190                                           ^^1
Prirodopisno-natoroznansko polje       I
Kavovec.                                   '
V \To6ej Arabiji raste (Irev6, M ima vedno zolone, sritle liste, in faelo, prijetao dišeče cvetje, iz katerega se pozneje razriji podolgaste, rudečim 6re5-njam podobne jagode. Vsaka jagoda ima v selii po dve spredaj plouati, na hrbtu izbSčeni in kakor rog trdi zrai. To zraje, ki se iz dozorele jagode vzame in posuši, imenuje se kavino zrnje in je medlo-zelenkaate barve. Prava doniOTina tega drevesa je Afrika, od koder je bilo pozaeje presajeno Y Arabijo, t zhodujo in zapadao latlijo. Tudi ? južnej Aineriki se z nasadbo tega dre-vesa mnogo pečajo.
Eavovec je <kevo sreduje velikosti in cvete skoraj \se leto, da-si mu je pravi čas cvetja le meseca marca in aprila.    V Arabiji, kjer se ljndje s pri-delovanjem kaye največ peeajo, puste ondotni prebivalei, da steblo doraste do primerne visokosti, ter mu la spodnjn veje prireznjejo, rekoč, da  so zgornje veje najboljže za dober plod. — Kitdar jagode  na drevesa dozorž,  potlej je gred6 obirat. Ker so pa jagode zel6 vlažno. zato jih po 5 do 6 ruesecev su§ž na solnci in še le potem, ko so zadosti siihe, iztriSbijo z nalašč zato narejenimi valifiki zrnje iz lnpin, ki je pa zopet denejo na solnce, da se saii Kadar je Zrnje  pcpolnoma suho,   denejo je na reSeto, da je ofistijo vsega smetji   A      I p6raneti je treba, da vse jagode ne dozrevajo ob istem Casu, zatorej je treba      I drevo po večkrat cbirati, naTadno vsakih 5 ali 10 dni.   Kavi.no zrnje treba,     I da ia Tediio na suiein iu aačutm kraji, dxagače se rado izpridl                         I
191
Ns ta naJin pridobljeno zrnje spravljajo t vreče in je raipošiljajo po rseh krajih sTeta. — A čimn? Da je na ognji spražimo, potlej zmeljemo, V vrelej vodi sknhamo, z mtebom pomešamo in s cukrom osladimo, ter <io-bijno pijačo, ki jej pravinio kava. Kavo so zafieli najprej piti v Azijl v 15. stoletji, a v Empi v 1G. stoletji. Dandanes sc kare prav obilo izvozi t Evropo. Prve kavarne so hilt napra^Ijene v Carigradu 15o4 1. V Londoau so naredili prro kavarno 1652. J., r Pragi na Ceskem 1710. 1. Na Dunaji je prvi odprl kaTamo 1683. 1. neii Poljak po imenu Kolficki. Kavo pijejo dan-danes po vsej Evropi in goto?o je nmlokdo med vami. da l)i je ne bil Se nikoli pil. Kavo pijemo ali sdiiio t. j. črno ali pa z mlekom pomeSano, ki jo inie-nujeroo belo kavo.
Kavovec raste dandanes u?.6 po vseh zcmljah rroeega pasa, a najvefi se pečajo z obdelovanjem tt'ga drevesa v Antbiji, v zhodnjej in zapadn^j Indiji in t juinig Ameriki. Zetev opravijajo rrmri (f-rnci), kakor vam to kaže de-uašnja slika. 1'ravijo, da jeden sani mur na dan leliko nabvre po pol Hektolitra kave. V Evropi se vsako lelo porabi do tri milijone angličaaskih centov ka-vmcga zrnja, kar je tudi irjetno, ako pomiaUino, da dandanes ui^ skor;y vsak dlovek pije kavo.                          ____                                               I.T.