54 številka. Ljubljana, v ponedeljek 7. marca 1904. XXXVII. leto Izhaja vsak dan zvečer, izimsi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrska dežele za vse leto 35 K, za po! leta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano ■ pošiljanjem ca dom za vse leto 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuja dežela toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od petaroatopne petit vrste po 12 h, če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole* franko vati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah ftt. 6, in sicer uredništvo v L nadstropju, upravnistvo pa v pritličju. DpravniStvu naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. .Slovenski Narod" telefon ftt. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna1' telefon ftt. 85. Vojna na Daljnem Vztoku. Ali bo pal Port Arfur? (Pismo slovenskega častnika). V zadnjem Času so razni nemški in drugi Rusiji sovražni listi prinašali dolge razprave o portar-turski trdnjavi, ki so temeljile v trditvi, da se Port Artur ne bo mogel ubraniti japonskih napadov in da je samo vprašanje najbližnje bodočnosti, da dobe Japonci to trdnjavo v roke. Vsemu svetu je znano in razni u&ledni listi so to ie opetovano nsglašali, da je Port Artur ena najmočnejših in najmodernejše zgrajenih in armiranih trdnjav na svetu. Navzlic temu ni z vojaško Btrokovnega stališča izključeno, da bi bila taka trdnjava, dasi je zgrajena po najmodernejšem, vsem zahtevam odgovarjajočem sistemu, varna pred vsakimi napadi, ali bolje rečeno, da bi mogla vsik-dar uspešno kljubovati vsakemu ka-kršnemukoli napadu. Trdi se pa lahko, da take trdnjave, ako jo brani vojak-veščak, sovražnik pod navadnimi pogoji ne more za vzeti, popolnoma izključeno pa je, da bi jo zavzel s samo nekaterimi naskoki, zlasti ako ti naskoki niso kombiniran), to je, ako se ne izvrše zaeno z morske in kopne strani. Poznato je, da so dosedaj napadale Port Artur samo japonske vojne ladje. Z ozirom na to torej lahko trdimo, da o padcu port-arturške trdnjave ni govora, dokler se Japoncem ne bo posrečilo v najbližnji bližini ruske trdnjave izkrcati svoje vojaštvo, s kopne strani obkoliti Port Artur in ga pričeti oblegati po vseh pravnih vojne umetnosti. Dokler se Japoncem ne bo to posrečilo, je naravnost abotno, govoriti o padcu, ali podaji Port Arturja. Japonsko brodovje samo ne bo nikdar povzročilo padca, še manj p a i z s i 1 i 1 o p r e d a j o p o r t-arturške trdnjave, to je tako gotovo, kakor da bi bilo pribito! A tudi v slučaju, da bi Japonci jeli oblegati Port Artur tudi na kopnem, je veliko vprašanje, ako bi se jim posrečilo po vztrajnih ljutih napadih, katere bi morala podpirati tudi vojna mornarica z morske strani, uspešno naskočiti trdnjavo in jo zavzeti. Vsak strokovnjak, kateremu je iz prakse znana ta ali ona pomorska trdnjava bode preje rekel »ne«, kakor »da«. Komur pa je inana, Ae tudi samo teoretično, ugodna lega in velikanske utrdbe Port Arturja, katere so zgradili najimenitnejši ruski inŠenerji z ogromnimi stro ški, s katerimi ruska vlada ni malo štedila, ta mora pritrditi našemu prepričanju, da ni mogoče, da bi Japonoi zavzeli Port Artur — seveda ako niso odločilne posebne izvenredno okolnosti! To mora vedeti vsak strokovnjak! S tega stališča — s strogo vo-jaškostrokovnega — se torej da le pod gotovimi pogoji govoriti o padcu in predanju Port Arturja. To vedo dobro tudi razni »strokovnjaki«, ki priobčujejo po raznoliČnih manj ali več Rusiji sovražnih listih svoja glo-bokoumna razmišljevanja o položaju portarturške trdnjave. Vsi ti veščaki seveda najbolj živo žele, da bi bil Port Artur prisiljen se udati in da bi tej — skoro nepremagljivi ruski trdnjavi zagospodoval Japoneo in da bi na njenem obzidju in njenih utrdbah zaplapolal prapor »vzhajajočega solnca«. To bi bil kajpak triumf in tista z vsem gnevom sovražena Rusija, ki je še nedavno slovela kot prva vojaška sila na svetu, bi bila ponižana do tal! Und der Wunseh ist der Vater des Gedankens! Ker se z vojaško strokovnega stališča da le stežka govoriti o eventuvalnosti padca portarturške trdnjave, jeli so razni listi priobčevati »strokovnjaška mnenja«, da se bo Port Artur j moral udati ne vsled sovražnih napadov, ampak — Čujte in strmite! — radi gladu in nedostajanja streljiva! Priznavamo, da bi bil to argument, kateremu bi se ne dalo ugovarjati, in bi bila ta trditev na prvi pogled, zlasti ako se uvažuje, da je ruska vlada ssma oficijelno izjavila, dani bila pripravljena na vojno, jako verjetna. Prepričani smo, da je tem — sicer z nobenimi razlogi podprtim — trditvam večina čitajočega občinstva brezpogojno verjela. In temu se končno ni čuditi! Čuditi pa se je, da so se našli možje, ki oelo rtflektujejo na naslov strokovnjaka, ki so si drznili — upogibajoČ se svojemu sovinistiškemu čustvovanju — posito namreč, da so zares strokovnjaki, za katere se izdajajo — preslepiti nepoučeno občinstvo s svojimi nestrokovnimi trditvami o resničnem položaju v Port Arturju in s tem ško dovati Rusiji na ugledu! Veščak seveda ve prvi hip, v koliko so verjetne take in slične trditve. Vsakomur, ki je le količkaj vojaško izobražen, mora biti znano, da je vsaka, strategično Še tako brezpomembna in neznatna trdnjava preskrbljena tudi v času miru z živili in s streljivom vsaj za nekaj mesece v. Ako je pa trdnjava vsaj nekoliko večjega strategič-nega pomena, je s provijan-tom in municijo preskrbljena za vse slučaje vsaj za eno leto. Eksponirane, zlasti pomorske trdnjave, ki služijo obenem kot vojna pristanišča, pa morajo biti na vsak način preskrbljene z vsem potrebnim za dlje časa. Kar se tiče streljiva, je treba naglašati, daje v vsaki trdnjavi obilo streliva n a r a z p o 1 ag o, d a ga s p 1 o h v vsakem slučaju preje pre-ostaje, kakor pa primankuje, za večje topove pa je spioh toliko municije v trdnjavi, kolikor Btrelov morejo vzdržali dotični topovi. In da so Rusi skrbeh, da je bil Port Artur zadostno založen z vsemi vojnimi potrebščinami, dasi se niso nadejali vojne, o tem se ne more niti dvomiti, slasti ako se ve, da so oelo vsi najmanjši ruski fori v Evropi vselej pripravljeni za vse slučaje. Zato je popolnoma izključeno, da, nemogoče, da bi Rusom v Port Arturju nedostajalo živil in streljiva! Pa recimo, da bi bilo v prvem hipu zares pičlo skrbljeno za provijant in municijo v Port Arturu. Ali je misliti, da bi Rusi celi mesec, odkar traja vojna, držali roke križem in ne skrbeli za dopolnitev živil in streljiva? Uvaževati pa je tudi, da je Port Artur vendar zvezan z ostalo pokrajino z železnico, ki mu vsak dan lahko dovaža, karkoli potrebuje portartarško vojaštvo in prebivalstvo! Kako more potem pameten človek govoriti o gladu in pomankanju streljiva v Port Arturju, je nam neum-Ijivo! O gladu in pomankanju streliva bi se vsaj nekoliko upravičeno dalo govoriti samo in edino v slučaju, da bi Japonci takoj po prvem napadu na Port Artur jeli to trdnjavo oblegati na suhem in na morju. Pod sedanjimi okoliščinami pane more biti govora niti o gladu, niti o nedostajanju streljiva. Sicer pa je naše prepričanje to, d a napad na Port Artur in njega zavzetje po Japoncih ni niti misliti! Treba je uvaževati, da so Japonoi v zadnji japonsko-kitajski vojni leta 1894. oblegali Port Artur z mornarico in armado 25.000 mož eden oeii mesec, dasi ni bila takrat ta trdnjava tako utrjena, kakor je sedaj, in tudi ne tako armirana in dasi so jo branili — Kitajci! In sedaj, ko je Port Artur nova, vsem modernim tehničnim zahtevam ustrezajoča trdnjava, katero branijo Rusi, bi naj imeli Japonci ložje stališče? Kdo bi bil tako zaslepljen, da bi to trdil?! Caesar. Z bojišča. Na bojnem polju vlada sedaj navidezno — mir, vsaj poročil ni nobenih, kijbi nam javljala o velikih dogodkih. Ali je nastopila v razvoju vojnih dogodkov na Daljnem vztoku stagnacija? Na prvi hip bi človek to res mislil! Ako se pa stvar temeljiteje prevdari, se sprevidi, da je ta mir na bojišču sličen brezvetriju pred — viharjem. Obe sovražni vojujoči se sili mirujeta navidezno na zunaj, v resnici pa se z nsporom vseh svojih sil pripravljata na prvi resni, morda celo odločilni spopad, utrjujeta svoje pozicije in skušata s premetenimi manevri droga drugo premotiti in preslepiti o svojih načrtih in o svojih vojnih akcijah. Rusi so že sdavna prekoračili reko Jalu in ni verjetno, da bi to svojo ugodno pozicijo zapustili, tembolj, ker so se že utaborili v mestu Andžu. Vendar se poroča, da so se te dni kar nenadoma umaknili is pokrajine ob reki Jalu in odkorakali proti Galu. Kakor smo že rekli, ni ta vest prav nič verjetna. Najbrže so jo Rusi namenoma spravili med svet, da bi s tem premotili Japonce o svojih operacijah. Znano je namreč, da nimajo Japonci zbrane še dovoli močne armade v Koreji in da se še vsled tega nečejo meriti z Rusi ? odločilni bitki. Zato se tudi še niso jeli pc mikati proti reki Jalu. Vojne pozicije ob tej reki so zelo ugodne in katera sila jih bo preje zasedla, tista bo imela tudi boljše stališče pri vojnih operacijah Ni torej dvoma, da hočejo Rusi Japonce premotiti, kakor da bi se umaknili iz obrežja Jalu, in bi s tem izvabili japonske vojaške oddelke v to pokrajino, kjer bi "jih potem Rusi napadli in kot nepripravljene lahko uničili. Če se bodo Japonci dali premotiti, to je seveda drugo vprašanje! Kuropatkin na potu na Daljni vztok Kakor se poroča iz Petrograda, odpotuje vrhovni poveljnik ruske vojne sile na Daljnem Vztoku, general Kuropatkin 11. ali 12 t. m. na bojišče. Zajedno ž njim se odpravita na bojno polje tudi princ Karagjor-gjević, ki je, kakor smo že poročali, menovan za poveljnika kozaškega LISTEK. „Slovencu" v odgovor. Danes sem prejel dve „Slovenčevi" številki od petka in od sobote, v katerih se omenjeni list zaganja v moj članek o Haecklu. Skoro se mi ne zdi vredno, odgovarjati na one napade, ker so prebedaeti; dasi gospodom okoli Slovenca" nisem baš, kar se tiče možganskih zmožnosti, posebno veliko zanpal, bi vendar ne bil mislil, da so v stanu, tako skrpucalo kot je ona notica v petkovem „Slovencu", sobotni feljton pa tudi ni mnogo boljši, priobčiti v svojem listu. Kaj hočejo povedati 8 tem, ako se norčujejo iz raznih znanstvenih resnic? Da se je Človek razvil iz živali, in to gotovo iz opice, je danes prepričanje vseh učenjakov; to dandanes velja med zoologi za tako dokazano stvar, kakor n. pr. da se zemlja vrti okoli svoje osi. Morda pride prihodnjič „Slovencu" na misel tndi slednjemu oporekati; razlogov bi imel pač mnogo, ker se tudi slednje ne strinja z biblijo in z izreki rimskih nezmotljivcev. Celo p. Wasmann, in ta je od vseh katoli- sk h mož gotovo najboljše podkovan v naravoslovju, je mnenja, da se je človek razvil iz živali. Pred par meseci sem se seznanil z Wasmannom ter sem imel priliko z njim mnogo razpravljati o teh problemih; mož mi je rekel, da lahko dokaže postanek človeka iz živali že iz sv. Avguština. Kar se pa tiče „Slovenčevega" ruganja, mu povem, da bi imel še vedno rajše mandrila za svojega prednika, kot pa kakega žeg-nanega nečistnika. Pravi pendant k petkovi „Sloven-čeviu notici je sobotni feljton. „Slov.u bi svetoval, naj se v prihodnje v enakih slučajih obrne na Človeka, ki ima vsaj trohico naravoslovne izobrazbe, ker z lajiki o znanstvenih vprašanjih debatirati, se mi zdi le nekoliko nehvaležno. Pa za danes naj bo. GoBpod, ki je pisal oni članek, sploh ne ve, kaj so „mo-nerea. Monere so p raži vali brez jedra, in takih moner je Haeckel več opisal. Bathvbius pa ni monera, ampak Še neka nižja stopnja, koji pa po Haeck-lovi teoriji ni treba, da bi kdaj eksi-stirala. Svoje nazore o Bathyhijn je Haeckel že zdavnaj opustil, da se je tu motil, ni čuda, ravno tako so se motili tudi vsi Člani Challenger-ekspedicije. „Slovenec" menda zahteva od Haeckla, da naj bo nezmotljiv; to so vendar samo „sveti oče" papež! Sicer so pa učenjaki že davno opustili tolmačenje Bathvbija, da je to oborina mavca (Slovencev člankar niti ne ve, da je kalcijev sulfat mavec!) Kaj je Bathvbius. se še danes ne ve; prav lahko je mogoče, da je to nekakov „plasinodiumu kakor n. pr. aetbalium septicum, kajti že Wywille Thomson, vodja Challenger-ekspedicije, je videl, da se „Bathvbius* giblje in isto so opazovali v zadnjem času Romer, Schaudinn in Kukenthal v Spicbergih. To je današnje stanje našega „znanja o Bathy bi ju, in trditev, da je to kaka „blamaža" za Haeckla, je torej najgrša laž. Kar se tiče napadov zastarelega Hisa s svojim nesrečnim parablastom (tako je His nazval neko tvorbo pri embrijonih, katere pa po današnjem stanju znanosti sploh ni) in že davno umrlega Sempera (ali so to morda oni »novejši učenjaki, kojih študij „Slovenecu meni „mlađemu dijaku" tako očetovski priporoča?), „Slovence" le potrjuje moje besede, da so na Haeckela nasprotniki z vso silo navalili, da so pa naposled vsi onemogli. Za Hisove ontogonetske principe se danes sploh nikdo več ne briga, Semperova polemika proti Haecklu (kakor tudi druge njegove polemike proti Goetheju itd.) pa je vobče znana kot jako nesrečna. Paulsenovo knjigo, zdi se mi, si je „Slovencev" učenjak šele omislil, ko je Žital v mojem članku, da je „Paul-sen Haeckla ostro napal".*) Svetoval bi mu, naj Paulsenov zagovor Še enkrat dobro prečita. Ako to ni največja resignacija, ako kdo najprvo veli, da je škandal, da je izšla taka knjiga kot „ vVeltriitsel", v zagovoru pa to „Skandalozno" delo pozdravlja kot velik napredek! Vidi se, da „Slo-čev" Člankar ni posebno veliko znanstvenih razprav Čital, ker ne razume zmisia Paulsenovega zagovora, ki je vendar preklic comme il fant. Ah misli, da bo Paulsen svoje trditve tako pre-klicaval, kakor kak klerikalni urednik svoje razžalitve, ako se ga toži pri sodniji? „Slovence v a argumentacija s Paul s en o m je torej nesramno zavijanje, „Slovenec" se tu sklicuje na besede, koje je Paulsen par mesecev potem, ko jih je izrekel, preklical. (Konec prili.) *) Nekako tako sem se menda izrazil. Svojega Članka žal nimam pri roki. Pod novim orlom. Zgodovinska povest. Tretji del. XXV. Mara je sedela poleg Konrada in trepetajo poslušala, kar je pripovedoval o svojih doživljajih v vojni. Ovila je svoje roke okrog njegovega vratu in položila svojo glavo na njegovo ramo. In Konrad je pripovedoval, kako je armada prišla na rusko Poljsko in bila navdušeno sprejeta, s kakimi težavami se je morala boriti pri Vilni in kako je trpela pri Smoien-sku, kjer je bil Konrad ranjen. Več tednov sem ležal v bolnici, je pripovedoval Konrad. Ranjen sem bil na nogah, na glavi in na roki. Rane so se zacelile, samo desna roka je v komolcu postala nepre-gibna. v Jokaje se je nagnila Mara nad pohabljeno roko jo poljubila in jo močila s svojimi solzami. — Odpusti mi, Konrad, odpusti — jaz sem te - gnala v vojno — jaa sem kriva te nesreče. Konrad jo je potolažil a bese- polka ob reki Jalu, in princ Bour-bonaki. Kakor se naglasa, ima sedaj Rusija približno četrt milijona mož v Mandžurski in vojne operacije se bodo pričele po natanko določenem načrtu prve dni meseoa aprila. Transport vojaštva se vrši vkljub marsikaterim nedostatkom pri železnici in drugim težkočam, popolnoma normalno. Vsak dan vozi 13 vlakov in vsak dan se pripelje približno 4000 vojakov na Daljni Vztok. Sprva je vojna uprava sklenila, da ne sprejme nobenih prostovoljcev v armado, general Kuropatkin pa je izposloval, da sme sedaj vsakdo prostovoljno vstopiti v armado. Iz prostovoljcev se bodo sestavili posebni voji, ki se bodo izvežbah in nemudoma poslali na bojišče. Državni zbor. Dunaj, 6. marca. V torek, 8. t m.t se skliče zopet državni zbor, Pred sejo imajo posvetovanja: četvorni odsek nemških strank, nemška ljubaka stranka, jugoslovanska in*so-cialnodemokratska zveza. Državni svetnik baron Braun t Dunaj, 5. marca. Bivši mnogoletni kabinetni ravnatelj cesarja Franca Jožefa, baron Braun, je danes umrl v svoji vili v Aussee u. Cesarjev zaupnik in svetovaleo je bil 37 let. Vsled njegovega vpliva se je bilo poklicalo na krmilo Hohen-wartovo ministrstvo, Slovanom naj-pravičnejŠa vlada. Poostreni položaj na Ogrskem. Budimpešta, 5. marca. V da našnji seji je predložil ministrski predsednik grof T is z a že dolgo napovedani predlog o izpremembi poslovnika, s čimer je pooštrenje političnega položaja prispelo do vrhunca. Vsebino tega predloga smo že omenili v brzojavki. Opozicija je med čitanjem predloga viharno ugovarjala. Posl. Rakovszkv je takoj začel nabirati podpise za tajno sejo toda ni dobil potrebnih 20 podpisov. Poslanci O ko lic san i, Varadv in Mol nar so imeli svoje zaključne govore o rekrutni debati, nakar se je seja že ob 3. popoldne zaključila. — V političnih krogih niso pričako vali tako ostrih sredstev v Tiszovem predlogu, zato je vse skrajno presenečeno, kajti, ako ta predlog obvelja, je grof Tisza pravzaprav absolutni gospodar v deželi. Pri čitanju predloga ni ugovarjala hrupno samo Ugronova stranka, temuč tudi pristaši ljudske stranke in A p p o • njjeve skupine V Kossuthovi stranki sta dve struji. Mlajši poslanci so odločno za to, da se stranka pridruži obstrukciji. Da se to prepreči, je poslala stranka deputacijo k ministrskemu predsedniku, naj svoj predlog ne uveljavi za stalni opravilnik, toda grof Tisza je odgovoril, da sedaj ni več časa za pogajanja. Jutri gre ministrski pred- sednik na Dunaj, da intervenira pri zaprisegi K h u e n a - H e d e r v a -ryja za ministra na dvoru. Svoj predlog bo utemeljeval v sredo v državnem sboru. — Kako je javno mnenje razburjeno proti grofu Tiszi, kaše najbolj dejstvo, da je mestno poglavarstvo določilo oelo vrsto civilnih stražnikov za varstvo ministrskega predsednika. Ob potu iz ministrske palače do parlamenta bo nastavljen cel kordon stražnikov, kadar se mini strski predsednik pelje v državni zbor. Avstrija in Italija. Rim, 6.marca. O sedanji vladi se govori, da je naklonjena Avstriji. To se hoče dokazati posebno s tem, ker je imenovala vlada v senat med drugimi tudi generala Baldissero, katerega so prejšnje vlade preskakovale baš zaradi tega, ker je preveč zavzet za Avstrijo. General Baldissera se je namreč bojeval pri Kraljevem gradcu kot avstrijski ritmojster. Vatikan in italijanska vlada. Rim, 6. maroa. Papež je imel te dni dolgotrajno posvetovanje s kardinalskim zborom ter izjavil, da prevzame sam vodstvo za priprave za mednaroduo marijansko razstavo, da na ta način jasno pokaže vsem cerkvenim knezom, da rimsko-kato-liška cerkev ne more dalje ž iveti v 11 a 1 i j i kot sovražnica na sovražnih tleh Ta izpoved je vatikanske kroge hudo poparila. Organizacija orožništva v Ma-cedoniji. Carigrad, 6. marca. Turška vlada se je nenadoma začela upirati reorganizaciji orožništva v Maoedo-niji v zmislu dogovora velesil. Na tozadevni memorandum poslanikov velesil je odgovorila turška vlada neprijazno ter pravi, da so sklepi velesil naperjeni proti suvereniteti sultanovi. Končno se še sklicuje, da je itak storila dovolj za reorganizacijo orožništva s tem, da je že pozvala belgijske in švedske častnike. Turški ugovori se seveda ne sprejmejo, temuč poslaniki odgovore primerno turški vladi. Bolgarska in Rusija. Sofija, 5. marca. Povodom ob-latnice osvoboditve Bolgarske sta menjala knez Ferdinand in ruski car Nikolaj II. prisrčne brzojavke. Car je brzojavil, da ga bolgarske simpatije v času, ko je sovražnik Rusijo izzval, da je morala v svojo brambo potegniti meč, zelo vesele, ter iz javil, da bo Rusija prej kot slej neustrašno skrbela za mirni blagor po krvi in veri sorodnih ji balkanskih narodov. Strah pred vojno v Perziji. Petrograd, 6 maroa. Ii Teherana se poroča, da je perzijska vlada zelo v skrbeh, da bi se vojna raztegnila tudi nad njeno deželo. Za- radi tega je sklenila, da pošlje še 30 000 mož na af ghansko mejo. Dopisi 1* Mokronoga. Ni moja navada, pisati v časopise, a včasih se mora vendar kdo oglasiti, posebno sedaj, ko traja zimsko spanje. Pri nas ni posebnih novosti. Čuje se, da se v Št. Rupertu v sosedni dolini pripravljata obe stranki na hud boj pri občinskih volitvah ter da bo glavni in odločilni dan v ponedeljek, dne 7. t. m. Govori se pri nas, da je klerikalna stranka namesto razumljivih mož postavila za kandidate nekaj kozlov. Tega pa ji ni zameriti, ker ima precej hribovskega terena. Pri nas sta pred kratkim pri belem dnevu dva fantiča iz Mirne napadla našega žendarmerijskega postaje-vodjo g. Jelenca ter ga brez povoda hotela pobiti na tla. Oba sta bila aretirana ter se bodeta zagovarjala pri sodišču v Rudolfovem. Klerikalna stranka na Mirni jih gotovo pogreša, ker sta ta dva junaka Člana katoliškega izobraževalnega društva. Da, ta katoliška izobrazba je nekaj posebnega. Pri nas v Mokronogu je odstopil g. Karel Sašelj, kot trški načelnik in blagajnik. Gosp. Sašelj je obče priljubljen vsled svoje dobrodušnosti in odkritega, prijaznega značaja. Odstopil je vsled tega, ker je nekdo drugi, ki je sicer „velika* oseba hrepenel po tej časti. Za načelnika je bil na njegovo mesto izvoljen Franc Pencat, tovarnar, živinorejec in veleposestnik proti kateri izvolitvi pa je hud odpor med tržani ter se namerava vložiti pritožba na dežel 10 vlado. Tržani o volitvi niso baje bili obveščeni ter se je volitev vršila nekako med Štirimi očmi. Da se tržani branijo novega tržnega predstojnika, ni vzrok to, ker je postal v zadnjem času ud klerikalne stranke, pač pa za to, ker je bil pred kratkim zaprl javna pota ter s tem izgubil zaupanje do trških prostorov. Proti tej zaprtij i se je poslala že pritožba na c. kr. okrajno glavarstvo v Krškem. Si zdrav. Od Sovine. (Motu p rop rio*) Oziraje se na zanimiv razpis v številki 40 „ Slov. Naroda" z dne 19 .febr. t. L. dovoljujem si sledeči nasvet proti odiranju revnega slovenskega kmeta od strani rimskokatoliških duhovnikov pri pogrebih, porokah, krstih itd. v Vašem veleceDJenem listu vsem kmetom in kmeticam najtoplejše priporočati. Ako v tvoji družiui, ljubi kmet in kmetica, nemila smrtna kosa enega ali drugega člana pokosi, tvoj duhovnik pa tvojo tugo in žalost v to zlorabi, da Ti pogreb na nečuven način Črez postavno mejo zaračuni in od tebe plačila zahteva, hiti takoj h knjigo trže u in si kupi knjigo „Štolnina„, katera velja samo 23 v. V ti knjižici so vsi cerkveni stroški pri cerkvenih opravilih na postavni podlagi v vseh razredih zabeleženi. Prečitaj knjižico pazljivo, poišči si razred, v katerega spadaš, ter pošlji v tvoji kategoriji določeno postavno svoto duhovniku s knjižico vred, ter mu piši sledeče vrstice: Častiti g. Župnik! Tukaj priloženi, na postavni podlagi določeni znesek si dovoljujem Vam poslati, ter iz srca obžalujem, da mi'n^mogoeeVaši zahtevijustreČi ter visoki Vaš račun poravnati. Premislite si mojo Žalostno usodo: vsak dan mi po trikrat po štirikrat na uho Čivka toliko in toliko kljunčkov in prosijo, naj jim iste s hrano zamašim. Vprašanje: Od kod vzeti ? Leto ima 365, a letos pa celo 366 dni. Brez zamere: Jaz sem in ostanem revna kmetska para. Udani faran: M. M. Dnevne V Ljubijan., 7. marca. — Osebno vnet. Ministrski predsednik kot vodja pravosodnega ministrstva je imenoval notarskega kandidata Frana Stupico v Ljubljani za notarja v Tržiču. — Občinski ovot ima jutri sejo Na dnevnem redu so poročila o letošnjih dopolnilnih volitvah za občinski svet; o gradnji domobran ske vojašnice in gospodarskega poslopja pri Šficariji; o napravi uličnih pojasnjevalnih tablic; o konečnem obračunu za most Čez GradašČioo; o napravi hodnikov ob škofijskem po sestvu pri Sv. Petru; o kanalizaciji Šubičevih ulic do južne železnice; o konečnem obračunu cesar Franc Jo-žefovega mostu; o imenovanju novih ulic in trgov; o povišanju remune racije pomožnim učiteljem na višji dekliški šoli; o uporabi dotacije na dveh šolab; o obsajenju nekaterih barjanskih cest z drevjem, o prošnji »Glasbene Matioe« za odpis zaostale vodaržne; o prošnji nekaga pomožnega uradnika za bolniško podporo. — Klerikalni kandidat za deželnozborski mandat kmetskih ob čin kranjskega, škofjeloškega in tr-šiškega okraja je France Demšar, župan v Selcih. Potegovali so se za ta mandat tebant Koblar, kanonik Karlin in pasar Kregar. Klerikalci niso vedeli, za koga bi se odločili in da bi ne bil izmed teh treh nihče razžaljen so izbrali Demšarja. Ta nima prav nik kih zmožnosti in je tudi kot gospod&r to, kar se navadno imenuje »zanikern kmet«. — Kdo ire? Prosimo vse prijatelje in neprijatelje, naj vzerno v roke zadnjo št-avilko »Domoljuba«. Marsikdo se bo sicer težko premagal, vzeti ta nečedni list v roke, ali naj se premaga, kajti čttal bo nekaj zanimivega. Na prvi strani »Domoljuba«, in sicer v dru^i koloni je v članku »Kdo žre« čitati: ». . . Kdo torej »žre«, je jasno. Fran Šuklje, e. kr. dvorni svetnik, državni poslanec . . « Suklje naj prime Načeta Žitnika za ušesa, da ga tako nesmrtno kompromitira. Sicer pa je tudi to izvrstno, da prinaša »Domo ljub« sredi svojega članka »Kdo žre« podobo Fr. Šukljeta. E, g. Šuklje, ti »Domoljubovi« farji so vsi hudičevi in kdo ve, kaj nameravajo z Vami, da so začeli delati s takimi — slučaji! — Ubogi orožniki. V soboto se je »Slovenec« spravil nad orožnike. Trda in neprijetna je služba orožniška; plače je malo, dela pa mnogo in časih prav odijoznega. Vobče se mora tudi reči, da izvršujejo orožniki svojo službo vestno in nepristransko in če se kje kaj napačnega primeri, zadostuje pritožba, da se napravi red. Pri »Sloveneu« pa orožniki niso v milosti in v bo- dami polnimi vroče ljubezni in potem pripovedoval dalje, kako je moral z drugimi iz bolnice odpuščenimi vojaki v trdi zimi peš iti od Smo-lenska na Vilno in od tam do Var-dave in Draždanov Strašni so bili ti doživljaji, marsikdo je na potu omagal in obležal na ceiti, le malo jih je prišlo čez mejo. — V Draždanih sem bil na svojo prošnjo odpuščen iz armade, je končal Konrad svoje pripovedovanje. Pustili so me, ker sem itak neporabljiv; vojak s pohabljeno roko je nemogoč. V sobi je zavladala tišina in čulo se je samo pritajeno ihtenje Damjanove Mare, katero je bil Konrad stisnil k sebi tako, kakor bi je nikdar več ne hotel izpustiti. Mala družba v Damjanovi hiši je ostala zbrana do pozne noči in tki ničesar vedela o razburljivih vesteh, ki so se širile ta večer po Ljubljani. Razvedelo se je bilo, da je pri Mengšu naBtal kmetski upor in da je bil neki orožnik ustreljen, da so kmetje pri Litiji naskočili s kosami, sekirami in kamni francoske financarje in dva težko ranili in da se je zgodil nad Kranjem atantat na grofa Bertranda. Neki mladi mož, meščanski oblečen, je prijezdil od Radovljice. Pri neki gostilni na potu je zapazil grofa Bertranda in njegova spremljevalca. Nagloma je zablisnil v njegovih rokah samokres, počilo je in Bertrandov adjutant je bil, a povsem lahko, obstreljen na rami. Napadalec je zdirjal proti Ljubljani. Sicer sta bila takoj poslana za njim dva orožnika na konjih, a dohiteti ga nista mogla. Pač pa sta od ljudi izvedela, da je jezdil proti Ljubljani, kajti še v Št. Vidu sta orožnika dobila človeka, ki je videl tujca. Naravno je, da je ta vest vzbudila v Ljubljani veliko ogorčenje in veliko vznemirjenje, zlasti ker je policija zopet vprizoriia natančno preiskavo vseh gostiln in vseh hiš. Charles Nodier se je iz radovednosti pridružil policijskemu komisarju Toussaintu in ga spremljal po raz nih gostilnah. A ves trud je bil brez uspeha in jezno so se vrnile patrulje v stražnico. — Nekaj pesebnega sem pa vendar zapazil, je rekel Nodier policijskemu komisarju, ko sta šla iz gostilne, ki je bila tam, kjer je zdaj Medjatova hiša. — Kaj ste zapazili? je osorno vprašal Toussaint. — V sobici poleg hleva je dišalo po parfumu, po finem parfumu, kakor ga rabijo samo fine dame — in take vendar ne hodijo v to fur mansko gostilno in tudi ne prenočujejo v sobici poleg hleva. Toussaint je obstal sredi pota, tako ga je to presenetilo. — Da, ds, moj ljubi komisar, se je smehljal Nodier, jaz se na svoj nos lahko zanašam. Sicer pa se hitro prepričate, če sem govoril res nico. Kar nazaj pojdite. Toussaint ni ničesar odgovoril. Zatopil se je v svoje misli in šele Čez nekaj časa poklical detektiva Roštana ter mu tiboma nekaj naročil. Detektiv je šel nazaj proti sumljivi gostilni, Toussaint pa je a No-dierjem nadaljeval svojo pot v mesto. Šla sta molče do sedanjega Turjaškega trga, kjer sta se v naglici ločila. Nodier, ki je stanoval v Recher-jevi hiši, je iel domov. Tiho se je smejal in odpiraje vrata šepetal sam sebi: — Ta parfum — ta parfum. — Jaz ga poznam — samo ne spominjam se. — V tem hipu se je čul iz bližine strel in kmalu na to je pritekel v divjem diru mimo knežjega dvorca človek in hitel čez Turjaški trg. Za njim je teklo nekaj vojakov, katerim so se pridružili iz stražnice došli redarji. Tudi Nodier je Šel za njimi in jih je došel na Bregu. Tam je izvedel, da je pri hiši, kjer je bilo nastanjeno vojaško zapovedništvo — na vogalu H.lšerjevih ulio in Gradišča, kjer je bila pozneje kadetna šola oziroma topničarsko zapoved ni štvo — videla straža neznanega Človeka, ko je skočil z okna in zbežal v mesto. Straža je za njim ustrelila, a ga ni zadela. — V tisti sobi je bil, kjer so spravljeni mobilizacijski načrti, je pripovedoval straže vodja. Morda je te načrte ukradel. — In kje je tat zdaj? — V Ljubljanico je skočil. Odvezali so več čolnov, katerih je bilo tedaj vse polno ob Bregu in preiskali obe obrežji Ljubljanice, a tatu niso mogli najti. V tem je šel Toussaint na vojaško zapovedništvo in tam se je dognalo, da so bili res ukradeni mobilizacijski načrti. — Vihar se bliža, eksoelenca, je rekel namestniku generalnega gu vernerja, ki je bil tudi prišel na lice mesta, velik vihar se bliža — kdo ve, če ga prestanemo. boto so se klerikalci nanje spravili in jih vsestransko opsovali. In mi te temu nič ne čudimo. Orožn ki so po svojem poklicu dolžni vse lumpa preganjati in lumpje jim seveda niso zato hvaležni. Da »Siovenčevci« niio zadovoljni z orožniki, ki izpolnjujejo svoje dolžnosti vestno in pošteno celo napram klerikalnim županom, kadar store kako lumparijo, to je p&6 naravno — in zato se orožniki tudi ne bodo zmenili za »Siovenčevat sramotenja. Saj bi bilo zarije le žalostno, ko bi jih hvalili taki ljudje, kakor so klerikalci. — Sveto katoliško vero nam hočejo liberalci ukrasti. — Krščanski možje, na noge, da se rešimo! — To je bojni klic I aplaru Jaroa v Slavini o priliki tamošnjih občinskih volitev. Kakor netopir ae plazi v mraku po vassh s svojim ye neralnim štabom ter desnim pobmu bi vedno le po snemali Nemce ? Francozi bi se smejali, če bi kdo hotel vpeljati dijalekt v literaturo; v francoskih igrah govore" tudi kmetje vedno le knjižni jezik — ah tekst je pieau tako, da je kmetovo govorjenje naravno, tako, kakor je pri nas Jurčič pisal. V tem tiči vsa skrivnost glede vpo-rabe dijalekta; mi pa bodimo veseli, da nam ni tega treda, česar se morajo posluževati Nemci, če naj ne trpi iluzija in če naj pride lokalni feoiorit do veljave. — Ljubljanska kreditna banka imela je danes dopolndne v gorenjih bančnih prostorih svoj četrti redni občni zbor, pri katerem je po 20 delničarjih bilo zastopanih 1292 delnic. Zborovanje vodil je predsednik gospod Ivan Hribar, kot vladni zastopnik bil je navzoč g. deželnovladni svetnik marquis G o z a n i, kot zapisnikar pa g c. kr. notar P1 a n t a n. Predsednik omenjal je v svojem ogovoru, da se je bančno delovanje gibalo lani skoraj v istih mejah kakor v predidoČem letu. Razmere bile so sicer nekoliko manj ugodne, vendar izkazuje računski sklep lep uspeh. Zahvaliti je to v prvi vrsti vestnemu delovanju bančnega uradni-Štva, zlasti g. ravnatelju Pečanki in sedanjemu vodji celovške podružnice Skorkovskemu. Celovška podružnica je pričela svoje delovanje z novim letom; našla je sicer v tamošnjih nemških krogih odpor iz političnih in konkurenčnih ozirov. Pred kratkim so bile pri tamošnji podružnici razbite napisne tablice; upamo pa, da se bo razburjenje kmalu poleglo. Sicer pa se ne udarno in smo prepričani, da bode ko-oeČni uspeh na naši strani. Ravnatelj Pečan k a poročal je potem v imenu upravnega sveta o preteklem poslovnem ,etu ia o računskem sklepu pro 1903. Ker se bode delničarjem doposlalo tiskano poročilo, omenjamo le, da znaša čisti dobiček za pretečeno leto 107.324 kron 76 v, ki se vsled sklepa občnega zbora razdeli takole: 5000*34 K rezervnemu zakladu, 60.000 K delničarjem kot 6% dividenda, 450064 K kot tantieme upravnemu odboru, 2000 K pokojninskemu zakladu, 19.999*66 K kot izredna dotacija rezervnemu zakladu, 1000 K za dobrodelne namene, znesek 14.824* 12 kron pa se prenese na nov račun. Občni zbor vzel je poročilo in bilanco odobruje na znanje, isto tako tudi poročilo nadzorstvenega sveta. V upravni odbor so bili soglasno izvoljeni gospodje: Župan Ivan Hribar, Josip Š p i t a 1 s k j j Kornelij G or u p vitez S1 a-v in s ki, Fr. Krasnv, Ivan Knez, Fr. K o 11 m a n n, Ivan O 11 o, dr. Ivan Tavčar, Urban Z u p a n e c , Miroslav grof K u l m e r, Milivoj Ornadak in Fran A r n o 1 d; v nadzorstveni svet pa per acclamatiouem gg.: Josip Lav-r e n č i č, Gabrijel J e 1 o v š e k, Fran M a 11 y, Fran Pavlin in Dragotin V a b i Č. Upravnemu odboru, zlasti njega predsedniku, in nadzorstvenemu svetu izrekla se je zahvala občnega zbora. — Narodna čitalnica v Ljubljani je priredila včeraj zvečer s sodelovanjem društvene godbe »vinsko pokušnio« Pokušnja je bila nenavadno mnogoštevilno obiskana 10 razvila se je km.in živahna z«-bava, kateri je pozneje sledil tudi improviziran ples. Društvena godba je svirala marljivo in vztrajno m za služi vse priznanje. Prodajalo se je vino v bu oljkah iz deželne kleti. Okusni arangement mnogoštevilnih buteljk sta izvršila čitalniŠka odbor nika gg. Paternoster in Sajovic, raz prodajo pa sta z veliko ljubeznivostjo prevzeli Rospa G >golova in gospa Jebačinova. — Zadruga krojacev, klobučarjev itd. % Ljubljani sklicala je na poziv mestnega magistrata, shod pomočnikov v nedeljo, 6. t. m. v puntigamski pivarni, pri katerem se je sklenilo ustanoviti pomočniški zbor krojaških, krznarskih in rokovičarskih pomočnikov. Izvolil se je v to svrho odbor, ki pripravi pravila, da se ista predlože c. kr. deželni vladi. Obenem pa so se volili zastopniki pomočnikov, ki bodo zastopali na shodih krojaške zadruge svoje koristi ter stavili even-tuelne predloge. — Knjigoveško društvo priredi v nedeljo, 13 t. m. ob 8 uri zvečer v dvorani »Puntigamske pivnice« (Turjaški trg) zabavni večer s petjem, godbo in šaljivo poŠto Prijatelji drušsva se tem potom vljudno vabijo k mnogobrojni udeležbi. Vstop nina prosta — Kočarju Andr. Skrabu na Igu povila |e njegova žena 4. t. m. trojčke, in sioer dečka in dve deklic*. Otročići so krepki, tudi Žena je primeroma zdrava samo revščina vlada v hiši, ker je že od preje troje otrok P. n. gospe se prosijo za revno mater in njene otročičke, kak milodar podeliti, bodisi v penlu ali v denarju. Darila se hvaležno sprejemajo v blju čaraki delavnici g. A hči na v Wol fovih ulicah, odkoder se bodo svojemu namenu izročila. — Tatvina- Ponoči od 2. na 3 t m ukradeno je bilo posestniku Martinu štoda iz Most, iz zadnje sobe 115 K gotovine, nadalje 1 hlebec kruha, 30 mesenih klobas, 1 steklenica brinovca in 4 jajca. Tat se je priplazil v spalno sobo kjer je spala tudi domača dekla tej je iz krilnega žepa vzel 20 vinarjev in ključ od sobe, s katerim je duri odprl in potem tatvino izvršil. Tatvine sumen je dninar Miha Jakobin iz Dobrunj kateri si je pridejal napačno ime »Lorenca Tomšič« in pod to tvrdko letna izvršil več ulomov. — Žrtva žganjepitja. Čevljar Janez Globočnik je zelo ljubil Žganje, popival je več dni zapored po raznih krčmah. Dne 5 t. m. so ga našli mrtvega v hlevu gostilničarja Antona Gsbrijelčioa na Brezjah; zadela ga je kap vsled nezmernega zauživanja žganja. — Strašen konec. V soboto je paznik pri zgradbi tunela v Radovni, na strašen način ponesreŠil. Eksplodiralo mu je 13 dinamitnih patron. Maz-zori je bil raztrgan na kose; našli so od njega samo nogi in del ene roke. — Nenavaden samomor. 371etni posestnik I. Hutter blizu Zdihovega na K a ^vskem je bil že nekaj časa umobolen. Dne 2. t. m. je poelal svojo ženo iz sobe, potem pa vzel starj dleto, je nastavil na i>r*a in se tako zaletetel v vrata. Dleto se mu je zabodlo globoko v srce, da je bil mož v nekaterih tre notkih mrtev. — Samomor. V Gorici se je ustrelil stavbni riear pri vodstvu bohinjske želetnice I»an Triletj za radi neozdravljive bolesni. — Granica policija. Čudni značaji raor»jo biti varam javnega miru in reda v najbolj nemškem mestu Gradcu. Te dni so zaprli policaja S a 1 m h o f e r j s, ki je bil član nevarne lopovske družbe. Ravnokar pa poročalo graški listi, da so zaprli redarja. U 1 I r i o h a , ker je imel grešno razmerje z neko šolsko učenko. — Aretovali so v Trstu 45 let starega Ivana M*nfredt s Tolminskega bivšega občinskega tajnika v Dekanih v Istri. Manfredo je leta 1897. v De kanili ponev« il nekaj de narja in pobegnil na Reko; sdaj je tudi v R-bi nekaj pogoljufai in vsled tega zbežal v Trat, kjer pa ga je prijela policija. — Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Kot prvi je sedel na zatožni klopi Jožef Šabec, posestnik iz Hruševja, zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe, ker je vdaril s pestjo Antona Sabca tako po levem očesu, da mu je vsled tega za vselej vid oslabel. Ker so pa bile izpovedne prič v protislovju, je porotno sodišče na predlog državnega pravd ništva v svrho, da se iznova zaslišijo pri kompetentnem sodišču na licu dejanja navzoče priče kakor tamošnja izvedenca, razpravo na nedoločen čas preložilo. Popoludanska razprava proti Janezu in Frančiški Pavlic zaradi hudodelstva tatvine, se je prestavila na prihodnji petek. Povabi se nanjo Janez Znidaršič, krčmar iz Matenje vasi, da bo po zdravniških zvedencih preiskovan, jeli je njegovo poškodbo na roki, povzročeno po Janezu Pavlicu, smatrati za težko ali za lahko. — Prijet tat. Mestna polici|a je prijela vc«-ra' brezposelnega hlapca Mihaela Jakopina iz Javorja, občina Dobrunje, kateri je sumljiv, da je v noči od 2. na 3. t rn se utihotapil v hišo Matije Škode v M »stani in mu ukradel 115 K denarja, 30 klobas, jajo in žganja in da je v noči dne 25. svečana vlomil v Predovičevo pel co v Vodmatu in oobral iz puš ce ves denar. Tudi je Jakopin sumljiv, da je izvršil v Mostah več kurjih tatvin. — Konj ušel j« danes ponoči na Sv. Petra cesti fijakariu Matevžu Oblaku, stanujočemu na Rimski cesti št 12 v trenotku, ko je ta hotel seati na kozla. Oolafc je padel s kozla, konj pa je dirjal z vozom, v katerem je bil neki gospod s svojo soprogo, proti Marijinem trgu. Gospod je med vožnjo skočil z voza in padel na cesto. Neki potnik, ki je prišel po Wolfovih ulicab, je konja prijel in vstavil. — S tira škodil je v soboto ob 10. uri ponoči na južnem kolodvoru stroj, ki hi moral odpeljati brzovlak, vsled Česar je imel vlak 20 minut zamude. — V Ameriko se je odpeljalo 5. t m. ponoči z južnega kolodvora 24 izseljencev — Na Westf alsko se je včeraj odpet|alo 67 brvatsfcih delavcev. — Izgubljene in najdene rredi. Manja Cotman, vdova, stanujoča na. Krakovskem nasipu štev. 10, je izgubila dne 5. t. m. v Šolskem drevoredu denarnico, v kateri je imela nad 12 K denarja. — Realec S. T. je izgubil včeraj zjutraj na poti od Mest nega trga, po Starem trgu in Sv. Florjana ulicah srebrno žepno uro — Na poti od Dunajske ceste do Gradišča je bil včeraj izgubljen zlat obesek. — Na Bleiweisovi cesti je bila danes zjutraj najdena vozna plahta. — Na južnem kolodvoru najdene reći. V času od 27. svečana do 4 t. rn. so bile na južnem kolodvoru najdene sledeče reči: kov Čeg z obleko, dežnik in denarnica z manjšo svoto denarja. — Koncert društvene godbe se vrši v sredo dne 9. t. m. v restavracijskih prostorih »Narodnega doma. Začetek ob pol 8 uri zvečer. Vstop prost. — Hrvaške novico. — Kmečki nemiri in nove volitve. Nedavno so bili hrvaški okrajni predstojniki sklicani na skupno posvetovanje zaradi kmečkih nemirov in eventualnih novih volitev. Ban -va želja je, naj bi predstojnik belovar skega okraja, Kukuljević Sa k cinski, odstopil, ki je baje zakrivil zadnje nemire v tem kraju Nove volitve bi bile potrebne v slučaju, da se ogrski državni zbor raz pusti, ker pošlje hrvaški sabor iz svoje srede zastopnike v Budimpešto. — Hrvaška baniea in umetnost. Banica grofica Lila P ej a o s e-v i c h, ki je sprejela pokroviteljstvo hrvaškega umetniškega društva, je peljala deputacijo umetnikov k banu ter mu priporočila društvo v naklonjenost. Btn je deputacijo pri srčno sprejel ter obljubil svojo po moČ — Istotako je obiskala O (.ca zbirko domaće industrije, ki jo p -£lje dvorni založnik Berger na razstavo v St. Louis. Banica je pokazala svoje strokovno poznanje in zanimanje za hrvaško domaČo industrijo. — „Amaconke" v Zagrebu. V soboto so v Zagrebu peli Parmovo opereto »Amacmke«. Kakor se nam brzojav))* iz Zagreba, je imela opereta presijajen utipeh. — Prodafo „Slovenskoga Naroda" prevzeta je v Kamniku g Marija A ž m a n. Dalje je prevzela tvrdka Henrik Stauzer v Krškem. * Najnovejše novice. — Grof Waldersee, feldmaršal nemške armade, je umrl v Hanovru 72 let star. Njegovo ime se je mnogo imenovalo za časa boksarske vstaje na Kitajskem. Grof Waldersee je bil v tej ekspediciji vrhovni poveljnik. — Papeževe reforma Papež je odredil, da se tajnik za konklave že imenuje za časa papeževega življenja, da ne nastane taka neprilika, kakršna se je pripetila pri zadnji papeževi vo-litvi, ko je izbrani tajnic Volpim na-gloma umrl. Za takega tajnika se baje imenuje monsignor Gaspari. — Požar na Dunaju. V soboto zvečer je nastal požar v II. nadstropju hiše št. 15 Werdertorgasse. V tem nadstropju sta namreč imela Kurz i Schle-singer svojo veliko zalogo perila. Požar se je tako naglo razširil, da so prebivalci hoteli z balkona poskakati, vendar so jih ognjegasci rešili. Škode je več stotisoč kron. — Odvetnikova pozabljivost kazniva. Disciplinarni senat najvišjega sodnega dvora je razsodil, da je odvetnikova pozabljivost kršenje njegove stanovske dolžnosti. — V milijoni se igrajo mad jarski magnatje. Kakor smo poročali, je dobil Bela pl. Justh v Monte Carlu pri igri l4/2 mil. kron. Sedaj pa ni zaigral le cele dobljene svote, temuč še več svojih stotisočakov. — Zadjarska bolezen. Ravnatelj pomožnih uradov v ogrskem ministrstvu notranjih zadev, Kadar, ki je poneveril 104.000 K uradnega denarja, je dobil 4 leta ječe. — Nesreča na Savi. Blizu Kragujevca se je prevrnil velik čoln, v katerem je bilo 18 oseb. Žene bivšega predsednika srbske skupščine, gospa P o p o vic, neki draguljar, neki velein-dustrijec iz Belgrada in več kmetov so utonili. — Drevfusova afera. Sodni dvor je sklenil, da se Dreyfusova zahteva po reviziji proglasi za dopustno; odredi se nova dopolnilna preiskava. — Pretkan slepar. Avstrijskega pisatelja (?) Jurija E11 e r j a so v Londonu zaprli, ker je več londonskih Nemcev osieparil za večje svote, češ, da ga je minister Chamberlain nastavil z visoko plačo za ravnatelja, da vpliva na evropsko časopisje v prilog varsteni carini. — Ruski Častniki kot voha ni prijeti. Na rusko-romunski meji so prijeli tri ruske častnike civilno preoblečene, ker so sumljivi vohunstva. — Tri brezžične brzojavne p o s t a j e namerava napraviti avstrijsko trgovinsko ministrstvo, in sicer na O p-č i n a u pri Trstu, na južni točki Istre in na otoku Visu. Ministrstvo je že naroČilo Marconiju, naj napravi stroškovnik. — Boris Sarafov — pone-verjalec? Dunajski dopisnik „Novoje Vremja" poroča, da je Boris Sarafov poneveril 20.000 angleških i. štrl., ki jih je nabral po Evropi za Macedonce. Vest je skoraj gotovo le nemška izmišljotina. — Stoletni učitelj petja. Sloveči protesor petja, Manuel Garcia, ki je bil rojen v Madridu 17. sušca 1805. še vedno čvrsto poučuje. Telefonska in brzojavna poročila. Rusko-japonska vojna. Petrograd 7. marca. Uradno se razglaša: Včeraj ob 1. uri 2 5 m pop. je prišlo pred Vladivostok pet japonskih ladij, ki so začele mesto bombardirati. Japcrske ladje so streljale 55 minut in potem odplule Petrograd 7. marca. Včeraj popoldne ob 1. uri 25 min je prišlo pet japonskih ladij z dvema križar kam a k zalivu Bussurv. Japonska eskadra se je ustavila 8 vrst od brega in začela z dalekonosnimi topovi bombardirati Vladivostok. Japonske lidit krogle niso napravile nikake škode ne na baterijah, ne v mestu. Večina teh krogel sploh ni eksplodirala. Japonci so ustrelili 2 0 0 k r a t in ob 2. uri 20 min odrinili Ruske baterije niso streljale, ker je bil s vraži] i k preveč oddaljen Japonci so se umaknili do otoka Askolo; pri tem otoku in pri kapu Majdel je bilo videti štiri torpadovke. To brezuspešno bombardiranje stane Japonce 200000 rubljev. Petrograd 7. marca. , Rusko Severno Agentstvo" javlja: V Port-Arturju je vse mirno. Zdaj se je izvedelo, kake izgube so imeli Japonci pri raznih bitkah. V bitki pri Cemulpu je bila japonska kri-žarka „Tagašišo" uničena, križarka „Osama" pa težko poškodovana Pri prvem naskoku na Port-Artur se je ena japonska ladja potopila, admiralsko ladjo pa so morali vleči na varen kraj — Pri bombardiranju Port-Arturja je japonska ladja „Šikišama" izgubila dimnik in so ji bili pokvarjeni stroji. Pariz 7. marca. „Heralda javlja, da so Japonci v noči od torka na sredo, ko je bil silen vihar, spustili velike splave v morje in jih dirigirali proti Port Arturju. Na splavih so napravili jambore, da bi izgledali kakor vojne ladje. Japonci so potem iz daljave zaceli streljat* Rusi so res na splave streljali. Namen tega japonskega manevra je bil, zapeljati Ruse, da porabijo nekaj svoje municije Praga 7, marca. Na Pnkopih so bile včeraj take demonstracije, da je policija morala poklicati vojaštvo na pomoč. Na promenadi je bilo več tisoč ljudi, med njimi poslanci dr H ero ld, Anyž, dr. Ryba, dr. Baxa, Klofač in drugi. Vzlic občnemu razburjenju, ki vlada že nekaj dni v Pragi, je prišlo kakih 2 0 0 nemških buršev s provokato-ričnimi čepicami dražit občinstvo. Burše je spremljalo več sto nemških dijakov, ki pa niso imeli ni-kakih znakov. Občinstvo je nemške izzivače sprejelo z žvižganjem in psovKami. Policija je skušala buršem ohraniti prosto pot, a občinstvo je razneslo kordon, strgalo raznim buršem čepice in nekatere tudi preteplo. Ko se je zaznalo, da je neki Nemec ne kega človeka težko ranil, je razburjenost silno narasla. Prišel je 22. lovski bataljon pod povel -stvom podpolkovnika Mlađenovića in ena eskadrona 13. dragDnskega polka. Vojaštvo je zaprlo Pokope in potisnilo občinstvo ca Vaclav-sko namčsti do muzeja, kjer se je posrečilo demonstrante razpo-diti. Aretiranih je bilo 48 oseb, med njimi 6 čeških visokošolcev, 4 češki trgovski akademiki in 34 delavcev, poleg teh pa tudi neki nemški doktor prava, ki je nekega človeka ranil. Praga 7. marca. Tekom mi-nole noči je policija aretirala še nekaj oseb. Posl dr. Baxa je med demonstracijami dal nekemu redarju zaušnico. Budimpešta 7. marca. V današnji seji se je pokazalo, da so zopet vse opozicijonalne stranke združene v obstruk-ciji proti vladi. Vzrok je imenovanje Khuena-Hedervaryja ministrom a latere. To imenovanje je opozicija vporabila za vprizori-tev dolge in viharne obstrukcijske debate. Ko je predsednik naznanil imenovanje Khuena - Hedervarvja so zadoneli burni klici: Abcug Khuen. Ugron: Kaj predlagate, g. prezident? Predsednik: Da se vzame imenovanje v vednost. Ugron: Nikdar. Sramota je, da je ta mož postal minister, dasi je dobil tu nezaupnico, naj se postavi to imenovanje na dnevni red. Minister Hieronimv se je izrekel proti temu, češ, da parlament ne more utesniti pravice krone, da izbira ministre. Tudi minister Plosz je dokazoval, da krona lahko imenuje ministra, ki nima v parlamentu večine. Po dolgi debati se je začelo glasovanje po imenih o različnih proti Khuenu naperjenih predlogih. Situvacija v parlamentu se je silno poostrila. Budimpešta 7. marca. Uradni list prijavlja imenovanje grofa Khuena-Hedervarvja ministrom a latere. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka" v Ljubljani. Uradni kurzi dunaj. borze 5. marca 1904. NaJoibon! papirji 4"2% majeva renta . . . 4-27,, srebrna renta . . . 4°/0 avstr. kronska renta . 4©/6 „ zlata „ *•/• ogrska kronska „ 4*/e || zlata „ . 4°/c posojilo dežele Kranjske £*/»% posojilo mesta Spljet *»/,•/• n u Zadei 4Vt°/o boB.-herc žel. pos. 1902 4°« češka dež. banka k. o. . 4% „ „ „ *.?. . 4*/t°/o zat, pisma gal. d. hip. b. 4V«°/o pcSt. kom. k. o. z 107o pr...... 41/i0/0za8t. pisma Innerst. hr. 4V,°/o „ »i ogrske cen. dež. hr...... WA z pis. ogr. hip. ban. *7»°/» °bl- ogr. lokalnih železnic d. dr..... 4*/,% obl. češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°/0 prior. dol. žel. • • 3% ,» luz- 2el- kuP- ViVi 4'/t#/o avst. pos. za žel. p. o. . Srečke. Srečke od 1. 1854 .... „ n „ 1860»/. . . . ■■ n n 1^64 .... tizske...... zem. kred. I. emisije n n 11- « ogr. hip. banke . . srbske k frs. 100 — „ turske..... Baailika srečke . . . Kreditne „ ... InomoSke ... Krakovske „ ... ljubljanske ii ... Avst. rnd. križa M . . . Ogr. „ n m ... Radolfove „ ... SalcburSke „ ... Dunajske kom. „ ... Delni** Južne železnice .... Državne železnice .... Avstr.-ogrške bančne delnice Avstr. kreditne banke . . Ogrske ,. „ Zivnostenske . • Premogokop v Mostu lBrux) Alpinske montan .... Praske žel indr. dr. . . . Rima-Muranvi..... Trbovljske prem. družbe Avstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne dražbe . . Vam C. kr. cekin...... 20 franki ...... 20 rrarke....... Sovereigns....... Marke........ Laški bankovci..... Rublji........ Dolarji........ Denar 99 55 99 50 99-60 1?8'50 97- Blagc 99 75 9970 9970 118 70 97 20 11706 117 25 100—i 100*76 100 — 100- -9970 100*— 100 — 101- 50 105-40 101 — 100'-100- 100*— 100-5( 9851 99-60 294 75 101 — 150-75 180 — 256 — 16150 2?3— 283 — 262 — 89-116 85 21-25! 463—' 463 — 81- 86 — 100 — 10> -10070 100 20 100-30 101*86 1C640 102 — 101— 10090 101 — 101- 100 — 296 76 10190 15176 188 — 961— 163 60 303 — 290 — 266- 91— 11786 22 78-67— 5160 29-— 66— 77— 498— 83 -70 50 63 50 30 -71— 8050 W— 75 76, 76 76 625 50' 626 60 1605—11614 — 624 50 62551 734-, 248- 647— 736 249 50 66« — 391 76) 39 2 75 18.^8—1860— 451 —! 462 — 368- 1 370— 440—! 444 — 141- 145 — 1134 19-09 2349 2V98 1174i*| 94-71 254-50 484 11-30 1911 93.67 24-00 11762 94^0 255 60 5— Žitne cene v Budimpešti. Dne 7. marca 1904. Termin. Pšenica za april .... „ okt. 1903 . Rž „ april . . . Koruza „ maj 1904 . . Oves „ maj .... E Telit! v. Vzdržno. za 60 kg K 8 63 50 60 50 60 8*51 680 648 ••82 Meteorologično poročilo. ^liln* iiaj m o ne m R08*l. SradnJ! mtonl tlak 736-0 mm Marc Cas opazovanja Stanja barometra v mm. 1? 1° Vetrovi Neoo 5. 9. zv 734 9 24 si. szahod oblačno 6. ■ 7. zj. 2. pop. 735 3 735 5 1*2 2*7 si. jvzhod sr. jvznod oblačno oblačno 9. zv. 735 9 13 brezvetr oblačno 7. 9 7. zj 2. pop. 735 7 735 0 04 44 si. jzahod si. jug oblačno oblačno Srednja temperatura sobote in nedelje 2 6 in 17, — normale: 19° in 21°. — Mokrina v 24 urah: 0*0 mm in 0 0 mm Kraljevstvo Saško. 35i—4 Techntkum IYlittweida. Ravnateljstvo: prof. A.. Holit. Vi*j«* ivliuisko učilišče ta elektrotehniko In strojno tebnlku. elektrotehniški in strojni laboratoriji. 36. ioUko leto: 3810 gojencoT Tovarniške učne delavnice. Programe itd. pošilja brezplačno taj niš t i Izjava. Reza Papež, šivilja, vulgo Sircel-nova si je izmislila, da sem jaz rabil napram njej neke besede — — dokler mi pa ne dokaže resnice, jo smatram za lažnjivko in obrekovalko. Šmartno pri Litiji. Jran Juvan ml 645 Iz proste roke prodam takoj lično hišo v Jenkovih ulicah in enonadstropno mizarsko delavnico, katera se lahko priredi za stanovanje. Zraven je majhen vrt in dvorišče. Pod zelo ugodnimi pogoji. Natančneje se izve pri podpisanem lastniku 565-6 Simonu Praprotniku mizarskemu mojstru Ljubljana, Jenkove ulice štev. 7. ki je dovršil 4 realke, išče službe v kaki pisarni. Prijazne ponudbe prosi pod: „R. S." na upravniŠtvo „Slov. Naroda". 646—1 Lokal in 1 soba zraven za prodajalno ali pisarno, pripraven tudi za vsako obrt, se odda za 1. maj 1904 v Sodnijskih ulicah št. 6, na levo. Poizve se pri lastniku hiše gosp. FRAN ČUDNU. 592-2 Alojzij Luznik na Vrhniki pri Ljubljani preskrbuje dobre harmonije domaČega in amerikanskega sestava, kakor tudi ffasotlrje, planine in pisalne »troje. — Daje se tudi na obroke. Ceniki na zahtevanje 44 brezplačno. 1294 Lepo stanovanje se odda sa 1. maj.38786 J J Naglas, Tunaški trg št. 7. Mi smo junaki korenjaki, Ki se nikogar ne hoj'mo ln ostanemo tud' vedno taki Ker Cvekov brinovc pijemo. Influenca, kašelj in bacili, Tud" ti Me nam umaknejo, Ak' same ne, se jih prisili, Če Ovekov brinovc pijemo. Krojaški salon za gospode IVAN MAGDIĆ Ljubljana, Stari trg št 8. Izdelovanje vsakovrstne garderobe za gospode po najnovejših journalih iz najmodernejšega in najboljšega tu- in inozemskega blaga. 521—5 es. Kr. avstrijske ^ državne železnice C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku. liTod in ▼< veljaven od dne l. oktobra 1903. leta. ODHOD IZ LJUBLJANE juž. kol. P^OGA ČEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 24 m ponoči osobni viak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen.-f ate, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aus8ee, Solnograd, čez K dn-Reiflin^ v Steyr, v L-nc na Dunaj via Amstetten. - Ob 7. uri 6 m. zjutraj osobni 'ak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solno ~aJ, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbifc, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vlaK v Trbi5, Šmohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljiibno, čez Selzthal v Solnograd, Lcnd-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Stejr. Line, Budjevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare. Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost. Monakovo (direktni vozovi L in II. razreda Trst-Monakovc). PROGA V N0V0MEST0 IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1 uri B m popoldne' iatotako, ob 7. uri 8 m zvečer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Steyr, 151, Aussee, Ljubno, uelovec, Beljak ^direktni vozovi I. in II. razreda Monakovo-Trst). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Lipsko Prago direktni vozovi I in II. razr.), Francove vare, Kar-iove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Št. Mohor, Pon tabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Ce lovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobm vlak z Dunaja, Ljubna, Beliaka, šmoh^ra, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Inomosta v Solnograd. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8- uri 44 m zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, b 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zv čer isto tako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešam vlaki: Ob 7. uri S m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m in ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih, samo oktobra. — PRIHOD V LJUBLJANO drž kol. IZ KAMNIKA. Mosani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 rn dopoludne, ob 6. uri 19 m in ob 9. uri 55 m zvečer samo ob nedeljah in praznikih in 2amo v oktobru. — Čas pri- in odhoda je označen po srednjeevropejskem času, ki je za s min. pred krajevnim časom v Ljubljani. 1 4 -i 4 Ščiti za krste da se iste v grobu ne stlačijo, najcenejše in najpopolnejše nadomestilo . za zidano grobnico. Vis. c. kr. ministrstvo notr. zadev jih je odobrilo in dopustilo, da se smejo uporabljati po vseh glavnih mestih. 2991 17 posebno se priporočajo z ozirom na bližnjo otvoritev novega pokopaliSSa in s tem zvezana prenaSanja nanj. mr zalogi f lam Imai pogrebni zavod Frana Doberleta v Ljubljani. 4 fr fr Zahvala. Usem prijateljem in znancem, So mi povodom moje ta^o nepričakovane bolezni ijrajjaii toli prisrčnega sočutja, 3lasti Še blagi obitelji Uerbičevi v Jjistri, ijre^am tem potom Svojo najprisrčnejšo zahvalo in jih s tem obveščam, da sem jopet ogreval. U borovnici, 5. marca 1904, 642 io i: 527-11 mljevidi rusko japonskega bojišča v zalogi tiskarne J. Blasnika nasled. v Ljubljani. Cena % In. za komad, po pošti 26 vin. Dobiva se v tiskarni in vseh knjigarne h. Poskusite Službo gospodinje v kakem župniSČn išče 301etna bolj$a oseba. — Ponudbe na: ^ N. N. VVien, II. B., Tandelmarkt-gasse Nr. 6, 2. Stock, ThOr 11. v~ """""""""mmmm■» aw" Ze rabljena -m* okna in vrata Varstvena znamka. Po okusu in zdravem učinku prvak likerjev. Ogreva In oživlja telo, Budi tek In prebavo, Daje dobro spanja. Lastnik : 5-54 se Ae-ii 1*1 Ponudbe pod: „Sezona 1904' ua upravništvo „Slov. Naroda". 2 dinamostroja z enakim tokom, 400 amperjev, 110 voltov, 6 polov, firme Uauz A Comp v Budapešti, ki sta bila le kratek ta> v prometu in sta še popolnoma dobro ohranjena, se pod u^odimi pogoji prodasta. Ponudbe na Rod. Erber, Reka. Via Andrasav. 643—i Ravnokar Izšlo: Einfuhrung in die Ge-schichte der Slaven spisal lidtiird KoKii.ln^.ki = Cena K 3-60. Methode u. Hilfsmittel der Erforschung der vorhisto-risehen Zeit in der Ver-gangenheit der Slaven spisal Edtard Bog ti ■ i»% ■ w i Cena K 3-60. ■ EDMUND KAVČIČ, Ljubljana. Vzorci se radovoljno dajejo brezplačno Dobiva se v knjigotržnici: Ig. pl. Kleinmayr & Ferd. Bamberg v Ljubljani. Podpisani c. kr. notar kot sodni komisar naznanja, da se bo vsled predlog dedičev po dne 23. novembra 1903 v Ljubljani zamrli gospe Katarini gro-fici Walderstein s sklepom c. kr. okrajnega sodišča v Ljubljani I. z dne 2d. februvarja 1904, opr. št. A I 762/3,28, dovoljena prostovoljna sodna dražb« v zapuščino imenovane zapustnice spadajočih premičnin (zlatnine, srebrnine, dragotin, starine, podob, dragocenih okrasov, hišne, sobne in gospodarske oprave, obleke, perila, vozov in konjske oprave, i. t. d.) dne g., io., n. in 12. marca 1904 v hiši št 3 v Beethovnovih ulicah v Ljubljani f palača VValderstein vrnila. — Začne se dražba imenovane dneve ob 9. uri zjutraj. Dražbeni pogoji: Posamezni predmeti se bodo po tozadevnih sodno ttngna nih cenilmh vrednostih izklicevali in se bodo samo za ali nad izklicno ceoe onemu, ki največ ponudi, domaknili. Največja ponudba se mora takoj po domiko v roke sodnega komisarja v gotovini plačati ter se morajo kupljeni predmeti kupcev brez odloga odstraniti. Ako pri dražbi navzoči dediči oziroma njihovi zastopniki sporazumno pred lagajo, sme se vsak poljuben predmet ob priliki dražbe in pred domikom i/ dražbe izločiti. V Ljubljani, dne 5. marca 1904. Dr-. Kari Schmidinger c. kr. notar kot sodni komisar. 625-3 ?onk v česanja da se zna sama Važno in potrebno je za vsako damo, česati in si gojiti lase. Česanje in gojitev las se vestno poučuje; za uspeh se jamči. Za lastno rabo se priuči vsaka dama česanja na svoji glavi. Ker je na zimo v gledališki in koncertni, poleti pa v po tovalni sezoni prav pripravno in praktično, če se zna kdo >aii česati,^ se pričakuje obilnega obiska in najuljudneje prosi za skorajšnje prijave v svrho boljše razdelitve ur. Tečaj 6 gfld. _■. Na zahtevo posamezne lekcije. = Pouk tudi za komorne strežajke in sobarice. =r jViarijana 3(attner perf. frizerka za dame z Dunaja. Spectalistinja za pouk v česanju. ^ -2 Pojasnila in prijave vsak dan v hotelu pri Maliču I. nst., vr. 23. Oblastveno koncesionirano! Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombina-cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti1 je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanj&ujocimi se vplačili Vsak član ima po preteku petih let pravico do^dividende. rr vzajemna zavarovalna banka v Pragpl, Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države a Tirikozl *lo*»n«ko - narodno upravo. 3-27 Vn poJMniU daje. Generalni zattop v Ljubljani, de^ar pisarne so v lastncj ban£nej hidi Zavaruje poslopja in premičnine ; požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneie Uživa najboljši alovea, koder poaluia Dovoljuje iz čistega dobitka lsdatne podpjre v narodne in občnokoristne namene. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". 18