavze, inu fkusi mlade vrgle betize! Dvanajfti inu trinajfti mali Travna je vsel Bernadotte vfe denarje k’febi, 'kar ih je imgl per mgnjavzih na Veh- fel potegniti. Rgkel je gofpodarju zhes loshe v’ theatri, de nemore fkla- da dati sa eniga novizh pridiozhiga ' r '' ’ kratkim od tot iti. je filil delovze s’ zhudno filo , de ima bandero notri do trinajftiga dngva tna¬ li travna dodglano biti, ftzer bi mu bilo saftojninu nepotrebno. Ako bi delovzi to nesnano delo po fvoji dolshnofti bili vifhi gofpofki rasodglt, bi morebit ta fkufhnava bila prašna oftala.' Al vfe fo na popolnima tihim ravnali/ inu fhe trinajfti aprila fo Du- nejzhani to nesnano perkasen nepre- vidama saglgdali. Svezher proti fedmim obgft Ber¬ nadotte na okni fvoje najgte hifhe fhtir vatle dolgo tritarbno bandero dalezh vuu na gafo. bandero fturiti, Kir 7 Kirkol je prebival v’poglavitnih mgtlah sna foditi, kaj ena taka nova perkasen tluriti premore. Pervi mg- mo grgdozhi oftanejo, te zhudio nad nenavadnim rasglgdam , nesatlopio ne kaj pomgni, ne sakaj vunmolt. Po- zhafi fe ludje nabgrajo, premifhlajo , vfaki ve kaj zhes to rezhi, vfaki tvo¬ jo mifei ima. Eni pravio, to je kri- vavo snamine , osnanuje vojfko ; dra¬ gi : to je Zefarju nalafh sa pofrngh, inu etlrajzam sanorze , inu 1'he drugi: to je sa 'drashbo k’punti fturjeno. Te mifli fo bol rafle, kader fe je rasgla- filo , de na banderi ilojg befgde: pro- ftotl inu enanoft v’ ngmfhkim jesiki - y rgzh fe ni mogla prezej raslozliiti, ker je mrak gorijemal. Sdaj fe je v’tim ludnirn metli, v' eni ludni gafi, kjer prebivalfhe pof- lanikovo ftoji fila ludi vfth (lanov na¬ brala, nevolo glafno fkasala,. slaili kgr fo poflanikovi flushabniki med vratami flojgzhi fe gerdo sadershali , inu drugi na oknih fe ludgm fmejali. Vishar ozhitne varnotli inu Plaz-ober- ftar tla svgdela od tg pergodbe , inu ravno sdaj pertekla s’nekatermi offi- zirji inu flushabniki, tla pregovarjala ludftvo na vfevishe, de imajo v’miru prozh iti. ZgliDunej pofhtuje ta dva g«’ s gofpoda, inu ludftvo bi ih bilo po- fltifhalo; ako bi ravno sdaj general Bernadotte nebil togotno, s’roko na fabli, inu s’ pedjo shugajozh perfhel pred vrata , inu ludi rasdrashil s’ gro¬ bimi befedami, inu rashalnim shugan- jam. On fe je dershai po vgre vred¬ nim Iprizhanji polizei direktorja inu vezh drugih (amovidih , kakor en zhlo- vek bres vfiga poduzhenja, inu po eni ncfpodobni vishi sa eniga mosha nje- govg zhaftne ftopne. Per ti prizhi je sazhgla ta rgzh v’ refnizi; ludje smiraj bol vkup vrgli , glafnifhi vpili , inu bandero notri po¬ tegniti na vfe vishe vkasovali. Saftojn fe je generalu Bernadotte reklo, de ima bandero nasaj potegniti; saftojn je fhel Plazoberftar k’njemu v’hifho s’enim offizirjam, de bi nasaj potegnil to pohujfhlivo bandero, inu nepokoj potolashil. Barnadotte je prejgl ober- Itarja s’hudim shuganjam, nizh ni glg- dal na zhaft tiga gofpoda inu na nje¬ govo zhaftno flushbo- Oblaftniki te¬ daj pofhlejo po kojnike inu pgfhze, katgri urno pertezhejo , derhal po vfi niozhi odganajo, al nifo v’Hani lud¬ ftvo is gafe fpraviti, katero je bilo fkusi gerde shuganja sdrasheno, inu jglo s’ kamenjam luzhati na Bernadot- to- 9 to ve okna. Taje vrata timzhafi sa- perl; al kamenje fo luzhali naprej, defilih fo zefarfki flushabniki ludi fva- rili, inu Zefar, kir luclfke pravize tudi takrat fpofhtuje , kader jeh kdo rad njim prelomi, Zefar je vkasal vfim foldatam na Duneji pod oroshje ftopiti, mgftne vrata sapreti, inufku- si deshelne flushabnike na pametno visho hitro mir narediti. Franzoski poflanik vidiozh febe v’ nevarno fti pifhe shuganja polno pif- mo na zefarfkiga minillra unajnih opravil, v’ katerim fe je predersnil pred fvojo hifho sbrane ludi imeno¬ vati sa rasujdano derhal, inu otel itng- ti sadofti fturjenje v’lrgdi terde nozhi. Na to je prejgl oblubo s’befgdo, de fe bode vfe persadelo pokoj fturiti. Na en drugo pifmo je prejgi ravno tako fpifano oblubo, inu v’Pariš na- meneni zefarfki minifter Baron Degel- mann fe je komaj s’ nevarnoftjo k’pof- laniku fkusi vril, inu per njemu fko- ro zglo nevarno nozh oltal. Ravno timzhafi, kader fo vfe ob- lafti pokoj narediti gledale, fkufi eden is mnoshize gori na okno fplesati, inu bandero doli vrgzhi. Ngkaj fo ga ras- IO rastergali, nekaj foshgali, oftanek med hrupain obilniga ludftva na poglavitno ftrasho hauptvah pernefli, ker ga je poveliozhi offizir v’ hrambo vsgl, de fe ni kaj vezh norzlne s’njim {kuriti moglo. Zhe je ludftvo fhe kaj vezh {buri¬ lo , fe nima nobeden zhuditi, sakaj ono je bilo fkusi shal befede inu fa- fmehovanje od poflanikovih domazhih preftlno sdrasheno. Prgden fo vezh kojnikov inu grenadgrjov is predmgfta na pomozh pertezhi mogli, fo shg vra¬ ta Pof lani kove hifhe prederli, okna inu 'kuhinfko pofodo po zimrih per tlah pobili, dvg kozine pofhkodovali, inu prozh pelali; kozhie fo bile od ftrash fpet ludgm is rok ifpulene , inu hranehe. S’ narvgzhi persadevan- jam fo komaj foldatje velke fhtapne obfl3vili, inij ludi oddershali od pof¬ lanikovih zimrov , de je on inu njego¬ vi ludje bres fhkode na shivoti oftal, katere fe jc bilo bati, slafti kgr fo poflanikovi ludje vezhkrat na ludftvo vftrelili, vender k’ frezhi bres koga raniti. Vun- IX Vunder enkrat shg po dveh zhes polnozh je bil fpgt mir. Savol vgzhi varnofti fo bile saperte vfe zgfte prati poflanikovi hifhi 1'kusi foldate, inu kar je foldafhtva sa naftno varnoft, fo vfi pod oroshjam oftali,inu polizaj minifter je puftil oklizati osnanilo, v’katerim je na povele fvitliga Zelar- ja s’ ozhgtnimi befsedami, kakor ima Zefar navado vfejej fvojim podloshnim govoriti, ludftvo fvaril, inu sa krivo fposnal, de fo ludje farni lebe sa fod- nike delali inu obfvojimozhi ravnali; on ih je h’pokoju vabil, inu sazhgt- nikam noviga hrupa shugal pokorjenje, kakorfhno poftave sa vlako ftlo odlo« zhio Franzoski poflanik fe nizh vezh ni dershai na nobeno Igpo visho, na nobeno med ludftvami fposnano na¬ vado. Sjutraj fhtirnajfti mali travna pofhle eniga fvojih offizirjov bres vali¬ te s’ pifmam naravnoft na Zefarja, de- filih fo zefte bile polne radovednih glgdavzov, ozhe imeti bres vfiga per- ilavka pofs sa prozh iti; na to pifmo je njemu Cabinet minifter graf Collo- redo prav perjasno odgovor dal. Rav¬ no ta dan popoldne pofhle Zefar gra¬ fa Saurau inu Barona Degelmann h’ poflaniku to nesaftopnoft raslozhit; al Poflanik je bres potolashenja gnal na fvoj odhod, defilih je ragfto, ravno ta¬ ko tiho bilo, kakor od vfelej ngkidaj. IS Pofs mu je vd§len, ja eden njegovih tekarjov naprej poflan, lnu na njego¬ ve shele od eniga zefarfkiga offizirja fprgmlen. Poflanik fe je prozh pelal pjtnajfti aprila ob poldne na peteh kozhiah s’ fvojimi ludmi is Du- neja v’ Raitadt med veliko mnoshizo mirnih gledavzov. Per odhodi je pre¬ jel vfe foldafhke navadne zhafti, inu po fvojeh laftneh shelah dofti kojnikov sa varnoft. Sdaj bomo fhe nekaj premiflika fturili zhes to v’ dvorneh rezhgh po- lebno pergodbo, katera nima enake v’lgtnih piianjih mirniga Duneja. Pervizh t Prafham , je imel pra- vizo franzoski Poflanik vpelati per dvori, ker je bil prejgt, take novfne, kakorfhne tukaj ludje sa snamine ras- pora inu punta imajo? Drtigizh: Je imel pravizo nesnane inu nevarne novine vpelati bres po- prejfhniga saftoplenja s’ zefarfkiin dvoratn , kateri je v’ tri inu dvajfetim udi sglihanja sa mir v’ Čampo Formio po vfeh novizah snaniga, kateri ze- farfki dvor je tukaj sglibal s’franzos- mi, de per zereinoniah, fhegah , inu zhaltneh navadah taka visha oftane, ka- kakorfhna je pred vojfko bila? Ne- kidani franzoski poflaniki nifo radi nikol nobeno pravizo lebi vsgti pufti- li; al oni nifo nikol en pezhat naDu- neji vun obgfili; —_ Bandero obgfiti bi fe nebili predersnili. Trgtizh : Je bilo pametno p er dvori, kamer je poflan , take novine fturiti, kakorfhne fo per dvori inu per vfih ludgh v’ftani obuditi nevolo, gnufenje , inu nesauplivoft ? Zhetertizh: Ako bi zefarfki Pof- lanik zefarfko bandero v’Parisi na¬ taknil, bi pazh on od franzofke ob- lafti tolikaj persanafhanja — ravno tako brambo sa fvojo varnoft najde!, kakorfhno je Bernadotte od efterajfke prejgl? Al bi ludftvo Parisa nebila drugazhi rojilo, kakor Dunejzhani? a 1 bi Zefar fvojga miniftra nepokoril, ako bi fe premifhleno sa norza inu Gerdoto liidgin fturil. Pgtizh: Kaj ga je jefti profilo, na Duneji bandero obgfitikatero Dunej- zhenam pomeni fkup tezhi, kgr jo navada, ga na fgonikih vun pomoliti ■ob ognih, kadar gori ? Ja fhe sdaj je v’ Franzii obgfhenje eniga bandera snamine premaganja, inu rasfhiranja *4 fvoje oblafti, inu gofpoftva. Kaj fo tedaj Dunejzhani miflili mogli per tira predersnenji ? ShglVizh: Is kajsene jnifli inu konza je Bernadotte tolikaj nevajenih nesaltopnih mladgnzhov feboj pervlg- kel? zhemu fo njemu vezh adjutantov per dvornim opravili, Kgr nima ne en famiga foldata pod feboj, — nobe- niga vojfkniga opravka? Sgdmizh. Je bilo pametno — je bilo fpodobno enimu osnanivzu fprave inu miru febi svoliti sa tovarfhe eno trumo rasujsdamh mladgnzhov, kateri fo fi persadgvali vfe ludftvo kazhiti na eno rashalno visho? Ofmizh. Kaj je Bernadottu bilo v’ glavi, de fe je popred od nafs per- pravlal ? de fe je ravno ta dan, ka¬ der je Dunejzhane s’vunobgfhenim banderam sdrashil, trinajfti aprila na odhod perpravil? Devgtizh. Zhe je nedolshne mifli bil, sakaj ni popred povgdal fvoj po- zhgtik zelarfkim miniiiram? sakaj je fkrivaj bandero dglati puftil? saka; je zhakal, inu ga ravno v’ mraki vun pomolil ? De, Defgtizh. Saka) je general Berna- dotte drashil ludftvo s| shuganjam inu shal befgdami, namgfti de bi ozhitni nevoli perjgnal, al pametno pomozh ifkal per Oblaftisakaj je pumi fku- si fvoje ludi nepremifhleno ftrglati med vfe ludi, namgfti sahvale proti sholnerftvu sa dano pomozh; sakaj fe je nefpodobno proti Plazoberftarju • inu proti .vifhimu polizaj direktorju obnafhal bres vfe njemu dolshne zhafti? Vef volen fvgt naj fodi, inu da odgovor na tg prafhanja. Neforanimu lamovidu je sadofti pergodbe popifati, kakor fo farne na febi inu kakor jeli je fodna praviza v’ preifkanji snajdela. Shal mu je, de Poflaniftvo taifte de- shele, katera je podlogo fvojeh po- ftav sidala na dolidjanje vfih pezhatov, inu snaminov, de to Poflaniftvo sa- volo eniga pifaniga bandera Poglavit¬ no Mgfto one perjasne Oblafti v’ ne- varnoft puntarfke sm^fhnave perpgle, inu shivlenje dofti ludi na vejo obgfha.