SLOVAR K SLOVU O POLKU IGOREVE
S
Z Nahtigalovo izdajo Slova je slovenska slavistika aktivno posegla v razsprav-Ijanje o tolikih nerešeniii vprašanjih filološke, tekstno-<kritične in rekonstrukcijske narave tega znamenitega staroruskega literarnega dela; zaradi doslednosti v zamisli ^ in izpeljavi je ta izdaja naletela na ugoden sprejem.
2e Nahtigalu je bilo jasno, da je temeljni pogoj za nadaljnje uspešno razisko- i vanje Slova v vseh smereh popoln slovar tega teksta; svoji knjigi je dodal seznam 1 vseb besed iz Slova, vendar jih ni pojasnjeval in komentiral. Te naloge se je zdaj v najširšem dbsegu lotila Sovjetska akademija znanosti v Leningradu in v Moskvi.
Sektor staroruske literature pripravlja slovar v šestih knjigah (120 tiskovnih pol), ki bo zajel ves besedni fond komaj eno polo obsegajočega teksta Slova. Glavni sestavljavec slovarja je sodelavka tega sektorja V. L. Vinogradova, tehnični urednik je N. S. Sarafanova, in v redakcijskem kolegiju so znani strokovnjaki za staroruski jezik, literaturo in kulturo: B. L. Bogorodskij, B. A. Larin, D. S. Lihačev. Kakor posnemamo iz Trudov otdela drevnerusskoj literatury ANSSSR, XVI., bo avtorsko ' delo končano 1. 1965, redakcijsko leta 1967, prvi del pa bo izšel že leta 1961.
Sektor staroruske literature se je odločil za tako velikansko in težavno delo iz več razlogov. Znano je, da se je število del o tem literarnem spomeniku razrastlo že v nepregledno množico, ki so deloma nedostopna, večkrat pa iposamezni avtorji ponavljajo drug drugega. Temeljnega dela o Slovu, na katero bi se mogel opreti vsak raziskovalec Slova, pa še ni, tako da je obdelovanje Slova čedalje manj plodno in da skoraj že zahaja v slepo ulico. Kdor je hotel doslej obravnavati jezik Slova, njegov stil ali njegovo idejno vsebino, ali ga prevajati, je začel najprej iskati po literaturi o Slovu in pretresati dognanja, vendar je navadno ostal zasut pod kopico različnih mnenj in razlag, kar je v številnih primerih moralo privesti do diletantizma.
Ta slovar pa seveda ne bo nadomestil slovarja staroruskega jezika, kajti vse leksikalne in frazeološke probleme bo obravnaval zgolj s stališča Slova; odpreti pa hoče nove raziskovalne perspektive. Posameznim geslom bodo priključene paralele iz staroruske literature do konca 17. stoletja, po potrebi tudi novejše. V znatni meri bodo upoštevali tudi folklorno gradivo. V dvomljivih primerih si slovar ne bo prizadeval, da bi za vsako ceno skonstruiral neko dokončno rešitev, če le-ta ne bo jasno razvidna iz gradiva. Docela neutemeljenih in neverjetnih razlag in domnev v ,
107
slovarju ne bodo navajali, kajti njegove sestavljavce bo v vsem vodila kar največja znanstvena previdnost.
Kakor ima Slovo posebno mesto v staroruski literaturi, tako bo imel tudi ta slovar posebno mesto v ruski leksikografiji. Zaradi izrednih okoliščin (razmeroma kratek tekst, rokopis ni ohranjen, tako imenovana temna mesta, številne diletantske razlage itd.) delo ne bo moglo postati »tip« slovarja literarnega dela ali slovarja pisatelja.
Gradivo za slovar črpajo iz kartoteke za staroruski slovar, ki jo hrani Inštitut za ruski jezik ANSSSR v Moskvi, iz raznih dialektoloških in folklorističnih kartotek, iz slovarjev Sreznjevskega, Dalja in Vostokova, iz dialektičnih in etimoloških slovarjev ter iz slovarjev drugih slovanskih jezikov. Za primerjavo izpisujejo podobna mesta iz literarnih spomenikov staroruske dobe, ki kažejo kakršnokoli sorodnost s Slovom (letopisi, Zgodovina judovske vojne, Zadonščina, Devgenijevo dejanje, roman o Aleksandru, Slovo Daniila Zatočnika itd.).
Za podlago imajo sestavljavci tekst Editio princeps iz leta 1800, upoštevajoč splošno sprejefte spremembe teksta. V slovarju bodo razložena tudi visa osebna, krajevna in druga imena; citati -bodo navedeni v celoti, tako da bo študij semantike in sintakse Slova čimbolj olajšan. Citate jemljejo zlasti iz tekstov, ki so po vsebini in po zvrsti Slovu najbližji, predvsem iz tekstov 12. stoletja; navajali jih bodo kronološko. Slovar bo zajel vse pomenske variante besed do konca 16. stoletja in bo s posebno skrbjo beležil prenesene pomene.
Redakcija slovarja je že objavila nekaj poizkusnih gesel. Frane Jakopin