r GLAS NARODA * r List slovenskih .delavcev'v Ameriki. The largest Slovenian Daily In the United State«, Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 13. — ŠTEV. 13. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 16, 1935. — SREDA, 16. JANUARJA 1935 VOLUME XLHI. — LETNIK XLIII. EVROPSKE DRŽAVE MORAJO PLAČATI AMERIKI DOLG PREDNO AMERIKA PRISTOPI K RAZSODIŠČU, MORA EVROPA ZADOSTITI VSEM OBVEZNOSTIM S'epi senator iz Ok'ahome je zavzel odločno stališče napram evropskim dolžnikom. — Debata glede vojaškega bonusa. — Danes bo poslal Roosevelt senatu poslanico, v kateri bo priporočil sprejem Robinsonove predloge. — V soglasju z demokratsko platformo. WASHINGTON, D. C., 15. januarja. — Nocoj se je zvedelo v Beli hiši, da sestavlja predsednik Roosevelt posebno poslanico, ki jo bo jutri poslal senatu. V nji bo priporočil predlogo demokratskega voditelja, senatorja Robinsona, naj se Združene države pridružijo svetovnemu razsodišču. Predsednik se bo pri tem skliceval na platformo demokratske stranke, ki zahteva to pridružitev. Senator Robinson je danes otvoril tozadevno debato. Rekel je, da bi se s tem Združene države na noben način ne vmešale v tujezemske zadeve, pač bi pa samo pokazale, da hoče Amerika vsepovsod sodelovati, kjer naj pravičnost nadomesti nasilje in teror, postavnost pa anarhijo. Pi ecej pozornosti je vzbudil govornik z opazko: Senat bo imel najbrž priliko baviti se s predlogi glede ustanovitve novega svetovnega tribunala, ki b;> nadomestil sedanjo instanco v Haagu. Nasprotniki priključitve dosedaj še niso nastopili, toda priglasila se jih je cela vrsta, med njimi tudi Borah iz Idaho in Johnson iz Californije. Jutri bo imel svoj glavni govor Johnson, takoj za njim pa Borah. Senator Capper iz Kansasa je dejal: — Danes je šesta obletnica dne, ko je bil odobren Kelloggov pakt. In kaj vidimo danes? Vse države tekmujejo, kako bi se bolj oborožile druga proti drugi. To je zadosten dokaz, da je Kelloggov pakt skoro brez vsakega pomena. Ameriška vlada zahteva za vojaške svrhe tisoč milijonov dolarjev. Ta vsota je za celih 65 odstotkov večja od vsote, ki jo je zahtevala pred poldrugim letom. WASHINGTON, D. C., 1 5. januarja. — Na predlog senatorja Robinsona je senat postavil na dnevni red vprašanje glede pristopa Združenih držav k svetovnemu razsodišču. Slepi senator iz Okla home Gore je takoj naznanil, da bo k tej predlogi dostavil svojo zahtevo, da se morajo države, ki pripadajo k razsodišču, pa so dolžne Združenim državam, najprej zavezati, da poravnajo svoj dolg, predno Združene države pristopijo k razsodišču. * Ako te države svoje obljube, da nam bodo plačale, ne drže, bodo ravno tako malo držale svoje obveznosti, ki jim jih nalaga svetovno razsodišče,*' je rekel Gore. Senator Robinson je rekel, da bo jutri pričel debato glede pristopa in bo predlogo podpiral. Ta debata pa bo zaradi drugih njunih zadev večkrat preložena in bo prišlo do konečnega zaključka šele v nekaj tednih. V poslanski zbornici je kongresnik Vinson stavil predlogo glede plačila bonusa veteranom. Vin-sonova predloga zahteva izplačilo bonusa v gotovini. V predlogi pa Vinson ne pove, od kod naj se vzame denar za plačilo bonusa, ki znaša dve miljar-di dolarjev. Narodni dolg bi torej narastel za dve miljardi. Kongresnik Patman, kLje takoj v pričetku sedanjega zasedanja stavil svojo predlogo glede bonusa, je rekel, da Vinsonovega predloga ne bo podpiral, ker bi morala vlada izdati bonde. Patman pra vi, da naj vlada tiska denar in ž njim plača veteranom bonus. Sporazum med Jugoslavijo in Madžarsko NEMČIJO HOČEJO NAZAJ ________ V LIG 0 Anglija bo priznala ena* kost Nemčije, ako je Nemčija za razorožitev. Razprava o položa j u pri ministrski seji. Lcndon, Anglija, 10. jan. — Anglija je pripravljena pričeti z Nemčijo politično "trgovino". I>a se iz versaillske pogodbe črtajo vojaške določbe, ki prepovedujejo Nemčiji oboroževanje, bi se morala Nemčija zavezati, da podpiše splošno pogodbo glede omejitve oboroževanja. To poročilo prihaja iz zanesljivih krofov in po končani ministrski seji, ki je razpravlja-1 Ia o splošnem evropskem položaju, ki se je zadnje čase znatno izboljšal, zlasti vsled fran-cosko-nemškega zbliža 11 ja gle-de vprašanja v Kaarn in še posebno vsled za Nemčijo ugodnega izida saarskega plebiscita. Na podlagi izboljšanega političnega. položaja bo Anglija skušala pridobiti Nemčijo, da se vrne v I/igo narodov. Angleška vlada je sklenila, da vpliva 11a Ligin svet, da hitro odloči, da se Saar vrne Nemčiji, ker je Nemčija dobila veliko večino pri plebiscitu. Vladni krogi so vsled tega mnenja, da bo Saar že v nekaj dneh združen z Nemčijo. Anglija bo tudi nasprotovala, da bi bilo Posaarje deljeno. 1 Versaillska pogodba namreč' daje Ligi narodov pravico, daj razdeli pokrajino v okraje in' izroči Franciji one okraje, kij so pri plebiscitu glasovali za Francijo. Zunanji minister Sir Johnson se je malo pred začetkom pomembne ministrske seje vrnil i z Ženeve ter je takoj imel konferenco z ministr. predsednikom Ramsey Mac Donaldom. Sir John Simon je na seji tudi poročal, da je Francija pri-pravljena zavzeti proti Nemčiji prijaznejše stališče. Simon je rekel, da je francoski ministrski predsednik Flandin pripravljen dosedanjo nemško oborožitev, ki je proti versa ill-ski pogodbi, priznati za postavno. To bo storila tudi Anglija. Po versaillski pogodbi je o-rožje Nemčije, zlasti napadalno orožje zelo omejeno. Anglija in Francija pa sta stalno dolzili Nemčijo, da krši vojaške določbe versaillske pogodbe. STROKOVNE ORGANIZACIJE SO POTREBNE Načelnik NRA priporoča industrijalcem, naj bodo nekolik d bolj popustljivi napram delavcem. , Detroit, Mich., 15. januarja. Donald K. Richberg, voditelj narodnega gospodarskega sveta, je danes posvaril industrijalce, ker ne priznajo delavcem pravice do organizacije. Govoril je pred narodno zvezo prodajalcev, avtomobilov ter rekel, da je želja administracije, da bi vse velike delavske skupine imele primerno organizacijo, kar bi bilo v interesu delavcev, delodajalcev in splošnosti. — Ako delodajalci ne bodo priznali delavcem pravice do organizacije, se bodo slednji organizirali kot volivci ter z glasovnico izsilili svoje zahteve. Posledica tega bo, da bodo razmere v industrijah regulirane potoni postav, namesto potoni medsebojnega sporazuma. Zaenkrat se delodajalci še e- •' lahko pogajajo z delavci, če bodo pa preveč trdovratni, bodo imeli opravka s postavami. Delavske organizacije bodo namreč postavno priznane in njihovi pogoji po postavi zajamčeni. Največji odpor strokovno organiziranega delavstva je proti kompniiijskim unijam. Delavcu je treba dati svobodo, da se zaniore pridružiti tej ali oni organizaciji. Delodajalec, ki sili svoje uslužbence v kom-panijsko unijo, bo prej ali slej občutil posledice na «*<>ii lastni koži. KUNOV TOVARIŠ SE ZAGOVARJA Budimpešta, Madžarska, 14. januarja. — Bivši notranji komisar v kratki komunistični vladi Bela Kuna, Matija Ra-kosv se mora zagovarjati zaradi obdolžbe 27 umorov, 17 prigovarjanj k umoru, zaradi goljufije in drugih zločinov. Ko je leta 1019 propadla komunistična vlada, je Rakosy pobegnil v Rusijo. Leta 1020.se jo vrnil, da hi razširjal komunistično propagando. Bil je aretiran in leta 1931 obsojen na tri leta ječe 111 trdo delo. Poveljnik American League Frank N. Belgra-no je prišel v Washington, da bi pridobil senatorje in kongresnike, da glasujejo za Vinsonov predlog. Vinson pravi, da mnogo veteranov dobiva zvezno podporo, ki bi odpadla, ako bi veterani dobili izplačan bonus. HAUPTMANN JE ZASLEDOVAL DR. J. C0ND0NA Ko je dr. Condon pisal brzojavko Lindberghu, ga je Hauptmann opazoval. — Obtežilna priča proti Hauptmannu. Flemington, N. J., 15. jan. — V času. ko se je profesor dr. John F. Condon pogajal za odkupnino za Lindbergh o vega o-troka, ga je Bruno Richard Hauptmann zasledoval, da se prepriča, ako ga dr. Condon ne skuša zapeljati v policijske mreže. To j<* pondeljek pričala Miss Hildegarde Alexander, ki je modej v neki trgovini za žensk«' obleke v New Yorku. Miss Alexander je pred sodiščem spoznala Hauptmanna kot moža, ki je stal za dr. Con-donom, ko je pisal brzjoavko Charlesu A. Lindberghu 11a Fordham železniški postaji New York Central železnice ob času, ko se je dr. Condon pogajal z "Johnom" zn odkupnino. Miss Alexander je rekla, da je postala pozorna na dr. Condona, katerega je poznala iz šole, ker je bil nervozen, vsled česar je tudi jezno gledala moža, ki je dr. Condona o-pazoval. In po njenem zatrdilu je bil ta mož Hauptmann. Iz njenega pričevanja je sedaj jasno, da je Hauptmann dr. Condonu zaupal, ker se je prepričal, da ga ne misli izdati policiji, vsled česar se je brez strahu sestajal z dr. Con-donoin na pokopališču, kjer sta se pogajala za odkupnino. Trenton, N. J., 15. januarja. l)r. J0I111 F. Condon si je tako vzel k srcu, da je brezuspešno plačal Lindberghovo odkupnino $50,000, da se je tedaj odločil, tla bo popisal celo svoje delo pri posredovanju in bi prodal spis kakemu listu, da bi mogel Lindberghu plačati 50 tisoč dolarjev. Condonov zet Ralph Hacker je rekel, da je dr. Condon od več listov in magazinov prejel ponube, da popiše svoje delovanje pri posredovanju. Ponu-denih mu je bilo več tisoč dolarjev. toda nobena ponudba ni znašala $50,000. Dr. Condon je bil zelo potrt, ker ni mogel Lindberghu vrniti otroka, še bolj pa ga je potr-lo, kor je zastonj plačal odkupnino. Zato je šel k Lindbergho-veniu odvetniku in prijatelju Henrvju Breckenridge ter mu rekel, da bo od časopisov sprejel ponudbo samo da bo mogel Lindbergliu plačati. Breckenridge se mu je zahvalil, toda rekel, da to ni potrebno. HOD MRAZ NA BALKANU Dunaj, Avstrija, 14. januarja. — Proti koncu prejšnjega tedna so hud mraz in veliki viharji napravili veliko škodo na Balkanu. PRIJATELJSKI SESTANEK OBEH OBMEJNIH KOMISIJ BUDIMPEŠTA, Madžarska, I 5. januarja. — Mešana jugoslovanska in madžarska komisija se je sestala v obmejni madžarski vasi Udverd, da razpravlja o vprašanju glede obmejnih krajev. V HAVANI JE KONČAN *TRAJK ZDRAVNIKOV Bolnišnice bodo zopet nastavile tri odslovlje-ne zdravnike. — Tudi druge stavke so končane. Havana, Kuba, 15. januarja. Stavka zdravnikov v vseh mestnih bolnišnicah, ki se je pričela pred enim tednom, je bila sedaj poravnana, ko je poslujoči liavanski župan dr. Domingo Macias pristal, da zopet namesti tro zdarvnike, ki so bili odpuščeni, vsled česar je prišlo do stavke . Druge zahteve stavkarjev bo skušal poravnati posredovalni odbor. Ko je župan podal svojo izjavo, so zdravniki imeli zborovanje, na katerem jo bilo sklenjeno, da se zopet vrnejo, na svoja mesta. Delavci na viaduktu v Ila-vani so odložili napovedano stavko do časa, ko bo predsednik Mendieta imenoval novega župana mesto dr. Mignela Mariano (Jomesa, ki je odstopil, ko so zdravniki zastavka-li. Vseučiliški dijaki pa so svojo stavko še podaljšali za dva dni. Stavkajoči uslužbenci v delavskem departmentu so sklenili, da se vrnejo na delo, ko jim je delavski tajnik Rogelio Pina naznanil, da ust reže njihovim anhtevam. Tudi uradniki v uradu za census se bodo vrnili na delo, ker jim je vlada obljubila, da jim bo plačala vso zaostalo plačo. Komisija bi se imela sestati že !). decembra, pa je bila zaradi umora kralja Aleksandra preložena. Cela obravnava je potekla v zelo prijateljskem duhu in prišlo j«* do popolnega sporazuma glede obmejnega prometa, glede obdavčenja prebivalcev, ki imajo svoja posestva na obeh straneh meje in o drugih slič-liih zadevali. Predno se je "seja pričela, je načelnik madžarske delegacije izrazil globoko sožalje Madžarske vsled smrti kralja Aleksandra. Sklenjeno je bilo, da se komisija zopet sestane 15. aprila v Jugosalviji in v bodočnosti vsak«' tri mesece, da se preprečijo kaki neprijetni dogodki na meji. Po končani seji je načelnik madžarske delegacije priredil Jugoslovanom svečan banket. Budimpeštanski krogi polagajo veliko važnost na prijateljsko razpoloženje pri seji o-beh komisij, kar smatrajo za dobro znamenje za bodoče od-liošajc med obema državama. NEZAPOSLENOST V NEMČIJI Berlin, Nemčija, 15. jan. — Kot naznanja delavski urad, je v decembru poskočilo število nezaposlenih za 252,000 ter znaša skupno število nezaposlenih 2,604.000. Leta 11)34 se je pričelo z 4,058,000 nezaposlenimi, vsled česar je imel predsednik Hitler s svojo borbo proti nezaposlenim toliko uspeha, da je v enem letu znižal število za 1,454,000. NAROČNIKE V OKOLICI PITTSBURGHA bo konci tega itedna obiskal naš zastopnik Mr. Joseph Fogačar. Vsi oni, ki jim je naročnina potekla, so dobili opomine. (> koga Mr. Pogačar slučajno ne obišče, naj nam pošlje naročnino naravnost. Uprava G. N. 5 SOCIJALISTOV IZKLJUČENIH IZSTRANKE izključeni člani so pri-padali revolucij Dnar-nemu odboru ter so so propagirali diktaturo proletarijata. Buffalo, N. Y., 15. januarja. Danes je podružnica socialistične stranke za Erie okraj izključila pet članov. Kot vzrok izključitve navaja vodstvo, da so pripadali revolucionarnemu odseku, ki zagovarja oboroženo vstajo in diktaturo proletarijata. Izključeni so: Rev. Herman J. Halin, pastor tukajšnje evan gelijske cerkve; AV. B. Chamberlain, profesor na tukajšnji univerzi; G. C. Brickner, član sveta nezaposlenih, Amparo Diaz in Jean Guthrie. Tajnik stranke R. A. Hoffman je rekel, da so bili zato izključeni, ker niso hoteli razpustiti revolucionarnega odseka. Pastor Halin ni4hotel dati nobenega pojasnila. Pravi, da bo pojasnil svoje stališče šele tedaj, ko bo o izključitvi ofi-cijelno obveščen. Naročite se na GLAS rfA&ODA, največji slovenski ? Združenih drfavaL 'OLA S NARODA' L 2TEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 16, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. "Glas Naroda" Hal lakMr, Pretfdeat Owned and Published, toy 4L0VKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L Benedik. Trees. PUpe of baslnww off the corporation and addresses of above officer*. W W. Iitk Street. Borooth of Manhattan. New York City. N. GLAS NABODl (Voire of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays la celo leto raUa aa Ameriko In Kanado ............ • • e • • e a Is pol leta.................... $3.00 la Četrt leta ..... Za New York aa oelo leto......9740 Za pol leta .....................|3.50 Za Inozemstvo sa oelo leto......$7.00 Za pol leta .........................$8.00 Subscript ion Yearly $6.00 Advertisement on Agreement "Glas Naroda" lahaja vraki dan izvsemfil nedelj In praznikov. Dopisi bri'i podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj 8e blagovoli (lOMljatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndl prejšoje blvallžče paroanl, da bltreje najdemo naalovnika. •GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York. N. Y. IVleahon* ? CHelma S—3878 KRI NI VODA Za ljudsko glasovanje, ki se je vršilo v ncUeljo v Po--iiarju, se je zanimala vsa svetovna javnost. Po sita l-o jo bilo do konca svetovno vojne poleg Pornrja po prirodnih zakladih najbogatejši del Nemčijo. Po tem ozemlju je hrepenela Francija tekom vse svetovne vojne, in če bi pri sklepanju versaillske mirovne pogodbo njena obveljala, bi danes tam gaspnilarili Francozi. Po sklenitvi miru jo bilo določeno naj bo Posaarje d«) letošnjega leta po l konitrolo Lige narodov, lotos naj se p j. vrši Ijiilisko glasovanje, in naj prebivalstvo brez vsakega pritiska s te ali one strani izbere gospodar jat Izbira je bila trojna: ali naj se priključi Posaarje Noničiji ali Franciji, ali pa naj ostane &e nadalje pod upravo Lige narodov. Dokler je imel v Nemčiji poglavitno in odločilno besedo ITiullonburg, ni bilo nobenega dvoma, da so vsi Po-saarci brez izjeme stremeli po priklopitvi k Nemčiji. Se predno je pa 'stari predsednik zatisnil oči, so jo povzpel v sedlo fa si sir Hitler, ki je začel svojevrstno gospoda rit i- Najprej je razpustil socijalističih> in komunistično stranko, ter Ida 1 voditelje, kolikor jih ni pobegnilo v inozemstvo, pometati v ječo. Nato je razpustil vso druge Stranke in uveljavil ono samo — narodno socijalistično. V Nemčiji so zavladalo take razmere, esode. Niti najbolj 3lealističen Francoz ni niti sanjal, da bi se Posaarje izrazilo za Franci jo. To je bilo že vnaprej izključeno. Nič čudnega bi pa ne bilo. če bi hrtteli Posaarei tudi vbodoče ostati pod Ligino kontrolo. Hudega jim ni bilo pod Ligo narodov. Industrija se jo ugodno razvijala, zaslužki so bili dobri in prebivalci so bili povsem svobodni, kar je tudi dosti vrtilno. Toda ne. Ko jo napočila ura. da odločijo, kam hočejo, so se z malenkostnimi izjemami vsi -ollločili za Nemčijo. Kri ni voda. Nemec k Nemcu, pa naj jo v Nemčiji pekel ali raj. DENARNE P0ŠILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V JUGOSLAVIJO Za $ 2 JO .......... Din. 10« $ 5.35 ......i... Din. 200 $ 7JS0 .......... Din. 300 $12.— ............... Din 500 $24— $47.50 Din. 1000 Din. 2000 V ITALIJO Za $ 9.35 ....................Lir 100 $18*25 __________________________Lir 2M $44.60 ....................Lir 600 $88.20 ....................Lir 1000 $176.— ....................Lir 2000 $263.— ............................Lir 8000 KER 8E CENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOU Em lspLačllo večjih zneakor kot igo raj navedeno, bodisi t fflnarjlh ali lirah dovoljujemo Se bolje pogoje. ixplA&la t AMERIŠKIH dolarjih Em laptaHlo $ 6.— asorate poslati..........$ 5.78 $10.— " " ..........$10.86 $15.— - " .......... m— m._ » n f»1 __ ' $40— - - $41.25 $50.— - " ..........$5U0 Prejemnik dobi v starem kraju Izplačilo ▼ dolarjih. Nujna nakasflfi IsvrftuJcMo po Cable Letter u pristojbin« $L—. SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY "GU« N«radtM NEW YORK, N. L New York City, N. Y. Sprejela sem Vodnikove knjige. Zelo so zanimive. Jako se mi dopade knjiga ''Skozi Sibirijo". Slovenske pevce smo v soboto poslušali na radio. Jako lepo so peli. Želeli bi, da bi jih slišali vsako soboto, ker domača poseni gre do srca. S pozdravom! M. Stassich. Dolgeville, N. Y. Pregovor pravi: — Ne trati časa, čas hitro beži. — Tako hitro beži, da bi bil kmalu napravil pomoto. Malo je manjkalo, da nisem zapisal januar 19.S4. Dobro, da se lahko napravi iz štirih, pet, lil, da ne izgubim časa, hočem nekaj napisati za Glas Naroda. B-ilo je nekoliko dni pred Božičem, ko prideta moja prijatelja Herman in Tonv Kr-žicli. Pripeljala sla so /. mladim Henrikom, ali kaj je že, mislim, da "Šivi" ne Henrik. Izstopila sta vsak s puško na rami. — Hallo, hallo! — je bil naš pozdrav. — Malo smo se ogledali drug drugega, če jr kateri kaj zrastel in se vmes smejali. Tony me vpraša: — .Je-li je kaj zajcev tukaj? — Na to vprašanje nisem vedel, kako bi odgovoril. Vedno sem rekel, da so, da ne bi fant korajžo zgubil. — No, sedaj pa greva, Herman, — reče Tony, — kar tja naravnost čez oni-le pašnik. Ko sta naša lovca hodila po lovu, sva bila jaz in moj tovariš sama doma. Deževalo je malo in ni bilo za delati v gozdu. — Kaj praviš, Floyd, bodo kaj ubili ali ne.' — me vpraša Frank. — Upam, da bodo. — sem mu rekel. — Pripraviva se lahko, da bomo potem hitro odri i. Frank je izvrsten mesar, vedno je skozi okno gledal, kdaj bo zagledal naša lovca s težkim bremenom tia hrbtu. Ura je "počasi tiktakala v kuhinji na polici. Minula je ena, minili sta dve, tri in štiri, lovcev še ni. Ako jih ne bo še malo časa. bo treba iti gledat, kje da sta, — mi reče Frank. — Komaj je to izpregovoril, pa ju zagledava. Puške v rokah, kisel smehljaj na ustih. I»ila sa potrta, ker nista imela sreče z lovom. Najbolj sem bil pa jaz potrt. Prej sem se veselil, kako bomo drli in pekli pečenko, zdaj je pa vse moje veselje splavalo po vodi. Pa kaj, za tisto pečenko mi ni bilo še toliko, meni je bilo za fanta, ker sta izgubila vse veselje do lova. Rekel sem jima: — Prva sreča, prazna vreča, ostani.t a tukaj čez noč, jutri bosta gotovo kaj ubila. Nisem ju mogel pregovoriti, da bi bila o-stala pri nas. — Bomo prišli še drugikrat, — reče Tony, — za sedaj imamo dovolj. — Ko vidim, da nerada ostaneta, jima po«lam čašo kave. To je vse, kar sem jima mogel ustreči s pijačo, ker druge pijače nismo še imeli v campi. Sedaj imamo v kleti sod jabolčnika, toda žalibog, zmrznil nam je. Mogoče bo takrat prišel prav, kadar solnce nanj posveti skozi linice. Tako sta nas zapustila mlada lovca in sta se odpeljala domov proti Little Fallsu, N. Y. Gledal sem za njima, dokler se nista skrila za grmovje. V spominu so mi ostale besede: — Prideva še drugič. Nista se zlagala; prišla sta naravnost k nam v gozd, Gozd, kjer mi sekamo, ima klub 20 mož v kompaniji iz Dolgeville, N. Y. Od njih sta prevzela za sekanje Mr. John in Frank Rus, jaz sem ja sklenil pogodbo za posekati tisoč čevljev. Ravno tisti dan kot naša lovca pride Mr. Hapsen iz Dolgeville in še drugi mož, katerega ime mi ni znano. Rekla sta nama: — To je zadnje drevo, ki sta ga sedaj posekala tukaj. S tovarišem se spogle-dava. — Ali ne vesta, da sekata čez mejo, drugi gozd ? — Ne, midva nisva vedela, — sem odgovoril. — Tam je naš bos, — sem pokazal na Franka Rusa. Nas sla pustila in šla k njemu. Midva pobereva šila in kopita in greva nazaj sekat, kjer je nama spadalo. Ko tako nesem sekiro na rami in palico v roki, s katero sem meril dolžino hlodov, zagledam naša dva lovca. To je bil tisti strah, ki sem ga malo prej omenil. Mislil sem, da gresta stražnika po nas in nas odvedeta v špeh-kamro, kakor je nekoč rekel Mr. Ril pni k. Tri dni pred Božičem pride Herman in reče: — Sedaj greste z mano. Jutri je sobota in bomo klali. Pojutrišnjem je nedelja, v ponedeljek vam ni vredno nazaj, v torek je božični dan. — Olrajt, pa greva. K i. j takega rad slišim, da pridem zopet malo med domače ljudi. Sli smo. Pridemo v Little Falls, N. V. Herman nas pelje na svoj dom, tam postavi vsakemu dva ta kratkega, za notranje zadeve. '(Zgaga mogoče ve, kakšne zadeve morajo biti). Od njega jo mahnemo k Mr. Kr- v • v z1cu. Bilo je zopet vsega na mizi, za piti in jesti. Bili smo kmalu zidane volje. Kam pa sedaj *. — Gremo pa Tomaža Pečkaja pogledat, — reče Mrs Kržieh. Hermanov avtomobil je bil nabito poln. Kmalu smo bili pri njem. Nikogar ni. Njega ni, — tema v hiši. — No, po takšni le poti pa nisem še nikoli hodil, — reče moj tovariš Frank. Ko smo se hoteli vrniti, pride Tomaž. Herman zaigra na harmoniko, mi smo mu pa čestitali k iniendanu. Sedaj pa v hišo. Mene so izvolili, da moram čaj kuhat, Bog jim odpusti grehe. Ura se je pomikala naprej, da sam ne vem kako hitro. Takrat je bil Herman naš boss, on je imel igralo in drdralo. — Kaj ne bo nič.' — zasliši m njegov glas, — grelno domov. — Pogledal sem ga in rekel: — O K., bos. Kmalu smo bili v drdralu, drrr, in bili smo na farmi pri Mr. Svašniku. Drugi dan. v soboto, smo klali. — Kje so noži ? — reče Frank, — da jih malo osvetlim. — Njegov glas je prihajal kakor iz soda. Pripravljeni smo. Gremo nacl prašiča. Frank z nožem, John z vrvjo, jaz pa kar tako. Mislil sem si: — Ce ne bom mogel za nogo držati, bom pa za rep. Privlečemo ga. Frank malo potrese z nožem, poišče prostor in mu zada globoko rano. Mene parkrat dobro strese kot da imam mrzlico. Kmalu smo bili gotovi z njim. — Bog se usmili onega, katerega dobe gozdarji v roke. Drugi dan smo počivali. Bila je nedelja. V ponedeljek smo rezali drvr, zvečer smo se veselili Božiča. V torek je bil Sveti dan. Šli smo v cerkev, zahvalit se Bogu za srečo in zdravje. Na sveti večer nas je Mr. Svašnik obdaril z božičnimi darili. Tudi mladi John iz Salisbury Center, je prišel k nam in nas kratkočasil, da smo lažje čakali polnočnico. Božični prazniki so minuli v obilnem veselju in zadovoljstvu. Prišel je čas, da jo zopet mahnemo nazaj v gozd. Kar nekam žalostno nam je bilo pri srcu. KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE za leto 1935 SO dospele. — Onim, ki so jih naročili so bile poslane po po-"ti- — "(Has Naroda'* jih ima u zalo i/i ter prodaja i> knjige za $1.50 KNJIGE SO SLKDECE: — 1. Pratika 2. Skozi Sibirijo (Marlin Mii< ) 3. Dejanje ( Vladimir Levstik) 4. Solnčne pege (Vinko Hit one) KNJIGARNA GLAS NARODA 21(i West 1 Stli Street New York Citv Herman pride in nas odpelje nazaj, kjer nas je bil pobral. — Kako pa za Novo leto.' Bosta prišla t — naju je vprašal. — Seveda bi prišla, da nas kilo pride iskat. Ves teden sva pridno delala do sol m it e. V soboto sva odložila sekire in se odpeljala s trnkom, naloženim s hlodi, v Dolgeville, \\ v. V Dolgeville nas je čakal Mr. John Svašnik, z njim smo se Zopet odpeljali na njegovo farmo. Zvečer so imeli naši Little-fallčanje veselico. John me vpraša: — Ali boš šel na veso lieo v Little Falls, X. Y. — ('e greste vi, potem grem tu«h) jaz. Vsi. ali nobeden. Ko pridemo v Slovensko dvorano v Little Falls, nas pri vratih čakata Mr. Joe Kramar in Mr. Mlinar. Vsakemu sta pripela ruienkaste zvezdice, da smo bili potem svobodni v dvorani. Ljudi ni bilo mnogo ta večer. Kar nas je bilo, smo bili vsi veseli in zadovoljni. Ta dan so imeli tudi pri Kavčičevi družini svatbo. Povabljen sem bil, toda udeležiti se nisem mogel. Najlepša jim hvala za vabilo. Možila se je hčer Katarina. Mladima zakoncema izrekam srečen zakon. Ko sem že toliko pisal, moram še omeniti, kako je bilo drugi dan v nedeljo. Glava mi je bila malo nerodna, nisem prav vedel, kaj ji manjka. (Spala je premalo, — si bo mislil Mr. Svašnik). Doma nisem mogel biti, zvedel sem, da pride Frank Svašnik iz New Yorka. Rekel sem, grem ga počakat, in zopet sem se odpeljal v Little Falls. Ustavil sem se pri Mr. in Mrs. Albin Stanko. Spotoma mi pade na um, da sem bil povabljen na kosilo. Albin so jo balš vzdignil iz postelje. — Ravno prav si prišel — reče Mrs. Helen, — sedaj boš z nami zajtrkoval, skuhala sem kavo. — Malo me je bilo sram, ali kaj hočem, sramota gori ali doli, kava je bila pa res dobra: Po zajtrku prinese Albin iz kleti nekaj dobrega. — Poku si tega — mi reče. — Res sem ga pokusil. Ko človek pokusi, potem tudi pije, ko enkrat pije, pa ne ve kdaj bi nehal. Ko smo se tako pogovarjali, pride za menoj moj tovariš Frank, kmalu za njim pa Fr. Svašnik iz New Yorka. Bili smo vsi zadovoljni in veseli, ker smo se tako lepo sestali. Frank Svašnik nas je kmalu zapustil. Mlad fant je, Bog ve, kaj mu je ležalo na srcu. Mislil si je, kje bo zagledal tisto, ki mu je nadražja. Tudi jaz in moj tovariš se dvigneva, da greva naprej, toda Albin in Helen sta naju pridržala, tako, da smo bili še pri kosilu. Helen je izvrstna ku- harica. Albin izvrsten natakar in jako dober za družbo. Po kosilu sni ose obrnili do Mr. Kržica. Tukaj nas je bila večja družba. Začeli smo pet« in plesati. Herman je igral na harmonike. Mrs. Kržie nam je pa čaj kuhala. < a ju je bilo nekaj dobrega primešano. Takega čaja jaz neznani kuhat v kempi. Na programu smo imeli tudi Mrs. Glavieh iz Forest City, Pa. Cital sem pismo, ko vse povabi Mrs. Glavieh da hi prišli na veselico v Forest Citv. — Kaj ko hi šli na veselico;' — reče Mr. K rži c. Vsi so bili zadovoljni, samo mene je nekaj zgrevalo; moral sem jim odpovedati. Nekoga sem se spomnil v stari domovini, ki vedno misli name. Srce se mi je skrčilo, zato sem rajši ostal doma. Če bomo živi in zdravi, se še lahko snidemo tudi v Forest Citv, Pa. Novo leto smo pričakali pri Mr. Kramarju On mi je tudi naročil, da moram priti k njemu. če ne, mu bo preveč dolg čas. In kaj sem hote. moral sem tudi k njemu. Tukaj nas je bilo zbranih več skupaj. Mr. Kržic z ženo, Albin in njegova soproga, Joe Puspisel iz Dolgeville, Frank Svašnik iz New Yorka, jaz in moj tovariš Frank. Bila nas je okrogla miza, na mizi se je lesketalo vsakovrstne pijače, zraven pijači- pa še klobase. Tudi čaja smo imeli in pili smo ga z vso slastjo. V takšni zabavi je bila ura kmalu polnoči. Živeli! Srečno novo leto! — so se izvili kriki iz naših prs. — Bog nam daj dočakati še mnogo let. Kmalu potem smo se razšli. Sneg je padal, tako na gosto, kot da bi se mu kam mudilo. Tudi pri Mr. Musletn sem se bil ustavil. Pil sem iz čaŠe vino. ki je tudi Zgaga iz nje pil. Za enega je malo preveč, za dva bi zadostovalo. Vino sem dobi! od Mrs. Masle v darilo, od Mr. Masleta pa Sloveuskn-Anieriški Koledar Za o- boje vam najlepša hvala! Najlepša hvala tudi Franku Finkštu za galoiio vina, ki sem ga s seboj odnesel v kempo. Šele drugi dan je bilo prav dobro. Tudi moj prijatelj Frank se zahvaljuje vsem skupaj, kakor tudi jaz. Veseli nas, da smo se imeli tako dobro o božičnih praznikih, katerih ne bomo tako kmalu pozabili. Bodite lepo pozdravljeni vsi prijatelji in znanci, tudi bratje in bratranci in vsi čitatelji tega lista po širni Ameriki in Kanadi. Pozdravim tudi svojce v stari domovini, posebno mojo boljšo polovico, ki bo gotovo tudi to čitala. Ce sprevidi, da je kaj napačnega, prosim, da mi oprosti. Lep pozdrav uredništvu in in Petru Zgagi! Skoda Zgaga, da nisi bil med nami. Flovd Miklič. Palmerton, Pa. Prisrčno so vam zahvaljujem, da mi niste ustavili priljubljenega Glas Naroda, ker sem že skoraj pol leta zaostal z naročnino. Zatorej vam pošljem sedaj 0 dolarjev za Glas Naroda, 50e za Koledar in 25c za Blaznikovo Prati ko. Peter Filipič. Zoper prehlade zahtevajte avetovnoslavni ANCHOR PAIN -EXPELLER Pain-Ezpeller vedno prežene bolečine ^ Peter Zgagi Neki založnik je razpisal sto dolarjev nagrade za kratko in zanimivo zgodbo. Postavil je pa te-le pogoje: 1. Zgodba naj bo kratka; čim krajša tcmboljša; 2. pisana mora biti v najbolj priprosteui. domačem, robatem jeziku; o. dejanje se mora vršiti v visoki, cesarski, kraljevski ali grofovski družbi; 4. zgodba mora biti nekoliko spolzka seveda ne preveč — da >e bodo ljudje zares naslajali, ko jo bodo čil ali; •f. ponovno poudarjeno; — zgodba mora biti kratka. Sto dolarjev je že lepa vsota, posebno v sedanjih časih. Na kupe kratkih povesti in črtic so znosili pisnionoše v u-redništvo. Nagrado je pa dobil pistelj. ki je napisal -lede-čo kratko zgodbo; Dogodek n a d v o r u. Ples je minil, (io-tje so s«» porazgubili. V lemnem parku na travi je sedela grofica. Krog nje pa pet kavalir-jcv. — Hudič! — vzklikne grofica — kdo me je pa sedaj vščipnil v stegno?... Konec. To je kratka zgodba, da krajša biti ne moie. In kar je glavno vsem gori navedenim petim točkam do pičice list reza. Romunskemu narodu J<* začelo presedati razmerje, Ui ga ima romunski kralj Karo! s svojo ljubico Magdo Lupešcu. Sicer je to Karolova privatna zadeva, toda vseeno. Narod je potrpežljiv in marsikaj prenese, malo preveč je pa zahtevati od njega, da bi izkazoval kraljevi priležniei kraljevske časti. Mussolini skuša dati lašiz-mu tudi nekakšen verski značaj. Nedavno sem čila! par odstavkov iz "katekizmaki ga mora znati na pamet vsak člat. ** Ballile" (fašistične mladinske organizacije — Kaj je dolžnost vsakega fašista' — se nla>i vprašanje. Odgovor: Dolžnost fašista je pokoriti -e poveljem, principom in zakramentom Itn-I i je. Vprašanje: — Kaj je fašistična vera.' Odgovor: Fašistična vera je vera, ki jo uče apostoli Italije in apostoli fašizma. Vprašanje: — Iz koliko členov sestoji fašistična vera.' Odgovor: Fašistična vera sestoji iz dvanjastih členov, ki so naslednji: — Verujem v Rim vsemogočni, ki je ustvaril mojo domovino; — iu verujem v Italijo, edi-norojeno, ki je luč od luči; — ki je trpela po«I barbarskimi napadalci, bila križana, je umrla in bila pokopana; — ki je bila položena v grob ter je od mrtvih vstala v devetnajstem stoletju; — ki je šla v nebesa v svoji slavi leta 1!>1* in T<-ta 1922 (ko so fašisti prikorakali v Rim); — ki sedi na 'desnici svojega očeta Rima; — ki bo prišla odondot sodit žive iu mrtve; — verujem v oživljajočega duha Mussolini ja; — verujem v fašizem kot svojega očeta; — in v občestvo njegovih mučeni kov; — verujem v izpreobmenje vseh Italijanov — in v vstajenje rimskega cesarstva. Amen. Kdo ve, če Vatikan mirnega srca dovoljuje to bogokletstvo! Ali sc bosta pa Vatikan in Rim zopet enkrat prav pošteno udarila. NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 16, 1935 ——1——w———— THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. JOIIX LOmtOOCK V SENCI JEŽEVE SLAVE Kakor spodobi ljudem skromnih razmer iti zmernih čednosti, jaz in moja žena v našem mestnem okraju nisva bila prida znana. Držala sva se nekako oh strani ali bolje, drugi so se držali nasproti nama ob strani. Imava srečo ali nesrečo, da živiva v modernem mestnem okraju, v okraju vil, kjer je vsak drugi prebivalec hišni posestnik. In razumljivo je, da čuti hištio-po-sestni hoteli go-poskl otroci kdaj kaj bolj spoznati z mojimi olroei, jih je brž minila vo- lju : "A. pustijo, njen oče piše za časnike! To so berači.. ** Tako so svarili starši svoje hčere, če so jih videli skupaj z mojo hčerko. Kajpada so bi!i otroei izčiščenega okusa in so s« ravnali po svojih očetih.. . Tedaj sina j><► naenkrat, brez naše volje, postali slavni. Že d oko je bila moja žena tožila, da jo ščurki naravnost more. Ščurek tn, ščurk tam. < V je slaba kava, mi krivi ščurki, če večerja ni v redu, zopet u-bogi ščurki; če ženo boli glava, imajo tudi to na vesti ščurki, ker >e mora z njimi neprestano vojskovati. Jaz prav za prav nisem nikoli opazil teh ščurkov. a žena me je neprestano prepričevala, da jih je hiša polna, tako da sem se začel p^>- spričo katerega bodo tudi ščurki od jeze namali pozeleiieli; drugi mi je rekel, da je to sredstvo brez "vsakega pomena, ampak da naj namočim kruh v vladkor, ga polijem z neko tekočino itd. — to bo pregnalo \ se ščurke ne samo iz mo jega stanovanja, marveč tudi iz vseh sosednjih. Nazadnje mi je neki moj prijatelj, ki pogosto hodi na lov, a divjačino redno ku pitje na trgu, zaupno rekel, da je najboljše sredstvo proti ščurkom, ako kje dobim a'i kupim ježa, pa ga spustim v slanovanje, kjer ima prost dostop v vse prostore. V par dneh ne bo nikjer več niti sledi za ščurki. Saj če bi bilo lepo vre me. Ki šel sam -mi lov in mi u lovi! ježa. ;i ! in iznenadeii obstal. Za nama je šla truma otrok, a med njimi je bilo tudi nekaj odraslih. Vsi so se blaženo smehljali in naju zavistno gledali. "Kaj, ti tepec, to je morski pi ešiček.'T "Ti si neumen ko bik. To ni morski prcšiček, to je jež." "Gospod," se zdaj obilic name najbližji, "ali je to morski prcšiček ali ježi'*' ".Jež, otrok, jež!"* "Jej, kako je lep! (iospod, dajte, ga vam bom nesel jaz!" ' Ti, osel. kaj ga boš ti nosil! Ali ne vidiš, da ga nese gospod "Samo poglej, kako ima lepo glavico, kakor naš kuža!" ** I lo-ho-ho.. . vaš cucek ima prešičji gobec!** /a temi so prišli drugi, odličnejši, kajti že smo bili v našem okraju. Zdaj ni bilo več siišati izrazov kakor ''osel", "tepec" in podobnih, namesto tega so se slišali izbranejši pridevniki: srčkan, zlat itd. Ko >va šla po naši ulici, se je na-bralo za nama vedno več o-t rok, skozi okna >» pa ponosno gledale matere.. . "Kdo pa jo tisti gospod, ki je nesel ježa.'" "Le kako srčkan je jež!" "To je pisatelj John Lc-broook, stanuje na spodnjem koncu naše ulice." "A ta, ki gre z njim, je gotovo njegova gospa.. . Ljubeznivi ljudje." "Ampak, čemu jim bo jež? * Gospod," slišim z nekega okna, "čemu pa vam bo jež?" "Za ščurke, izvrsten uničevalec!" "A res. hvala lepa! Tudi jaz ga kupim. Le kako je draže-sten !" In poslej, poslej nimam vernim. Ko grem po ulici, me vsak pozua, vsak pozdravlja: "Dober dan, gospod Lo-hroock, kako se vam godi ?" "Hvala, bo ž«'." "lies, kako j»- z ježem." "Hvala za ljubeznivo vpra šanje. izvrstno... kar izvrstno." "Saj res. gospod Lobroock, vi že tako dolgo stanujete v naši ulici, celo najbližji so-edi smo, pa se nikoli ne seznanimo. Ali ne bi prišli k nama na čaj ? Vemo, zvedeli smo, da ste pisatelj. Kdo 'bi dejal! Izgledate čisto navadno! Kj talent ni vsakemu zapisan na čelu! Resnica! Ampak prav res, pridite k nam na čaj. Recimo jutri popoldne ob štirih. Velika družba bo. Vsem bo-te dobrodošli." "Lepa hvala, dobro, luen pa prišel, a res bi se vam ne bi lo treba truditi." 4 Oh, prosim vas. vaš jež u-živa take simpatije v naši hi ši. Torej na svidenje!" "Na svidenje!" Ni mi preostalo drugega, kakor da sem se preselil v drugo ulico. Kajti, verjemite mi. d*i n e želim biti preveč slaven. DVE SIROTI Spisal A. D. ENNERY o Naši v Ameriki ROJAKE PROSIMO, NAJ NAM |! NAKRATKO N A DOPISNICI | SPOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. -Mrtvega so našli v poste XXV. Ko so zgodaj zjutraj znova krenili na pot, poročnik opazil, da njegov konj ne hodi več tako kakor prej. Zdelo se je. da mučijo ubogo žival hude bolečine tako, da se mora večkrat ustaviti. Poročnik je povedal to Indijancu ter mu obenem izrazil svoje začudenje, da drugi konj ne kaže nobenih podobnih znakov, čeprav ima za seboj isto pot. Indijanec je malo pomislil in odgovoril: — Potruditi se hočem, da vam prcskrbiin drugega; v ta namen pa moramo skozi gozd na drugo stran. Marjana je zadrhtela, ko j«* Indijance spregovoril o poti skozi nepredirne goščave velikega pragozda. Zle slutnje si i jo vedno bolj mučile, pa naj si je poročnik še tako prizadeval potolažiti jo. an- na pi>a i n oživel. i mogel prestavljati drevesa in zapirati nam pot! Toda drugega izhoda ni bilo iu odločno sta Odvedi naju oil t• >« 1 ali pa te u-trelim kot podl"- krenila za Indijancem v goščavo. Indijanec je š«.| naprej in kazal pot popotni- Iji na njegovem domu v West kolllJU kl stn Voi|iJa koMja lla uz,,j Allisu, \\ i-., Fr. Močnika, sta- SLOV ENSKO-AMERIK ANSKI ZA LETO 1935 160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA, SLIK, POUKA IN NASVETOV JE VREDNO ZA VSAKEGA 50 CENTOV Naročite ga danes. Slovenic Publishing Company 216 We»t 18th Street New York, N. Y. ^ * rega (>o let Mučila ga je naduha že dolgo let in ga je končno zadušila v spanju. Tu zapušča bolno želi o. dva sina in eno hčer. Doma je bil iz Št. Janža v Savinjski dolini na Štajerskem in je še mlad odšel po svetu. — Bil je preniogar na Nemškem in v Ameriki. — Na novega leta dan je smrt pokosila zopet enega naših pionirjev mnogoletnega naseljenca, Petra .Majorle. pokojni, ki je bil (>(> let star je bil bolan samo en dan. Na staro leto ga je zagrabil želodčni krč, nakar so ga odpel jali v Memorial bolnišnico na Larium, kjer je pa po eno dnevnem trpljenju podlegel na akutni neprebavi. Kil je vdovec. — V soboto, decembra je preminula na svojem domu na farmi, ki se nahaja za West Tainai ackom, Mich.. Mary Brozovich, mnogoletna nase-ljenka, v starosti To let. Pokojna, ki ji* s soprogom in družino bivala na omenjeni farmi, že več kot .'10 let, je bila do zadnjega delavna in četudi ni bila zadnje čase več pri dobrem zdravju, vendar je. prišla na smrt nepričakovano. Poieg soproga zapušča pokojna enega sina in osem omožeuih hčera ter .'Ki vnukov in vnukinj. — Daily Worker"* prinaša poročilo iz Moskve o slučaju hrvatskega delavca John Žilica, ki je bil deportiran iz Združenili držav v Kusijo, kjer je danes član nekega lokalnega so v jet a v Rusiji. Zilič je prišel iz Jugoslavije v Ameriko pred tridesetimi leti ter je delal v jeklarskih plavžih v Peunsylvaniji. V znanem '4Woodla\vn slučaju" je bil z več drugimi delavci aretiran ter vsled komunističnih aktivnosti obtožen "izdajstva". Nekateri izmed obtožencev so bili obsojeni v ječo, druge pa so je ileportiralo. Med slednjimi je bil Zilič, ki je bil na lastno željo deportiran v Rusijo. V Rusijni je Zilič dobil delo v* novem jeklarskem mestu Magnitogorsk v Uralu, ki ga jo sovjetska vlada zgradila tekom svojega prvega petletnega programa. A' gorovju, ki je polno železne rude, se danes dviga industrijsko mesto z jeklarskimi tovarnami, ki producirajo dnevno 44HM) ton jekla. Zilič je s skušnjami, katere je dobil tekom 30-letnega dela v ameriških plavžih, kmalu postal eden prvih delavcev. Delal je navdušeno in tudi druge učil. Vsled svoje izurjenosti je bil kmalu povišan za specijalista, in ko sa se nedavno vrnile volitve, so njegovi delavci pokazali spoštovanje, ki ga gojijo zanj, s tem pa so ga izvolili svojim zastopnikom v mestnem sovje-tu v Magnitogorsk!!. — Kdaj pa prispemo tja. kamor nas vodile/ — je vprašal poročnik Indijanca čez nekaj ur naporne hoje. — Papay upa, — je odgovoril Indijanec. — da bo to še nocoj. Marjana je zadrhtela od strahu. Indijancu so se bile oči divje zaiskrile. Ta izraz na njegovem obrazu je sicer takoj zop*?i izginil, vendar ga je pa Marjana opazila. Nehote je segla z roko za pas, kjer je imela spravljeno bodalo. Tako -e je prepričala, da je bodalo dobr ► spravljeno in da ga ima vedno pri rokah. Ud tistega trenutka Marjana ni imela vernim. V bujni domišljiji je videla vse polno nevarnosti in muk. ' Molče so nadaljevali pot, hodili so zelo p>' v časi, ker so >e morali prerivati skozi goščavo. Večkrat so >e morali tudi vrniti in napraviti velik ovinek, ker bi -icer ne mogli naprej. Po dolgih urah naporne hoje -e je Indijam-naenkrat ustavi;, kakor da ne ve dobro za po'. Veliki Duh je nam post;1 vil na po! i< premagljive ovire, je dejal končno; pil' ; -vidim več. — Kaj .' — je vzkliknil poročnik presenečeno. Toda Indijanec se ni ustrašil stro--^a j - r oč li i k o v ega pogleda. ga izdajalca, ki.t zločinca, ki je naju zapeljal na ta kraj, da bi naju oropal in umoril!... - I bijte Papaya. «-e hočete, — je odgovoril Indijanec s hlinjeno ponižnostjo in udanostjo v voljo usode, — in Papay pojile poklonit se k no gam Velikega duha, ki mu nakloni večno srečo na dnu Velikega jezera. In Indijanec je razprostrl roke ter odkril losa, kot da pozdravlja bližajočo s,- -mi t. Poročnik je v zadregi obstal, ne da bi vedel, kaj naj počne. Njegove oči so srečale Marjanin pogled. In oči mlade žene so izražale vso grozo in vso jezo. ki je kipela tisti hip v nji. Toda Marjana se je premagala in dejala je Indij en: — Ne gre mi v glavo, da bi naju hoteli izda-. .. Mislim celo. da. .. vf.in v polni meri zaupam. .! se vam torej treba niče-ar bati. če storite kar je v vaših močeh, da pridemo srečno tz tega slrašp ^a _>/.da. Marjana ^o.t-riia milic vala j,. p-žko. Prijela za f"ko i'i i h !-r:la i.a Indij; ;? mukrc«.. da I.j :oin>\ u dokaza1:, ha niče-; r br'i. oila »remago- lo ?l n: rocniKU ji ii sani tre- !ie, i leti o :>«»1 iiH-i Da. je nadaljeval, — Papay prvič življenju ne vidi poti pred seboj. Veliki Duh j« razpredcl okrog in okrog mrežo srebota ia približal drevo drevesu, zavalil je skale na pot... Veliki duh je vsemogočen. Njegov je gozd. njegova je prerija in pustinja, njegove so reke Ni lr:re in nastanejo prepadi, da dvignejo dr« vosa svoje krone pod nebo ali jih pa spust« tla. Veliki duh je gospodar in Papay ukloniti njegovi volji. Po teli besedah se je Indijance dotaknil - čelom zemlje. Marjana je pomembno pogledala svojega moža. In kakor da je šinila tisti hip tudi njemu v glavo ista misel, je stopil pred Indijanca, držeč pištolo v roki. — Naprej moramo! — je vzkliknil energično. — A če je Veliki Duh res hotel vse to, kar si prav kar naštel, ga je gotovo omehčala tvoja molitev. Naprej torej, odvedi naju iz tega gozdu, kajti tam zunaj bomo lahko dobili spočite konje. K povdarkoni je pokazal Indijancu orožje iu pripomnil: — No, le urno naprej. Indijanec, je hitro vstal. — Pojdimo, — j(? dejal, hoteč prijeti za uzdo konja, ki je nosil poročuikovo popotno torbo. Toda poročnik je zadržal njegovo roko, rekoč: — To opravim sam. Tudi Marjana ni sedela v sedlu. Indijanec je končno krenil naprej. Toda čim več poti so imeli za seboj, tem težje so se prerivali skozi goščavo. Poročnik in Marjana sta nekaj časa molče sledile Indijancu. Kot sta pa spoznala, da postaja položaj vedno slabši, sta izjavila, da nočeta več naprej. — Vrniti se moramo po isti poti, — je dejal poročnik. Marjana se je naslonila na njegovo ramo in nehote je začutila potrebo močne zaščitne roke nad seboj. — Ne! — je odgovoril Indijanec. — Vrniti | bi se ne mogli tako lahko, ki jih je Veliki duh svet je odgovoril: •l" j — Papay je dal besedo, da bo pokazal popot- tnore naprej, je to volja Ve- mora nikoma pot. t V ne I lik ega duha. Potem se je pa ozrl na poročnika in nadaljeval: — Papay se ne boji umreti; kadarkoli ga pokliče Veliki duh. je pripravljen.. . in pojde srečen, da se sestane s svojim očetom in svojimi predniki na livadah Velikega jezera. .. Ta čas je šinila poročniku v glavo nova misel. Ni več dvomil, da je Indijanci- oropal popotnike. ki so se mu bili zaupali. In zato mu je dejal: — Papay gotovo ve, kaj se mora žrtvovati Velikemu duhu, da nam dovoli priti iz tega pragozda... Sicer pa lahko Papay pokliče Velikega duha in ga vpraša, kakšno žrtev bo zahteval iu! nas za svojo naklonjenost. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" ll ) K OLA S NARODA" NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 16, 1935 THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. SAMOSTANSKI IOVFP kJ (ROMAN IZ 14. STOLETJA). JLiVr ¥ JLi\j ZA ''GLAS NARODA" PRIREDIL I. H. SREČEN PRISTANEK Zopet j«1 imel težek dan za sel>oj. Na ]*>tu domov proti koči je pričel čutiti utrujenost; v tem divjem viharju, v tem snegu in tekoči vodi to ni bila zložna hoja, toni več borba pri vsakem koraku. Že se je mračilo, toda, dokler je nad planino plaval še kak odsev svetlobe, ni mogel misliti, da bi se vrnil \ svojo kočo. Na visoki gorski rebri jo hot«1! počakati prihod noči. Ko pride na vrh, mu v rdeči zarji miga nasproti mogočen križ; nad njim se je spenjala streha, v tramih so tičali žeblji, toda manjkala je podoba križanega Odrešen ika; pobožni planinski k mot je so ga jeseni sneli, s križa, da ne bi trpel v zimskem mrazu in pod težo snega in pred plazovi. Hajmo se odkrije in moli. Nato pa poklekne pred križem, se nasloni na steber, sklene roke za tilnikom in s trudnimi očmi, ki so že hrepenele po spancu, gleda okoli sebe. V kratkih sunkih, ki so pojemali, pn zopet vstajali z večjo silo, je pihal veter mimo njega. Proti strmim skalnatim stenam se je vlekel več kot sto let star, vsled viharjev in plazov zelo oputsošen topolov gozd, kateremu je križ dal ime; imenoval se je "kri že v gozd". Marsikatero jutro je že prišel Hajmo do tega gozda, da je slišal prvo jutranje petje divjega petelina. Tenia za tega ponosnega samotarskega ptiča, pernatega pevca gozdne ljubezni je bilo pomladansko jutro še prehladno, da bi pričel svojo vroče ljubezni polno pesem. Na levo križeve višine se je razširjala skalnata dolina, ob čije nasprotni strani v* senci posameznih smrek je stala lovčc-va koča in poleg večja koča, v kateri sta imela navado prenočevati gospod Henrik in samostanski oskrbnik, kadar sta prišla zasledovat divjega petelina. Iu ob podnožju te doline je razprostiral mogočni gozd, ki je obdajal snega že prosto planino in se je spuščal v globino, kjer je ležalo jezero. Hajmo ni mogel videti jezera, kakor tudi ne samostanske zemlje v dolini. Nižje ležeči gorski vrhovi so mu zabranje-vali razgled. Toka okoli njega se je v veliko daljavo nudil krasen razgled. Politi z rdečim žarenjem zahajajočega sobica so kipeli v višave mogočni sneženi grebeni nad temnim morjem gozdov. Nobeni oblak ni kalil jasnega pomladanskega no-1 a; gorskih vrhov niso obdajale megle in brez soparicc in mo-t-lene mreže je ležalo nižje gričevje. Pod dolgim vdihom sapo se dvignejo Ha j move prsi; pri tihi grozi, sredi viharja in piša se ga loti sanjavi polsen. Nato pa se naglo zdrami ter se zgane skoro ginjen v ]»raznovernem strahu. MJado dekle stoji pred njim z velikimi, strmeči m i očmi. Odmeva njonih korakov ni slišal, ni j<» videl, ko se je prikazala čez rob vrha. Stala je pred njim. kot bi stopila iz zraka. Po njeni nežni jMistavi, lepo izrezanim obrazom in po njenih globokih čarobnih očeh, katere, so obdajali črni kosmi raz-puščenih las, i nv tankem rdečem krilu, ki ga je odnašal veter, jo je bilo mogoče primerjati z ono vilo, ki stanuje daleč v gozovih in včasih stopi v luč zemlje, da osreči človeškega otroka s svojimi darovi. Tu v svoji roki nosi majhno košarico. Kaj pač more biti v njej? Blesteč nakit, biseri, dragi kamni? Hajmo čuti, kako ga spreleti lahna zona. Sedaj pa se mora smi jat i. Kajti dekletovi okorni čevlji in siromašne cunje obleke so malo kazale na vilo. Hajmo se dvigne. — Dekle! Kaj hočeš tukaj? Dekle molči in se nanj še vedno ozira s plahim, napol zaupnim pogledom. — Dekle! Od kod prides? — Od tam! — pravi s tihim, mehkim glasom in pokaže proti shmi, sneženi planjavi, ki se je visoko nad gozdom raztezala proti navpični skalnati steni. — Od tam? — ponovi Hajmo ter preleti z neverjetnim pogledom nežno dekletovo postavo. Tam gori je bilo težko in nevarno hoditi. Samo en napačen korak na snegu, ki sta ga voda in pomladanski veter gladko izprala, in človek bi naglo drčal navzdol. Kam? Krvava podoba, ki se je Hajmonu na to tiho vprašanje pokazala pred očmi, zbudi v njegovih prsih težak občutek in pravi: — Dekle! To je bila huda pot. Ve-sela bodi, da si prišla zdrava nazaj! Dekle pa zmaje z glavo in se smeje. Tisto zveneč, otroški smeh! — Toda, kaj si iskala tam gori ? — Sneženke, — pravi ter pridvigne pokrov košarice, ki je bila do polovice napolnjena z onimi nežnimi, belimi cvetlicami, ki so tako lepo in tako hladne kot zimsko jutro. Nato pa dekle zopet smeje pogleda lovca. — Bil je tudi velik napor! Že od jutra sem na nogah in sem našla komaj toliko cvetlic, da zadostujejo za majhen venec. Samo že pozno v letu in stebla so povečini že odevetela. — Za koga pa so te cvetlice? — Za grob našega dobrega gospoda. Pojutršnjem je Veliki j>etek. Nekaj časa oba molčita. Ilajmo pogleda na prazni križ; nato zopet pogleda v dekletove oči in vpraša: — Kdo pa si T — Gitli! (Brigita). In ti? — Samostanski lovec. — Novi t — Da! Kje si pa doma, deklet — Doli v samostanski vasi. Hajmo se prestraši. — Toda dekle! Kako pa boš našla pot domov? Še danes? To je pot, katere ne prehodiš v petih urah. Tn še temna noč bo. — Vem za planinsko kočo, pol ure od tukaj; tam bom prenočila. — Zeblo te bo. Noč bo mrzla. (Dalje prihodnjič.) SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU u« west 18th street new yoke, 1«. y. plSite nam za cene voznih listov, rezervacijo kabin, in pojasnila za po-tcvanje ..G:; .'•■ Vri j SHIPPING NEWS Ko se je v veliki višini pokvaril motor, je letalcu uspelo spustiti ><■ "Western Springs. IU. Letalo se je le malo poškodovalo, letalec je in trem potnikom. na dvorišč« pa rešil 1H'U«' lii^-c v življenj*- sebi 18. januarja: < »?ympi>* v ("ln-rlmuri; 19. Januarja: !!•- Kr;ir»«-e v Ilavr«* ■ *<-nt»-
  • nipic- v Chrtiourg 9. fabruarja: l;ri-ni<-ii v !:r»rn»-n lit; nt> *li SaV".ia v (Jt-rioa februarja: W'acliiriuiiin v llavre 15. februarja: ( IlereTijf iria v Clirrlmiirf I 21. februarja: Snturnia v Trj»t 22 februarja: Kur«.; :t \ Kremen t »lympi«- v Ch«Tl"iurs 23. februarja: Chainpiairi v Havre 27. februarja; j Manhattan v Havre ij»-jc v <;#noa MOZ Z DOBRIH NOSOM NEWYORŠKI PABERKI Ker vas je mnogo zvedelo z i petje našega radio-zbora p<> mo jih *'newyorških paherkih", smatram za umestno, da se vam tudi potom Atne\vyorških pa-b< rkov" zahvaljujem za laskavo priznavanje zboru za lepo petje in lep program. Po-ebno ' sc pa zahvaljujem za odkritosrčno kritiko, ki jo hočemo vpo-števati v priti zboru in pesmi. Ob tej priliki vam hočem predstaviti naše požrtvovalno pevce in pevko, ki -o omogoči1 i takšen program. Začnimo kar pri sopranu. Sopran-solo (Lepa >i Marija) j< pela Miss Mary An-lml', cerkvena pevka in članiea dri: štva "Bled'" in je v naselbini zelo cenjena sopranistiuja. -Mi>. Mary fVšark, hči Mr-. Mary Balantič, je pela alt v dnet-solo z Mary Art-hull. Pred leti je bila članica pevskega društva "Danica" v Brook-lynu. Dasiravno jo zadržujejo materinske skrbi v hiši. vendar je drage volje sodelovala pri našem |#vmi nastopu, in upamo, tudi za naprej. — Tenor solo v pesmi A'kukaviea" je pel Mr. Charles (iuardia ( nič v so GLAS naroda; zopet pošiljamo v do-' i movino. Kdor ga hoče Iz Jugoslavije. Svatba angleškega princa | če ra>lliiie in zelišča. Njegov Jurija s princeso Marino j* 'vvo- krajinah, kjer išče redke dohto- privabila v London i/, vseh krajev velikega angleškega imperija goste in radovedneže. Med drugimi je prispel v London tudi arabski drogerist Iladzi šejk Džalal Kvarejši, ki se iz daja za direktnega potomc i drugega mohamctlanskega kalifa Omam Velikega. V Lon-tlon je prispel zato, tla !>i pri- k sreči prit h »bil za sodelovanje. M iss Margie Sel lak, sopranih in ja. sesti ična Mary Archull, s katero je že pela na radio, j«- članica "Bled" m eerkvenega zbora. Mi-s Mar-lha Hude. sojirani-tinja. in nj •-na sestra. Miss Hilda, altisti uia. sta hčeri Mr. Ignaca Hude. "Slovanovega" pevovodje. -Hilda je znana kol dobra igralka na klavir, ki večkrat pi i društvenih priredil vali nasto pa. Obe sta članici "Bleda", kakor tudi Miss Julia Luter šek, altistinja. ki -e za petje /.•• lo zanima. Miss F ranees Der-čar (alt,) in njenemu brat i rodu z ne\vyorškini županom!).! Franku (tenorist) gre vsa ča-i član društva Domovina ". j za rati i vzgledne točnosti in za-Kdor ga pozna po postavi, bi nimanja za slovensko petje, mu nobeden ne prisodil tako j Oba sta priljubljena pevca v močnega glasu, da s svojim te-; cerkvi sv. Matije na 1'atalpi v nor jem zatlostuje sam za pre- j Ridgewootlu. Mr. Toney Ovca cejšen zbor. — Mr. Anthony •(tenorist) je novoizvoljeni Svet, Jr. je pel hariton-solo v I predsednik "Bleda". Mr. Yin cerkveni pesmi "Lepa si, Mu-! ko Ovca, basist, je tudi drage V lirezup- 1 v bolni-1 jo prejšnjo ljubico. Kmalu po popolnoči jt- bila sušaška reševalna postaja te-lefonično pozvana na pomoč k Sv. Mateju, ker da se je bila na tamoŠnji orožniški postaji M odigrala pretresljiva t raged i-j ja. Ko so reševalci prispeli tja, so našli orožniškega naredili- i ka F ni lica .ludara mrtvegii. i kuharico orožniške postaje; Ireno Osemlorfovo pa težko ranjeno. M !a