Razprava o geografiji M a rks is tičn i ce n te r filo zo fske fa k u lte te in Pedagoško-znanstvena enota za g e o g ra fijo na filo z o fs k i fa k u lte ti Univerze Edvarda Karde lja v L jub ljana sta 26. maja 1881 o rga n iz ira la razp ravo o konceptu geogra fije . O snovno izhod išče zan jo naj bi b il, po napovedi v vab ilu , prispevek M irka P a k a »Položaj s lovenske geogra fije« , ki je z neka te rim i do p o ln itva m i spreda j ob jav ljen . ž iva h n e razprave se je ude lež ilo b lizu 30 geogra fov in p reds tavn ikov neka­ te rih so rodn ih s trok . P ričakova ti je b ilo , da bo razgovor usm erjen v razpravo o koncep tu geogra fije , vendar se je d o tika l na jraz lične jš ih p rob lem ov in dilem , ki se kaže jo v naši vedi. V razp rav i je b ilo m ogoče s liša ti zelo raz ličn e poglede na po loža j in v logo g eogra fije v p re te k lo s ti in sedan josti, pa na n jena po ta in usm eritve , uspehe in pom a n jk ljivo s ti. Čeprav d iskus ija , ki jo je vod il p redsedn ik GDS J u rij Kunaver, ni b ila vseb insko eno tno ug lašena na razč iščevan je osnovnega koncepta geogra fije , pa je vendarle nakazala že ljo in po trebno več ine razp rav lja lcev, da so takšne in podobne razprave za s troko po trebne in koris tne . U redn iš tvo G eogra fskega ves tn ika je na seji dne 25. m aja 1981 sk len ilo , da se razprava o g e o g ra fiji ob jav i ko t d o p o ln iln o g rad ivo k Pakovem u prispevku . R azlična, včas ih tud i nasp ro tu joča si s ta lišča o ocen i, v log i in po loža ju s lovenske g eogra fije ta ko v o k v iru raz iskova lnega dela ko t učnovzgo jnega programa- našega ce lo tnega izobraževa lnega s istem a vendarle odkriva jo , da je v naši s tro k i m nogo ra z ličn ih in poveč in i n eusk la jen ih pog ledov. Prav za to že lim o z ob javo osnovn ih m is li razp rav lja lcev o p o zo rit i na bogastvo m is li in načrtov , ki jih p o s tav lja jo posa­ m eznik i pred s lovensko ge o g ra fijo . P rispevke razp rav lja lcev, ki so jih odda li u re d ­ n iš tvu, ob ja v lja m o po abecednem redu av to rjev ; za ra d i denarn ih zaga t jih o b ja v ­ ljam o v d robnem tisku . ☆ O konceptu g eogra fije , h katerem u so nas pozva li o rg a n iza to rji noco jšnega večera (v nesk lad ju z naslovom- uvodnega re fe ra ta ) , lahko govo rim o z raz ličn ih v id ikov. Sam se bom om ejil na nas ledn jo p rob lem a tiko : razvoj koncepta g eogra fije v svetu in pri nas, vp rašan je reg iona lne g eogra fije v našem 1 in tu jem v isokošo lskem izobraževan ju , po treba in m ožnost večjega povezovan ja naših spec ia liz iran ih ka d ­ rov. R azha jan ja v p o jm ovan ju koncepta so se po m ojem p riče la s spec ia lizac ijo geogra fov, ki je nasta la zarad i povečane raz iskova lne tem a tike in povečane kad­ rovske zasedbe v geogra fsk ih ustanovah. Ker vsak išče v g e o g ra fiji p rok lam irano kom p leksnost v obm očju , ki ga teo re tsko obvlada in ke r so se kad ri že izobraže­ va lno in in te resno pog lo b ili a li v na ravos lov je a li v d ružbene vede, je sprva nastala de litev na fiz ič n o in d ružbeno geogra fijo . Ta de litev je na zahodu m ars ik je prived la do razb itja p re j eno tn ih geogra fsk ih un ive rz ite tn ih ustanov in g ru p ira n ja v dveh fa ­ ku lte tah . V ang losaksonskem svetu se m nogi f iz ič n i geogra fi ude js tvu je jo v novi panog i reg iona l sc ience (a li ce lo earth sc ie n ce ), d ružben i pa v soc ia l sciences. Potem ko je S ta lin os tro loč il sam osto jno razvo jno po t za ko n itos ti, ki v lada jo v d ružben i in naravn i s fe ri, bi p ričako va li, da se bodo v vzhodnoevropsk ih deželah geogra fi bo lj ko t d rugod razde lili. V resn ic i so os ta li bo lj ko t d rugod pod isto s treho in zdaj u tem e lju je jo e n o tn o s t z novo sm erjo , ki jo im enu je jo ko n s tru k tivn o geogra fijo . V resn ic i pa se g e o g ra fije de litev za ko n ito s ti na naravne in družbene v o sn o v i ne tiče , ako sm atram o, da je naš c ilj iskan je m edsebo jne p ro s to rske in ne časovno kauza ine pogo jenos ti geogra fsk ih pojavov. Ta de litev se tič e sam o tis te koncepc ije , po ka te ri je naša osnovna na loga iskan je časovn ih za ko n itos ti v razvo ju procesov. Ti pa im ajo svo jo svetovno, to je sp lošno ve ljavo in so predm et o b ra v ­ navanja ce le v rs te d rug ih znanosti, v končn i konsekvenc i fu ndam en ta ln ih znanosti ko t so fiz ika , kem ija , b io log ija , soc io log ija itd. Vsem tem znanostim je reg iona lno p roučevan je le sredstvo za spoznanje sp lošn ih za ko n itos ti, nam pa je reg iona lna s tru k tu ra v p rosto rskem m edsebojnem vp liva n ju končn i c ilj. V p raks i so za govorn ik i ta ko usm erjene geogra fije , in zago­ vo rn ik i, da je g lavn i sm ote r geogra fskega raz iskovan ja spoznan je procesov, na na sp ro tn ih b regovih . D ek la rira n je ge o g ra fije za s in te tičn o vedo o zem eljskem po­ v rš ju in obenem (a li v končn i razvo jn i fa z i) za vedo o p rocesih , ko t navaja da ­ našn ji uvodni re fe ra t, je za to zgrešeno. D es in te g ra c ijo g eogra fije , ki ponekod razpada ne le na fiz ičn o in družbeno, tem več v posam ezne panoge (g e o m o rfo lo g ijo s težiščem v geom orfogenezi, geo­ g ra fija nase lij v sm is lu so c io lo g ije nase lij itd .) , la jša nezadostna d e fin ic ija naše s troke , ki jo m oram o to čn e je op red e liti v s is tem u znanosti. Ni dovo lj trd it i, da je s in te tičn a veda o zem eljskem površ ju , saj se z n jim več a li m anj kom p leksno ba- v ijo vse ta ko im enovane p ro s to rske vede. Nezadostna je tud i d e fin ic ija , da je geo­ g ra fija m ost med na ravo in družbo. G eobo tan ika na p rim e r raz isku je ne le ras tične (n a ra v n e ) pogoje, tem več tud i n jihovo sp rem e n ljivo s t pod vp livom človeka , č love ­ kove posege v gozdno sestavo itd. Še bolj' je v tem tip ičn a nova znanos t eko ­ log ija , ki bi jo lahko zap isa li z enačbo: b io lo g ija + g eogra fija . Povezovanje na rav­ nih in d ružben ih po javov zasled im o v neka te rih e tno lošk ih in soc io lošk ih š tud ijah . Kako oh lapna je na p rim e r d e fin ic ija , da ob ravnavam o kom p leksno vse, ka r v id im o v p ros to ru , uv id im o cb p rim eru , ko bi1 ho te li za res kom p leksno in popo lno obde la ti eno sam o vaško naselje . O bravnava ta l bi nas zaved la g loboko v pa leon to lo g ijo in pa leogeog ra fijo , g radbenega g rad iva v lito lo g ijo , s tila s tavb v a rh ite k tu ro in zgodovino, obde lova lne te h n ike v ag ro ke m ijo itd. Pri' iskan ju vz ročn ih vezi se m o­ ram o nu jno om e jiti, če nočem o, da bi b ila naša s troka skupek dva jse tih drug ih . V tem oziru pogrešam o točne jše d e fin ic ije . Po m ojem m nenju se m oram o oz ira ti na predm et, ki je geografhji os ta l v s is tem u vedno bolj razve jane znanosti, in na p rakso. Po m ojem m ora o s ta ti v o s rč ju naše s troke p ros to rska povezanost in mo- d if ic ira n o s t tako im enovan ih p o k ra jin o tvo rn ih e lem entov, ki sm o jih va jen i v tra ­ d ic io n a ln i g e o g ra fiji in ki obsega jo re lie f, p rst, vodovje , vege tac ijo , nase lja , p re b i­ va ls tvo in podobno, p ri čem er ima posebno m esto lega (a li p o lo ža j). V s lovensk i g e o g ra fiji vid im ' p re lom n ico na prehodu iz pe tdese tih v šestdeseta le ta t. st., ko je s povečanim kadrom na geogra fskem in š titu tu (zda j PZE za geo­ g ra fijo ) spec ia liza c ija p re rasta po trebe reg iona lne geogra fije . D es in teg rac ija je s led ila sve tovn im tokovom v k lju b p rizadevan ju p ro f. S. I l e š i č a . Pri tem sta po jm ovan je in v loga reg iona lne g e o g ra fije dob ila p ri nas nenavadni razvo j. Zaradi p om an jkan ja časa so m ars ik je v svetu ( in p ri nas v Z agrebu) s k rč ili p redavan je reg iona lne g e o g ra fije tu jih dežel in ga poverili predvsem tis tim , ki te dežele raz i­ sku je jo , da bi jih p reds tav ili ko t p rim e r geogra fske kom p leksnos ti. Vse to pa n isc sp rem lja le težn je po razvredno ten ju reg iona lne g e o g ra fije vobče. Pri nas je obdrža la reg iona lna g eogra fija v v isokošo lskem š tu d iju razm erom a m nogo časa, v geogra fsk i lite ra tu r i pa so b ili resn i poskusi, da bi jo ide jno razvre d n o s tili, češ da- preveč o b re ­ m en ju je spom in , da n i dovo lj znanstvena, pom em bna za p rakso in podobno. V S loven iji so os ta le geogra fske in s titu c ije nerazde ljene v k lju b koncepc ijskem u razha jan ju ( f iz ič n i geo gra fi več ide l o s ta ja jo na s ta lišč ih , da p ro uču je jo za potrebe reg iona lne g e o g ra fije ) . Z n jim bo treba raču n a ti p ri iskan ju de javn ikov povezo­ van je , ki jih v id im predvsem v o rg a n iza c ijs k i raz iskova ln i s fe ri. To do neke mere zav ira u tvara , da ge o g ra fija , d e fin ira n a ko t veda o reg iona ln i s tru k tu r i in n jeni p ro s to rsk i pogo jenosti z n a ra vnogeogra fsk im i in d ružbenogeog ra fsk im i p o kra jino - tvo rn im i sestav inam i, ne m ore b iti p rob lem ska in za to ap lika tivn a . Če se v sm islu te d e fin ic ije p rite g n e jo k reševan ju p rak tičn e g a p rob lem a v sm is lu lo ka c ije reg io ­ n a lno pom em bnega ob jek ta g e o g ra fi-sp e c ia lis ti, jih bo iskan je skupne reš itve nu jno p rived lo do skupnega jezika. Žal je b ilo tak ih skupn ih raz iskav nekdaj več ko t jih je danes. Ivan G a m s D osedanja razprava je že prece j o sve tlila razvo j, vseb ino in po loža j s lovenske g e o g ra fije v povo jnem obdob ju . Z na č iln a je njena razš iritev , spec ia liza c ija te r usm e­ ritev na nova področ ja . Z a to je razum ljivo , da se sprašu jem o, k je so m eje te vede, kakšno naj bo razm erje do d ru g ih ved in kako naj s led im o novim raz iskova ln im m etodam in postopkom . Za povo jno obdob je je znač ilna izredna razš irite v ko lič ine znan ja . Po d ia le k tik i lahko p ričaku jem o, da bo vse to vp liva lo tud i na novo kva li­ te to g e o g ra fije v ce lo ti. Tu pa se m oram o vp ra ša ti o de jansk i v log i ge o g ra fije v zna ­ nosti in družben i p raks i. Če nače lno sog lašam o s tem e ljno d e fin ic ijo eno tne geo g ro fije ko t znanos ti m ed naravo in družbo, potem sledi vp raša n je a li dovo lj spo ­ znavam o takšne »geografske« za ko n itos ti v razvo ju pokra jin , a li vemo, kakšne so in koko naj jih ugo tov im o? Če je g eogra fija zares znanost, potem ne zadošča le spoznavan je vedno novih po javov in u g o ta v ljan je raz ličn ih procesov. N jena na loga je v o d k rivan ju občeve ljavn ih zako n itos ti, spoznava la naj b i tem e ljno znan ­ s tveno resn ico o razvo ju pokra jin . Sam i op is i po javov in p rocesov ne zadoščajo. V p rašan je pa je, a li sm o p rim erno o rg a n iz ira n i in p rip ra v lje n i za o d k riva n je znan ­ s tven ih geogra fsk ih za ko n itos ti? A li lahko zares k r it ič n o v red n o tim o in spozna­ vam o razm erje med d ružbo in naravo? A li lahko geogra fska spoznan ja iz tu jin e z d ruga čn o d ružbeno u re d itv ijo p resa jam o v naše geogra fsko oko lje? A li obs ta ja jo sp lošno ve ljavne geogra fske — ne na ravne in družbene — zako n itos ti, k i se v vseh družbah in p rede lih zem lje uve lja v lja jo z enakim uč inkom ? V pravem znanstvenem od k rivan ju geogra fsk ih za ko n itos ti v id im kakovos tn i napredek g eogra fske znanosti. V te j sm eri na j bi razv ija li tud i te o rijo in f ilo z o fijo geogra fije . A li sp loh lahko op re ­ de lim o tem e ljne geogra fske za ko n itos ti in spoznam o prave geogra fske zakone? V tem je, m is lim , tem e ljno in nerazč iščeno te o re tičn o vprašan je . Toda v tem je tud i jasna vseb ina geogra fske znanosti in n jena razm ejitev do d rug ih ved. Vse d rugo je s tva r geogra fske prakse. Z raz re š itv ijo tem e ljn ih te o re tičn ih d ilem bi seveda tud i lažje razv ija li g e o g ra fijo v p raks i na vseh področ jih . Lažje bi v re d n o tili n jen p rispe ­ vek k vzgo ji in izobraževan ju , k pog lob ljenem u spoznavan ju geogra fskega oko lja pa tud i k nač rto va n ju in usm erjan ju nada ljn jega razvo ja pokra jine . Peter H a b i č Pri p rip rav i g rad iva o s lovensk i g e o g ra fiji, ki ga je končno izob likova l p ro feso r Pak, se je izkazalo, da bo po trebno v bodoče poleg s lovenske geogra fske b ib lio ­ g ra fije p rip ra v iti pod robno ana lizo razvo ja g e o g ra fije v S loven iji po d rug i svetovni vo jn i. D iskus ija je pokazala, da zarad i razve janosti g e o g ra fije ne m orem o geogra fi do p o tankos ti s led iti vsem dosežkom zelo razve jane geogra fske de javnos ti v S lo ­ ve n iji in za to tud i težko p reso jam o dosežke posam eznikov, posam eznih geogra fsk ih sm eri, tako s teo re tičnega in m etodo loškega ko t z ap lika tivnega v id ika . R azlično tud i po jm u jem o de litev dela g e o g ra fije z d rug im i znanstven im i d isc ip lin a m i, kakor tud i pom em bnost m edrepubliškega in m ednarodnega sode lovan ja . S lovenski geo­ g ra fi tud i n ism o med seboj ra zč is tili in vzk la d ili po jm ovan ja o kom p leksnos ti in spe­ c ia liz a c iji geogra fije , odnosno o razvo ju po n jen ih panogah a li po n jen i problem.- sk i zasnovanosti. Če bom o ho te li nada lje razv ija ti ge o g ra fijo v okv iru m oderne zna nosti, bom o m ora li geogra fi med seboj ra z č is titi tud i po jm ovan je o in te rd is c ip li­ na rnos ti zn o tra j g e o g ra fije in o povezanosti g e o g ra fije z d rug im i znanstven im i d isc ip linam i. Upam trd it i, da sm o prav v enaki m eri, ko t sm o zanem arili te o rijo in m eto­ do lo g ijo geogra fskega p roučevan ja , zanem arja li tud i razv ijan je m etod prenosa spoznan j raz iskova ln ih dosežkov v d ružbeno prakso, pa naj bo to za po trebe izo­ braževan ja a li za d ruge po trebe d ružbene prakse. Če se bom o ho te li z rezu lta ti svo jega dela uspešne je v k lju če va ti med nos ilce d ružbenega razvo ja , bom o m ora li posve titi več pozo rnosti o rg a n iz ira n ju raz iskova lnega dela z združevanjem dela in sredstev pri raz iskova ln ih na logah med geogra fsk im i ko t tud i z d rug im i so rodn im i negeogra fsk im i in s titu c ija m i. Iz p rog ram ov obč insk ih raz iskova ln ih skupnosti, pa tud i iz posam eznih o rg a n iza c ij združenega dela, se kaže ve lika po treba po posre ­ dovan ju že v p re tek lih le tih doseženih ' rezu lta tov geogra fsk ih raz iskav, h k ra ti pa tud i po novih usm erjen ih geo g ra fsk ih 1 raz iskavah. Da bi p o k rili vse družbene po­ trebe, m oram o uve ljav iti v g e o g ra fiji k ra tko ro čn o , s red n je ro čn o in do lg o ro čn o p la ­ n iran je raz iskova lnega dela. Prav g o tovo bom o m ora li tud i v bodoče p o k riva ti k ra t­ ko ročne po trebe združenega dela S loven ije v ožjem in š iršem sm is lu s sp e c ia liz i­ ran im i, k ra tko ro čn o , toda do ločenem u c ilju na ravnan im i raz iskova ln im i na logam i, ka r pa ne sm e pom en iti d ro b lje n je in sp e c ia liza c ijo raz iskova lnega dela, tem več m ora jo b iti taka dela zasnovana tako , da p rispeva jo k s in tez i s redn je ročno in d o lg o ro čn o zas tav ljen ih geogra fsk ih raz iskova ln ih nalog. Praksa p re tek lih le t je po trd ila , da sm o geogra fi s led ili razvo ju k u ltu rn e po­ k ra jin e v S loven iji tud i s so c ia ln o geogra fsko m eto d o lo g ijo p roučevan j, sa j sm o že pred dese tim i le ti opo zo rili na pos led ice soc ia lno p ros to rske d ife re n c ira n o s ti S lo­ ven ije , v zadn jih dveh le tih pa sm o še posebej opozarja li na p rob lem e razkro ja k u l­ tu rn e p o k ra jin e neravnega sveta in na s tem povezana vp rašan ja razvo ja k m e tij­ stva ko t osnovnega geogra fskega de javn ika p ri ob likovan ju ku ltu rn e pokra jine Tako p ri vp ra ša n jih so c ia ln o p ro s to rske d ife re n c ia c ije ko t odv isnos ti razvo ja k u l­ tu rn e p o k ra jin e od razvo ja km etijs tva v neravnem s lovenskem svetu sode lu jem o geogra fi že dobro dese tle tje v javn ih razpravah, ki s lone na spoznan jih raz isko ­ va lnega dela s lovensk ih geografov. M ed s lovensk im i geogra fi že do lgo časa poteka razprava o nu jnos ti p rip rave geogra fske m on o g ra fije S loven ije . M enim , da je dozore l čas za to akc ijo , v ka te ri m ora jo sode lova ti vsi s lovensk i g eogra fsk i raz iskova lc i, od vseb inske in ide jne za ­ snove, o rg a n iza c ije pa do izvedbe dela. Po geogra fsk i m o n o g ra fiji S loven ije se ka ­ že jo po trebe v š irš i s lovensk i d ružb i pa tud i izven nje. Pogoji za izvedbo pa so dan i z bogato d o ku m e n ta c ijo tiska n ih in ne tiska n ih geogra fsk ih del, z g rad ivom za a tla s S loven ije pa tud i z raz iskova ln im kadrom , ki je v b liž ji p re te k lo s ti oprav il zah tevne tim sko zasnovane raz iskova lne na lcge in z rezu lta ti dosegel a firm a c ijo v s lovensk i, jugos lovansk i in m ednarodn i geogra fsk i ja vnosti. Prva po roč ila Geo­ g ra fskega in š titu ta A n tona M e lika že kažejo, da je s to rje n prv i ko rak na p rip ravah za m on o g ra fijo S loven ije . V la d im ir K l e m e n č i č Eden od p rob lem ov s lovenske ge o g ra fije je nada ljevan je a li p resegan je šole, iz ka te re je več a li m anj vsakdo izšel. Pri tem ni po trebno posebej pouda rja ti, da se v vsakom er bo lj a li m anj z rca lijo n a jsve tle jš i dosežki M e l i k o v e in, m orda še bolj, M e š i č e v e geogra fije . Toda nas ledn ikom te šo le se včasih zam erijo tud i s tranpo ta , spec ia liza c ija , og ledovan je p ri sosednjih a li tu jih geogra fijah , ki so im ele d rugačne, še bo ljše m ožnosti razvo ja , š irše in te lek tua lne , raz iskova lne , m a­ te ria ln e in p ro s to rske pogoje. Ne zdi se mi narobe, če se oz iram o okrog sebe po n a jb o ljš ih znanstven ih , m e todo lošk ih dosežkih in jih tu in tam presad im o tud i na dom ača tla . Včasih se takšen poskus lahko ponesreči, vendar če p renese s trokovno in ide jno k r it ik o in je m ednarodno p rim e rljiv ima vso p ra v ico svo jega obsto ja , nada ljn jega znanstvenega razvo ja in spoštovan ja . M is lim , da je prav s ledn je , to re j spoš tovan je oprav ljenega s troko vn o -o rg a n iza c ijske g a ozirom a znanstvenega in p u b lic is tičn e ga dela p ri nas pogosto odso tno . Seveda ne spoš tovan je za vsako ceno, am pak o b jek tivna ocena in ovredno ten je . To pa je še posebno pom em bno v krogu s troko vn ja ko v , ki so usodno med seboj povezani in ka te rih de lo je vg ra jeno v s tavbo s lovenske geogra fije . Z a to n ika ko r ni vseeno, kakšne so te vezi in na čem tem e ljijo . M enim , da je no eni s tran i nadvse nu jno b iti odp rt za svetovna g iban ja v lastn i in d ru g ih znanos tih , na d rug i s tran i pa im eti ko t pog lav iten c ilj in to rišče raz isko ­ van ja lasten n a c iona ln i p rosto r. Pri tem se mi zdi, da m orda neko liko pozabljam o na neka te ra k las ična geogra fska področ ja , ko t je reg iona lna g eogra fija , geogra fska te rm in o lo g ija in im enos lov je itd. Posebno reg iona lna g eogra fija tu jih dežel je pri nas m očno nerazv ita panoga, da ne govo rim tud i o n e ka te rih d rug ih geogra fsk ih ve jah. Seveda bi b ilo ne rea lno p ričako va ti to likše n razm ah posam eznih vej geo­ g ra fije , kako r ga pozna jo več ji narod i in m očne jš i in š titu ti. Toda izhod v sm eri še ustrezne jše ras ti naše vede v id im razen v povedanem tud i v bo lj o rgan iz iranem in bo lj in teg rira n e m p ris topu p ri reševan ju nalog, ki so tip ič n o geogra fske . To pa se­ veda te rja sm otrne jše o rg a n iza c ijs ke ob like znanstvenega dela te r č im večje zd ru ­ ževan je sub je k tivn ih s troko vn ih sil. Ob tem pa kaže vendarle pod p ira ti in pospe ševa ti tud i tis ta ind iv idua lna p rizadevan ja , ki so s tva r osebne usm eritve in in te re ­ sa, še posebno, če obe ta jo uspeh v jugos lovansk i in m ednarodn i g e ogra fsk i ja v ­ nosti. J u rij K u n a v e r Pomen g e o g ra fije ni sam o v spoznavan ju in p roučevan ju p ro s to rske s tva rn o s ti in v red n o t č lovekovega oko lja , tem več je njena vloga tako v n jen ih vzgo jno -izob ra- ževa ln ih razsežnostih ka ko r p ri p ros to rskem p la n ira n ju te r va rs tvu in u re jan ju oko lja vsestranska in nenadom estljiva . Kadar se g eogra fija podre ja predvsem pe­ dagošk im prog ram om in na to navezuje raz iskova lno de lo (bo lj na ob rob ju d ru ž ­ benih n a lo g ), potem skuša jo n jene na loge o p ra v lja ti tud i d ruge d isc ip lin e (s o c io ­ loške in ekonom ske, e tn og ra fija , m ed ic inska g eogra fija , naravos lovne vede ). Bolj a k tivna geogra fska raz iskova lna de javnost, ki sega v jedro razvo jn ih na log družbe ni sam o rea lnost, tem več tud i nu jnos t za obs to j in razvoj ta kšn e znanosti. Za geogra fsko znanos t je še posebno važna njena ide jnost: ne m ore se o d ­ povedati m arks is tičnem u po jm ovan ju d ružbe in n jenega naravnega ž iv ljen jskega o ko lja in ne d ia lek tičnem u opazovan ju po javov v n jihov i m edsebojn i povezanosti in kom p leksnos ti p ros to rske s tva rn o s ti. Ide jnost d isc ip lin e se kaže tud i v tem, kam teži in kam sega s svo jo de javnos tjo , k a jti p ri razreševan ju ž ive tem atike lahko tud i napredu je ; m uze jsko zan im ive tem e sm ejo b iti le d o p o ln ilo us tva rja lnega p rogram a. To je važno za d isc ip lin o kot za n jene nosilce . Ide jnost v naših raz­ m erah pom eni tud i izob raževa lno g e o g ra fijo na ravnava ti v p a tr io tič n o vzgojo, ustrezno o cen jevan je d ružben ih tokov v svetu, ko t prispevek k u trjevan ju naše d ružbe in n jene obram bne m oči. Ide jnost ne nazadn je te rja razv ijan je skup inskega dela, ki ed ino om ogoča p ris to p k zah tevne jš im na logam in razv ijan je novih m eto­ do log ij. To pa pom eni po trje va n je g e o g ra fije ko t kom p leksne vede, ki p rouču je vse po jave v luč i de lovan ja naravn ih in d ružben ih razvo jn ih zakon itos ti. Med ve like in ze lo pom em bne, pa tud i zahtevne na loge sodi sode lovan je pri uve lja v lja n ju in razv ijan ju p ros to rskega p la n ira n ja . N osilcev družbenega p la n ira n ja je ve liko , za to je po trebno pom agati pri razreševan ju p ro s to rsk ih v id ikov razvoja. V naši družben i skupnos ti im am o posebno zah tevne na loge pri u re jan ju in izbo lj­ šan ju oko lja ; s ta lišča in usm eritve g lede zem ljiške, u rban is tične , in d u s trijs ke in p ro ­ m etne razvo jne po litike , g lede p o licen tričnega razvo ja in odp ra v lja n ja ža rišč ones­ naževan ja oko lja nas neposredno o pozarja jo na obsežnost in a k tu a lno s t nalog. Pri p rosto rskem načrto va n ju pa sm o v b is tvu šele na zače tn i s to p n ji — ugo tav ljan ja lo ka c ijsk ih zahtev, re g is tr ira n ja ob lik d eg radac ije oko lja , sp rem ­ ljan ja razvo ja nase lij in usk la jevan ja na jra z lične jš ih posegov v p ro s to r v ka rto ­ g ra fsk i izpe ljav i. Seveda brez teh e lem entov ni m ogoče p la n ira n je in to liko težje je, ker s ta tis tič n a služba sp rem lja sam o neka te re e lem ente kakovosti oko lja (iz raba zem ljišč , k lim a tske kazalce, razvo j nase lij ip d .), ker n im am o zgra jenega sistem a opazova ln ic razm er v oko lju , pa tud i m etodo log ijo s lehernega p roučevan ja razv ijam o sp ro ti. Toda danes se sreču jem o že z b is tveno novirrai p rob lem i ge o gra f­ skega oko lja : z vses tra n sko kem izacijo , ki sp rem in ja na ravne po jave in vp liva na ž iv lje n je ljud i, z ene rge tsk im in su rov insk im p rim an jk lja jem , s tra n s fo rm a c ija m i v km etijs tvu , ki b is tveno sp re m in ja jo razm ere na trž išču in v oskrb i p reb iva ls tva , s p rob lem i v iro v p itn e vode, s pos led icam i razboho ten ja prom etnega om režja in m oto rizac ije , z ne jasn im i pog ledi na razvoj nase lij. Pojem in fra s tru k tu re dobiva novo vseb ino , kako r se tud i sp rem in ja in fra s tru k tu ra an tropogenega oko lja . Tudi u rban izac ija in d e agra rizac ija , ki jim a geogra fija posveča ve liko pozornosti, dob iva ta nove zn a č iln o s ti. Ti p roces i in sprem em be pa ne po teka jo v nekem zapored ju a li v š tr ic , tem več so p rep le ten i in te rja jo tud i iz raz ito nove p ris tope v p rosto rskem p lan iran ju . P rvič je p ro s to rsko p la n ira n je del d ružbenega p la n ira n ia In ie po trebno p ros to rske kom ponen te razvo ja u sk la jeva ti z d rug im i. D ružbenoekonom ska po litika m oro upošteva ti tud i eko loško in tehno loško kom ponento , p ro s to rsko usk la jevan je pa za to ni več le povezovan je raz ličn ih in te resov v p ros to ru , tem več je d o lg o ­ ročno usm erjan je de javnos ti g lede na vse kakovostne sprem em be, ki jih bo razvo| prinese l. V sredn je ročne in tekoče p lane vnašam o to re j do lg o ro čn e usm eritve, in s ice r g lede na m ožnosti, k i nam jih o ko lje nudi in g lede na obrem en itve , ki jih p rinaša sleherna de javnost, po javnos t in a n tropogen i e lem ent. O dp ira se vp ra ­ šanje, v ka te ri p ro s to rsk i razsežnosti (re g io n a ln i, co n a ln i) ob ravnavam o p ro ­ s to rske v id ike , k a jti d ružbenoekonom ska reg io n a liza c ija im a d ruge okvire, često zgo lj a d m in is tra tivn e . Vse to te rja d ruga čn o m etodo log ijo od sedanje. D rug ič pa nobenega p lana ne m orem o ocen jeva ti brez š irš ih , tud i sve tovn ih ho rizon tov. Poznam o razsežnosti in posled ice energe tske , su rov inske in p re ­ h ram bene krize, pa tud i krize č lovekovega oko lja , neobv ladane u rban izac ije , težave v p rom etu itn . Ide jn i in m etodo lošk i v id ik i v m ars ika te rem pogledu niso izč iščen i. V družbenem in p rosto rskem p lan iran ju se že sreču jem o z neka te rim i posebn im i b ilancam i (za rad i oskrbe ) — energe tsko , su rov insko , vodno. Toda še vedno gre predvsem za ko lič in ske b ilance : raču n a jo z ene rg ijo in ne z em i­ s ijam i S 0 2, raču n a jo z lesom z v id ika po treb in d u s tr ije in ne z v id ika fu n kc ije gozdov v naravnem oko lju , za g o ta v lja jo k o lič in e vode in zapos ta v lja jo potrebe po zdravi, č is ti p itn i vod i in p rio r ite to p reb iva ls tva pred d rug im i po rabn ik i. O č itn o je, da bo razv ite jša m etodo log ija v p rosto rskem p la n ira n ju m orala č im pre j p rispe va ti nove raz iskova lne in razvo jne m etode, kii bodo za je li tud i kakovos t vode in hrane, da bi se izogn ili škod ljiv im vplivom: kem izacije . Te b ilance n iso le današn je ; prav tako m ora jo b iti na re jene kako r za le to 2020 a li 2030. N ada lje je neobhodna b ioenerge tska b ilanca : km etijs tvu pos tav ljam o izredne zah teve (do le to 2000 povečati p ride lek za 7 0 % ) , obenem pa ugo­ tav ljam o, da vsak ods to tek povečan ja km etijske p ro izvodn je te rja za dva ali tr i o d s to tke povečan ja po treb po ene rg iji (v raz ličn ih pogo jih so ta razm erja ze lo ra z lič n a !)1 in da gre to sam o do do ločene stopn je . Podobno bodo po trebne b iokem ične ana lize zarad i novih p reh ra n sk ih zah tev in usm erjan ja predelave km etijsk ih p ride lkov — v sm is lu vse večjih in te resov po družbeno o rga n iz ira n i p rehran i. P otrebne so b ilance p rim a rn ih in sekunda rn ih surov in , p lan i u sk la ­ jevan ja akc ij p ro ti naravn i s t ih iji z akc ija m i za sm ise lno ob rem en jevan je naravnega o ko lja z d ružben im i po trebam i. P rem is lek o teh na logah nas navdaja s spoznan jem , da je po trebno razv ija ti g e o g ra fijo ko t znanost v njenem idejnem , raz iskova lnem , m etodo loškem in seveda tud i tehn ičnem pogledu. To pa ne m ore b iti zgo lj te o re tič n o iskan je , tem več bo dobro sam o, če bo izha ja lo iz dosežkov ustrezn ih raz iskovan j. Potem, ko bo g eogra fska znanos t zna la in m ogla o p ra v lja ti takšne naloge, lahko p ričaku jem o tud i n jeno novo v logo v pedagoškem sm islu . Sedanje om ejevan je (časovno v p rog ram ih šo l) ne zadeva le geogra fijo , tem več je posled ica p ritis ka neštetih d isc ip lin in dopo ln jevan ja z novim i po trebam i. Bodoča vzgo jno izobraževa lna de ­ javnos t bo nu jno m ora la p re iti k razv ijan ju novih in te rd isc ip lin a rn ih kom pleksov, v ka te rih lahko g eogra fija ko t kom pleksna veda spet p ridob i na pom enu. Lahko p ridob i, če bo za to zares doras la . To te rja tud i našo bo ljšo povezanost in o rg a ­ n iz iranos t, predvsem pa novo s to p n jo znan ja . A vguštin L a h Razprav o konceptu naše s troke in d rug ih vp rašan jih p ravzaprav nism o va jen i. Tem u sm o se dos le j k lju b raz ličn im pobudam p revečkra t izog iba li, to k ra t pa so nas do tega hva levredno p rip ra v ile zunan je oko lišč ine . V endar pa p rip ra v ­ ljeno g rad ivo ko t osnova za ta ko razpravo m ise lno ni posebno spodbudno, ke r je p rem a lo op rede ljeno in p rob lem sko zas tav ljeno te r za ta ke nam ene tud i preveč zg la jeno . Pogrešam nam reč o s re do točenos t na na jbo lj pereča tem eljna vp rašan ja ide jne in d ruge zasnovanos ti naše sedanje g eogra fije ko t ce lote, predvsem pa na vp rašan ja o n jen i m a rks is tičn i na ravnanos ti, kako r bi p ričakova li g lede na okv ir, v ka te rem razprava po teka. Z nač ilen pa je v po ro č ilu eno­ s tran sk i izbor v irov. G lede na naslov po ro č ila — Položaj s lovenske g e o g ra fije — uprav ičeno p ričaku jem o , da bi bil ta po loža j de jansko osve tljen , rec im o v razm erju do naše znanosti in družbe, ka r še le om ogoča n jeno v redno ten je . Z a to so seveda po trebn i izob likovan i k r ite r iji in s ta lišča . U prav ičeno je že vprašan je , a li sedanja s lovenska geogra fija sp loh u resn iču je — zavestno seveda — ka k rše n ko li skupn i koncep t svo je s troke , kaj še le da bi bil ta enoten in p re teh tan . A li se zanj sp loh p rizadevam o? A li n ism o zarad i š ir je n ja in d ro b lje n ja s tva rnega dela, a li pa zarad i česa d rugega, nanj k ra tkom a lo »pozabili«. Saj navsezadn je nem oteno uspevajo raz ličn i »pogledi«, ki se seveda kažejo poveč in i le posredno, ker se jim v ko n k re tn ih de lih pač ne m orem o izogn iti. O ide jn ih in d rug ih zasnovah s lovenske geogra fske znanos ti je S. I l e š i č pog lob il m ars ika te ro k r it ič n o m isel, vendar brez pravega odm eva. Če se s tem i pog ledi ne s tr in jam o , bi se b ilo treba z n jim i sp o p rije ti in jih ovreč i, ne pa ravna ti, kako r da jih ni. To v znanos ti, ki nase nekaj da, ni v navadi že zato, ker m eče senco na n jeno znanstvenost. A ravnam o še slabše, ko se v besedi s tr in jam o z Mešičevimi pog ledi, ravnam o pa drugače . V zadnjem času skušam o s ice r g o vo riti o »d ia lek tičn i eno tn i g eogra fiji« , a ne povem o, v čem naj bi b ilo n jeno b is tvo , danes pa sm o s liša li, »da m oram o prenehati s tra d ic ijs k im i s ta lišč i in zače ti razp ra v lja ti z m a rks is tičn ih izhodišč«. Težko bi b ilo zan ika ti, da pri našem raz iskova lnem delu ne gre za prece jšen razko rak med »nače ln im i s ta lišč i« in de jansko prakso . V tem v id im enega izmed vzrokov za p rece jšn jo razpuščenost in pogosto p ra k tic is tič n o usm erjenost naše g eogra fije , ka r je nedvom no tud i posled ica zanem arjene skrb i za njene teo re tične osnove, osam ljena p rizadevan ja pa so os ta ja la brez p lodnega odziva — zaradi oportun izm a a li us tva rja ln e neprizadevnosti? P ravkar smo v d isku s iji s liša li, da je v gm otn ih m ožnostih (neu s tre zn ih? ) iska ti vzroke za zanem arjeno sk rb g lede koncepta naše stroke . V zroke iščem o to re j d rug je , čeprav tako ugodnih m a te ria ln ih in d rug ih m ožnosti za tak tov rs tn i razvoj dosle j še n ism o im eli. Perečih vp rašan j našega raz iskova lnega dela ne m anjka. R azglašam o npr. kom p leksnost, razv ijam o pa ž ivahno enos tra n o s t (s p e c ia liz a c ijo ) , a razvo jn ih pos led ic tega za b is tvene zn a č iln o s ti geogra fske vede ne p re tresam o. P odobno je z reg io n a ln o s tjo geogra fije , ki jo p reko m ere zanem arjam o, čeprav pom is lek i zoper n jo niso načelne, tem več p ra k tičn e narave. P riznavam o nam reč, da je zahtevna. Če je tako, je pač po trebna ustrezna o rgan izac ija raz iskova lnega dela te r skup inske raziskave. Brez enotnega in p re teh tanega koncepta te r skupnega p rogram a, os redo točenega v raz iskova ln ih ustanovah, pri tem seveda ne gre. S tem je povezano tud i vp rašan je , a li se sredi ko lič inskega razm aha našega raz iskova lnega dela lo tevam o o s re d n jih vp rašan j naše s troke a li pa se p reveč­ k ra t lov im o oko li tre n u tn o zan im ive tem atike , ki sm o jii kos že s s labo povezanim ind iv idua ln im delom. Poleg to v rs tn ih vp rašan j so še d ruga, rec im o prem alo razv ita znanstvena k r itika , ka r nedvom no izraža znač iln o eks tenz ivnost naše g eogra fske m is li in n jene prakse. Potreba po nje j se kaže z las ti ob e labo ra tih , ki jih izde lu jem o v okv iru RSS, ti pa so p rev ladu joča ob lika našega dela. P om an jkan je k r it ik e je o č itn o tud i posled ica tega, da m edsebojno prem alo sprem ljam o lastne raz iskova lne dosežke, ka r je spet posled ica »sam ozadostnosti« razdrob ljenega dela. Vzroki, da zanem arjam o ob liko va n je in p o g la b ljan je teore tskega in m etodo­ loškega koncepta naše s troke ko t n a p o tilo za prakso, po m ojem n iti ne tič ijo v ka k ršn iko li nazorsk i usm erjenosti, pre j v nenazorskem pozitiv izm u ozirom a prak- tic izm u in iz tega izv ira jočem sp lošnem pom an jkan ju sa m o k ritičn o s ti in k r it ičn o s ti. Ker so za p lodne jš i razvoj naše znanos ti k r it ič n i p re tres i nu jn i, menim , da p ri razpravah, kakršna je današn ja , pou da rja n je uspehov, ki jih seveda n iti na jm an j ne gre zan ika ti, ni ko ris tno , ker oh ran ja sam ozadovo ljs tvo . M orda pa smo vendarle na p ragu tega, da bo k o lič in sk i razm ah našega dela km alu p ripe lja l do kakovostnega skoka in so zarad i take razvo jne faze sedanje g e o g ra fije n jene s labe s tran i bo lj oč itne . V današn ji d isku s iji je b ilo s liša ti, da je zarad i na rašča jočega pomena in te rd isc ip lin a rn e ga raz iskovan ja odveč op rede ljeva ti p redm et in m eje geogra fije . Toda tud i p ri tok ih raz iskavah m oram o jasno vedeti, s čim lahko posam ezne s troke p rispeva jo bod is i m etodo loško a li s tva rno . G lede v d isku s iji om enjenega vp rašan ja o reg iona ln i g e o g ra fiji in o tem, da se ce lo m nogo več ji narod i n iso dokopa li do ustrezn ih reg iona lnogeog ra fsk ih del o las tn i deželi, ne sm em o pozab iti, da v S ov je tsk i zvezi, ki je b ila tu om enjena, ravno te o re tična o rie n ta c ija n jihovega »sistem a geogra fsk ih ved« to onem ogoča, pri nas pa tak ih pom is lekov vendarle ni. Ker sem se nam enom a o s re d o to č il na k r it ičn e m isli, so b ili v d iskus ij pom is lek i, vendar so ko leg i navsezadnje k r it ič n o s t še s topn jeva li in govo rili o »krizi geogra fije« , ka r pom eni, da pereča vp rašan ja o n jen ih b is tven ih s traneh vendarle obs ta ja jo , pa naj jih g ledam o kako rko li. V d isku s iji načeta vp rašan ja o razvo jn ih za ko n itos tih geogra fsk ih pojavov, med d rug im tud i o »geogra fsk ih zakon itos tih« , opozarja jo , kako nujna so tov rs tna razč iščevan ja Zato si m oram o prizadeva ti, da bom o današn jo razpravo nada- Ijevali te r io usm erili v sk len jeno in p og lob ljeno razv ijan je te o re tičn e in druge m is li o tem e ljn ih vp ra ša n jih naše s troke ko t posp loševan je p rakse in napotilo za n jeno n a d a ljn jo raz iskova lno rast. D arko R a d i n j a Sodobna g e o g ra fija se še vedno s reču je z neka te rim i d ilem am i, ki izv ira jo iz dobe, ko se je ta veda (v 19. s t.) na novo ob likova la . Te d ilem e so: 1) dua lizem , to je č len itev na fiz ičn o in soc ia lno geogra fijo ; 2) ne razv itos t sin teze, ki bi sicer m ora la b iti tem e ljna ob lika geogra fske m etode, a je še vedno brez p rav ih o b je k ­ tivn ih k rite rije v ; 3) čeda lje večja razč len je n o s t geogra fije , ka r je odraz splošne sp e c ia liza c ije in ve ljavne k la s ifik a c ije znanos ti te r od ločno p reve likega poudarka na ana liz i v znanstvenem delu. Vse te d ilem e so p riso tn e tud i v s lovensk i g e o g ra fiji. O njih je tek la že ve čk ra t razprava, čeprav ne vedno o rg a n iz ira n o in tud i ne preveč redno. V teh d isku s ija h so se pokaza li raz ličn i pog ledi na g eogra fijo , ka r pa ni narobe, saj se s tem lahko p lem en iti veda. V vseh teh razpravah se je izkazalo, da v g e o g ra fiji zapos tav ljam o neka tere znanstvene in m etodo loške razvo jne m ožnosti. Tako je naša g eogra fija vseskozi os ta ja la pri ideogra fsk i m etodo log iji (sk lepan je iz dan ih razm er na obče z a k o n ito s ti) te r se je za v ra ča lo nom o te tičn i m eto­ do lošk i p ris to p (o b ra vn a van je dan ih reg iona ln ih razm er na osnovi občih sp o zn an j), čeprav bi ta lahko pom en il d ragoceno d ia le k tič n o d o p o ln ilo v znanstvenem delu. P okra jina je resda naš ob jek t p roučevan ja , vendar v nje j p rav ilom a p rouču jem o le do ločene pojave. P rem alo pa p rouču jem o sk lope po javov, predvsem pa nekatere pom em bnejše reg iona lne prob lem e. Kom pleksno p roučevan je s ledn jih je lahko uspešno edino, če upo rab ljam o vsa geogra fska spoznan ja in zavržem o dua li- s tično a li ka k ršn o ko li d rugo de litev geogra fije . Sedanja reg iona lna geogra fija se m e todo loško ne razv ija . Pogosto je preveč fa k to g ra fska a li ce lo leks ikog ra fska in os ta ja s tem na ravn i tako im enovane » in fo rm a c ijske geogra fije« (k i pa je prav tako p o se b n a in k o r is tn a ). Izhod in napredek reg iona lne g e o g ra fije v id im ravno v kom pleksnem p roučevan ju do ločen ih reg iona ln ih prob lem ov. To bo na ­ p ra v ilo reg io n a ln o g e o g ra fijo tud i ve liko bo lj uporabno, ko t je p rim e r sedaj. Sodobna g eogra fija je v do ločen i kriz i. To ve lja tud i za s lovensko geogra fijo . Ravno zarad i tega se mi ne zdi sm otrn o ločeva ti občo p rob le m a tiko o ide jn i na ravnanos ti g e o g ra fije od s lovensk ih geogra fsk ih razm er. V temi sm is lu sem tud i razum el vab ilo k razp rav i na današn jem sestanku in uvodni re fe ra t. V sekakor pa bi b ilo bo lje , ko bi našo pozo rnost o b rn ili od ded išč ine iz p re tek lega in po lp re tek lega obdob ja k nekaterim ' a k tu a ln im prob lem om , ki jih bo treba s le jkop re j p riče ti o b ravnava ti in reševati. Navedel bom sam o nekatere , po m ojem m nen ju na jbo lj pereče: — odnos in razm e jitev do d rug ih ved, s ka te rim i se g eogra fija pogosto sreču je a li križa ; — uve lja v lja n je v p raks i, ki je b ilo dosle j vse preveč zasluga posam eznikov, ne pa rezu lta t geogra fskega raz iskova lnega dela; — razvo j znanstvenega na rašča ja , ki se vse prem alo a k tivn o angaž ira za razvoj vede in se vse prem alo do d a tn o izobražu je v pod ip lom skem izobraževanju ; — po loža j geogra fie v šo li, k je r veda izgub lja tra d ic io n a ln e po ložaje; — kako vzdrža ti ko rak v s lovensk i g e o g ra fiji z razvo jem g eogra fije po svetu in z razvo jem d rug ih so rodn ih ved ob eksp loz iji znanstven ih idej, pub lika c ij in d rug ih dosežkov, ki jo dož iv lja sodobn i svet. Posebej bi opozoril še na en p rob lem v g e o g ra fiji. M edtem ko poznam o v na ravos lov ju in v fiz ičn i g e o g ra fiji š tev ilne zakone, je s ituac ija ' v d ružbeni g e o g ra fiji doce la d rugačna . Tu lahko pogostom a govo rim o le o m odelih , p a ra ­ d igm ah a li kvazi zakon ih . Igor V r i š e r