r „7 i i i t slovenski dnevnik iruženih drŽavah Velja za vse leto < • . $6 00 Za pol leta - - . . . $3 00 Za New York cclo leto * .00 Za inozemstvo celo leto $7.00 I J NARODA n v _ list; slovenskih ^delavcev v Ameriki. TKLKT0N: OOBTLAFDT 2876 IThe largest Slovenian DaOj ki the Urated States. Iwiwl every dar except Sundays t and legal Holiday«. 75.000 Readers. ■■■■■P i Issued evi am NO. 251. — ŠTEV. 251. Entered as Second Olass Matur, September ŽL 1903, al the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congr« NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 26, 1926. — TOREK, 26. OKTOBRA 1926. of March 3, 1879. __TELEFON: 00RTULNDT 287« VOLUME XXXIV. — LETNIK XXXIV POSLEDICE STRAHOVITEGA POTRESA V ARMENIJI 100,000 ljudi je v Armeniji brez strehe vsled močnega potresa. — Leninakan, ki šteje 40,000 prebivalcev, je izpremenjen v razvaline. — 400 je mrtvih in na stotine jih umira.—Dežela prevzeta od terorja. Borba za Sacca mVanzettija. Obramba Sacca in Van-zettija se bori naprej. Apelirala bo na državno najvišje sodišče proti odločitvi sodnika Thay-erja. LENINAKAN, Armenska, 25. oktobra. — Več kot 400 ljudi je bilo ubitih in na stotine jih je bilo usodepolno poškodovanih tekom cele serije potresov na Armenskem, ki so se pričeli v petek zvečer ter so se vršili do včeraj. Potres je uničil velik del tega mesta, ki ima o-koli 40,000 prebivalcev, ter dvanajst mest v bližini. I 00,000 družin je brez doma. Republika je prevzeta od terorja. Povzročena škoda znaša več milijonov dolarjev. Izza pradavnih časov je bil Leninakan, preje Aleksandropol, velikanski vulkanski amfiteater vsljsd aktivnosti gore Ararat in gore Alagoz, a še nikdar poprej ni doživelo mesto tako silnega in u-sodepolnega potresa kot je bil oni, ki je v petek ponoči porušil skoro vsa človeška bivališča. Drugi sunek, ki je bil petkrat močnejši kot prvi, je napravil velikanske razpoke v velikem ognjeni ku Aragoz, ki je I 4,000 čevljev visok ter pokrit z večnim snegom. Natančno število mrtvih v prizadetem ozemlju, ki obsega kakih deset kvadratnih milj, ne bo še tako hitro znano, ker so bile prekinjene vse brzojavne zveze. Obupne napore so vprizorili vojaki rdeče armade, ognjegasci in delavci ameriške po-j možne misije, da spravijo na dan živo pokopane. J I eror prebivalstva v Leninakanu je bil še povečan vsled dejstva, da se je pripetil potres v popolni temi, ker je prvi sunek uničil električne in plinske stike in ker je neprestano grmenje v zemlji tekom noči navdalo ljudi s strahom, da se bliža konec sveta. Poslopja, v katerih je nastanjena ameriška misija za bližnji Iztok, so ušla uničenju. Čeprav je bilo več kot petdeset ameriških zdravnikov, strežnic in drugih uslužbencev v teh poslopjih ob času potresa, so se vendar vsi rešili. Karakala, slavno mesto, ker je nudilo zavetišče Lotu, je kot kako obstreljevano mesto v opu-ttošeni Franciji. Nova poslopja v tem mestu so bila popolnoma omajana, a se domneva, da so ušli vsi Amerikanci poškodbam. Armenska, georijska in aserbejdžanska vlada so hitro priskočile na pomoč prizadetemu narodu. Prispevale so pol milijona dolarjev ter odposlale vlake Rdečega križa z zdravniki in bolniškimi strežnicami. BOSTON, Mass., 25. oktobra. Odvetnik Williams Thompson, zagovornik Saeea in Vanzettija, katerima je sodnik Thavor zanikal nov proces, namerava vložiti danes pri državnem najvišjem sodišču priziv proti odločitvi z utemeljevanjem. da se je sodnik Thayer zmotil, ko je zavrnil prošnjo za nov proces na temelju predloženega mu novega dokazil-nejra materijala. Najvišje sodišče se ne bo pečalo z dokazilnim materijalom, če bo razpravljalo o prizivn. temveč odločalo le glede tega, če je napravil sodnik Thaver v svojih sodnijskih akcijah kako napako, j Prošnja za nov proees temelji v plavnem na priznanju Pelesti-I na Madeira, ki čaka na usmn'o-nje radi nekega drugega bančne-j ga ropa. ter na izpovedih dveh. zveznih aprentov. \ V utemeljevanju svoje odloči-J t ve proti novemu procesu je re-; kel sodnik Thaver da ne zasluži Madeiro kot zločinec, tat. lažnji-vee in morilec nobene vere. Izjave dveh prejšnjih zveznih' tajnih agentov je označil sodniki Thaver kot nevažne. Pripomnil je. da bi bil bojazljivee, če bi ne odgovoril na te napade na zvezni just i en i department in pravdjii-1 ka Norfolk okraja, soglasno s katerimi sta se ta dva zarotila, da bosta spravila oba obsojena na električni stol ne raditega, ker sta morilca, temveč ker sta radi-kalca. ! Prejšnji sodnik ubil pet ljudi. Prejšnji illinoiski sodnik je ubil pet članov družine. — Po izvršenih u-morih se je utopil. MARION, III., 25. oktobra. — W. O. Totter, prejšnji mestni sodnik ter državni »ena*or. ki je oil do pred štirimi meseci tndi zvezni okrajni pravdnik v Illinoisu, je ubil svojo ženos dve hčerki in dve vnukinji ter izvršil nato samomor s tem, da »e je utopil v vodnjaku. Tekom preiskave je bilo ugro-J tov 1 je no, da je bil Potter v zadnjem času skrajno potrt radi finančnih izpuh, in da je bil slabe-jra zdravja. Pravorek eoronerjeve |>orote se je glasil, da je izvrSil Potter umore v stanju trenutne blaznosti. Mrtvi so: W. O. Potter. 56 let; Mrs. Myrtle ftpiller Potter, 52 let, njegova žena; Mrs. Patter White, 28 let, hčerka sodnika Pot-terja ter žena dr. Gilbert Whitea i* Miami; T.njixa Potter, 16 let; Phyllis White, vnukinja, stara 4 leta in Cyntia White, stara dni. Edina člana družine, ki sta ušla smrti, sta bila Morris Potter, 20 let star in odvetnik ter Gilbert White mlajši, šest let stari vnuk. ki se je mudil na domu stare matere v Olnev, IU. Ko se je vrnil Morris Potter domov, je videl luč ter domneval, da njegova sestra še čita. Ko pa je šel navzgor, je našel trupla svoje matere ter mlajše sestre v sobi vrh stopnjic. Družina je bila ubita z železnim drogom kot se gu rabi pri pečeh. Stabilizacija belgijskega franka. BRUSELJ. Belgija, 25. oktobra. — Soglasno z danes objavljenim uradnim obvestilom bo belgijski frank Stabiliziran z 174.31 na angleški funt. Navadni frank bo ostal za domačo porabo postavno denarno sredstvo, a za inozemstvo bo ustvarjena nova zlata enota pod imenom Belga, ki bo Vredna približno pet papirnatih frankov. Podlo dejanje mladega fanta. Angleški mladič je priznal, da je pahnil svojo mater v pariško jezero. Zvabil jo je v Bois de Boulogne, da jo oropa. PARIZ. Francija. 25. oktobra. Skrivnost poskusenega napada na življenje Mrs. El izabeth Conrett, stare 63 let, je bila na tragičen nar-in pojasnjena včeraj zjutraj, ko je priznal njen devetnajst lot -bert Conrett. ki je uslužben pri n^ki tuka jšn i i banki, mirno priznal svoj zločin. — Prosil sem mater, naj se sestane z menoj v gozdu, — je rekel. — Ko je prišla, sem jo trikrat udaril ter jo vrgel v jezero. Izprva ni hotel navesti nobenega drugega razloga kot da mu je manjkalo denarja. Conrett pa je pozneje rekel policiji, da bi pojasnil resnieo glede zadeve, ee bi mati umrla. Izboren položaj ruskega poljedelstva. Rusko poljedelstvo je doseglo velike dobičke in gospodarski razvoj j e mnogoobetajoč. MOSKVA, Rusija. 25. ok> >bca. Ministrski predsednik Rikov je sestavil za bližajočo se konvencijo komunistične stranke prciricd. ki priča o napredujočiem raz~roji> gospodarskih razmer v Rusiji. Fiskalno leto, ki je pote'do s 30. septembrom, kaže povečanje poljedelske produkcije v primeri prejšnjim letom od devetih na enjast milijonov zlatih rubljev ali 23 odstotkov. Tndustrijalna produkcija pa se je povedala " i 42 odstotkov. Povprečna plača za industrijske delavce je poskočila od 4(i8 rubljev na leto na .171 rubljev. Jz voz je poskočil od r>0$.000.000 na 685.000.000 in uvoz od K33 milijonov na 730.000,000 rubljev, vsled česar je bila neugodna bilanca skrčena na 45.000.000 rubljev. Rikov je potrdil poročila, da je bil zadnji pridelek pšenice za 0 odstokov večji kot leto poprej, a produkcija tobaka. lanu in sličnih proizvodov je padla za 6 odstotkov. Število domaČih živali je poskočilo za šest odstokov. Ministrski predsednik jo izjavil, da bo v bodočem letu produkcija povečana za sedemnajst odstotkov. Soglasno z izjavo Rikova bo v bodočem letu 80 odstokov impor-tov iz opreme za električne železnice. Z drugimi besedami rečeno, se bo v glavnem pospešilo domačo produkcijo, vsled česar bo zn;*-šal uvoz izdelanega blaga le nekako dvajset odstoko— Sadovi romunsko --'POLOŽAJ V ANGLEŠKI laškega sporazuma. PREM0GARSKI STAVK! Italija bc baje izposlova- Policija je prepovedala tajniku Cooku govoriti 1 ___;___l •___• n • • — . . _ la privoljenje Rusije za eneksijo Besarabije. — Kraljica se je baje pomirila s prestolonaslednikom. — Sklicanje ro- premogarjem. — Sestanki v Staffordshire sc preklicani radi provokativnih izjav stavkarske-ga voditelja. — Cook je govoril o revoluciji. Kajzer r^merava obiskati Nemčijo. BERLIN, Nemčija, 2">. oktobra. Očividno ojunačen vsled srosto-1 jubnosti stališča, katero jo zhv-t.c napram njemu pruska vlada, je pričel prejšnji kajzer izvajati svoje cesarske prerogative celo v času, ko vznemirja vprašanje njegovega povratka v Nemčijo zunanje urade cele Evrope. Soglasno z listom Montagsmor-gen je izdal iznani monarh "povelje", ki ukazuje petdesetim starim prijateljem, naj se udeleže "kraljevega dvornejra lova" v-Ro minten gradu. Die Welt am Monta«r. nadaljni republikanski list, pravi, da je podelil naslov "cesarskega dvornega svetovalca" nekemu Ader-mannu za nedoločene usluge, katere je storil ta možakar prejšnjemu kron princu. Narodni izvršcvalni komitej Reichsbannerja mogoče organizacije za obramo republike, smatra nakano Viljema, da se vrne v domovino, za tako resno, da je formalno zahteval akeijo nemške vlade, da prepreči izvršenje tega načrta. Povabilo na lov v Rominten ne omenja, če bo kajzer sam navzoč pri lovu ali če ga bo zastopal kdo drugi. V Rominten je Viljem pred vojno pomoril in poklal v par lirah na stotine divjačine, katero so prignali gonjači pred njegovo puško. To mesaren'e je imenoval "lov". -------- ---LONDON, Anglija, 25. oktobra. — Policija v munskega parlamenta. Staffordshire je vprizorila včeraj drastično akcijo „--I proti "carju" Cooku. xTekom propagandne kam- fobr?R^it RomUnska' J5: PanJe> ka*ero vodi v premogovnih poljih, je name- .toora. — i tikaj se ie razširil_____i - • , .. . z, raval govoriti na sestankih premogarjev Staffordshire, a ko je dospel včeraj v Cannock Chase ozemlju, mu je prepovedal glavni konštabler okraja govoriti. Pred kratkim so londonski listi opozarjali na smisel nekaterih izjav Cooka ter predlagali, da je dozorel čas, da spravi vlada tajnika premogarske federacije v roke postave. Cook je bil popolnoma presenečen vspričo včerajšnje poteze policije. Nobenega migljaja ni dobil, da bodo njegovi govori prepovedani, dokler s^ ni nahajal na poti v Cannock Chase okraj, ko se je sestal s stotinami premogarjev, katere je zavrnifa policija. Nato je srečal še več mož in sredi teh so bili glavni policijski uradniki, obdani od velikega števila policistov. Glavni policijski uradnik je prečital Cooku pro-klamacijo, ki je prepovedovala sestanke. Medtem pa so se zgrnili čakajoči premogarji krog Cookove-ga avtomobila in policija na konjih jih je morala razgnati. Možje so nato zahtevali od Cooka, naj govori. Ker ni hotel, so pričeli premo^arii peti "DJ . *» Kdeco zastavo . Cook je naprosil policijo za dovoljenje, da sme reči premogarjem par besed, nakar se bodo mirno razšli. V ugotovilu, katero je izdal pozneje v Coalville, je izjavil Cook, da pomenja akcija policijskih oblasti prepoved prostega govora ter namignil, da bi to lahko dovedlo do izgredov in prelivanja krvi če bi ne bil pozval ljudi, naj bodo mirni. Ta akcija policije, je rekel Cook, bo le še bolj konsolidirala ljudi ter jih napravila lojalnim napram federaciji Zaključil je govor s svarilom na oblasti, da je pripomogla včerajšnja akcija več k uresničenju revolucije v deželi in uničenju Tory stranke kot vsi njegovi prejšnji govori. Zaenkrat ni še gotovo, kakšen bo učinek policijske akcije, a Daily Herald pravi, da ne bodo prišK danes na delo premogarji, ki so se že hoteli vrniti na delo. List tudi izjavlja, da so prepovedali govoriti Cooku raditega, ker je kampanja federacije preveč oktobra. — Tukaj se je razširil vtis, da bo mučno besarabsko vprašanje definitivno uravnano pred sestankom parlamenta dne 15. novembra in sieer potom italijanske ratifikacije romunske aneksije te province in tudi potom podpisanja direktnega dogovora z Rusiio, s katerim bo Moskva umaknila svoje zahteve «x!e-de Tiesarabije ter priznala provinco kot romunsko last. Te obljube, ki so bile brez dvoma ofieijelno inšpirirane ter jih je treba sprejeti zaenkrat z rezervo. Mogoče je, da hočejo ž njimi le pomiriti javno mnenje, ki je bilo vznemirjeno vsled dveh dogodkov. Prvi dogodek je bila italijan-sko-romunska pogodba, o kateri se je domnevalo, da je prej oslabila kot pa ojačila stališče Romunske v Besarabiji. Ker pričakujejo tukaj itaijansko misijo, ki bo povabila kralja in kraljico na obisk v Rimu. je očividno potrebno pripraviti pristno kordijalni sprejem in t" obljube imajo najbrž namen zatreti kritike glede pocrndbe z Italijo. V drugi vrsti pa spravlja javnost. kljub vsem zanikanjem v.\ nanjega urada, v stik spravo kraljice Mariie s princem Karoloin in preložitev sklicanja parlamenta na 15. novembra. Domneva še. da se hoče s tem pridobiti časa za dozdevna pogajanja s Karo-lom. da bo mogel prestolni govor na pralament vsebovati važne razvoje glede regentstva in pre-stolonasledništva. Vspričo romunske opozicije proti italijansko-romunski pogodbi je vrjetno, da skuša dobiti Mussolini privoljenje Moskve glede izgube Besarabije. To ga nič ne stane, in uravnava takega vprašanja bi pomenjala nov uspeli fašistovske diplomacije. C e se bo Mussolini ju posrečil ta poskus, bo Italija brez dvoma hitro ratificirala aneksi jo Besarabije. Človek pa je lahko precej skep- uspešna tičen glede uspeha Mussolinija, j -- — mi vse je odvisno izključno le od Rusije. Žrtve avtomobila. ROJAKI. NAROČAJTE SE NA 'GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAH. WASHINGTON. I>. C., 25. okt. Prepoved priseljevanja j Trgovinski department je objavil I j danes, da so zahtevale avtomobil- Japencev. jske nesrc£e v Jg večjih mestih te- Republika Panama je prepove- k°m štiri tedne trajajoče dobe, dala priseljevanje Japoncev in končujoče se dne H. oktobra 65(i Kitajcev. človeških življenj. To je najvišje število za tako časovno dobo, odkar se je pričelo pred šlirimi let i sestavljati tozadevne podatke. Organizacija proizvajalcev mleka. Proizvajalci mleka v severnih okrajih države Xew York so sklenili ustanoviti varnostno zvezo. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr^ba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi^ na tem mesto. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno ie, ako bo*te vpofctevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo. Dinarji Lire Din. ... 500 ____ $ 9.45 Lir .. ... 100 .... . $ 5.05 Din. ... 1,000 ____$ 18.60 Lir .. .... 200 .... . $ 9.31 Din, .. . 2,500 .... $ 46.25 Lir .. .... 300 . . .. $14.40 Din. .. . 5.000 ____ $ 92.00 Lir . .... 500 ... . .. $23.50 Din. .. . 10,000 ____ $183.00 I.ir .. ... 1000 .... .. $46.00 Za pofiiljatre, ld presegajo Deaettlsoč Dinarjev ali ps DvstlsoC Lir dovoljujemo poseben aoeskn primeren popust. bvriajoM v $1-—% Poaebni podatki. Pristojbina sa Izpisala ameriikih dolar, jev t Jugoslaviji in Italiji znaša kakor ■ledi :x» $25. sli ■moji znesek 75 centov; od $25. naprej do $300. po S cente od vsakesa dolarja. Za vetje svete po pl* FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street Phone: OOBTLANDT 4997 NeW YorK, N* Xm GLAS NARODA. 26. OKT. 1026 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) . Owned and Published by SLO VENI C PUBLISHING COMPANY. (A Corporation J Frank S&keer, president. Look Benedikt treasurer. Place of bu&we« of the corporation and addressee of above officers: 62 Cortlandt St^ Borough of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA" _"Voie* of the People"__________ Issued Every Day Except Sundays and Holiday». Zm eelo let o velja list ta Ameriko m Kanado ___..$6.00 Za pol leta __________$3.00 Za četrt leta___________$1.50 Za New York ta celo leto 17.00 Za pol leta_________$3.50 Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta____________$3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "•Glas Naroda*' izhaja vsaki dan izvzemsi nedelj »n praznikov. Dopiai bres podpisa in osebnosti se,ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po "Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. 'G L A 8 NAROD A", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2S76-__ SE ENKRAT — ROMUNSKA KRALJICA Vre raj je odpotovala romunska kraljica Marija proti Zapadli. Želimo ji srečno pot. Veseii smo, da je odšla, ker upamo, da bomo v ncw-yorskili listih eitali še kako drugo novico in kako drugo poročilo kot kako se kraljica oblači, kaj je 111 kaj pije in s katerim prstom o t resa pepel s cigaret. Ofieijeliii Now York .se je valjal pred kraljico v prahu. O *4demokraciji** je dobila povsem drugačne pojme kot se ji je kdaj prej sanjalo. Svobodni Amenkanci so ji poljul)ovali roke. Oddlcki ameriške armade so ji tvorili častno stražo ter ji nudili vsepovsod varno spremstvo. Xewyorsko časopisje je slehrni dan objavilo po deset njenih slik. Newvorske "dame" bi se bile skoro gteple, ko so tekmovale, katera bo prva sedla na stol, katerega je dotaknilo njeno veličanstvo. Itazne trgovine so ji ponudile na tisoče dolarjev, če bi smele svoje izdelke po nji imenovati. Železniške družbe so ji dale brezplačno vožnjo vse- | povsod po Ameriki. V gledališčih so se vršile slavnostne predstave. , Newyorške ženske so začele nositi daljše kiklje, kc' nosi precej dolgo kikljo njeno romunsko veličanstvo. Raz javna poslopja so vihrale romunske zastave, j godbe so igrale romunsko himno in neki list je že začel objavljati lekcije za učenje romunskega jezika. Slehernemu pametnemu človeku je to hlapčevstvo presedalo, toda kot kaže, je v New Yorku razmeroma 111a- j lo ljudi, ki bi bili pametni v tem oziru. Samo nečesa je še manjkalo. Bali smo se namreč, da se bo pri tem ali onem sprejemu, pojavil kak jugoslovanski patriot v fraku in s cilindrom v rokah ter pozdravil romunsko kraljico z besedami: — — I mi Jugoslav en i 11 Ameriei se klanjamo svojoj švigermamiei... itd., itd., itd. v Ce ste se naveličali navadnih ... I t- l S; IXE kakovosti se <-lov.'k hitro naveliča ter .se ne zanima več zanjo. Edinole, ee ima '.ovčk dalj časa nekaj nenavadnega. se nui priljubi. To najlažje opazite pri hitrem dviganju in padanju gotovih e i ga ret. Seznanite se s Dnne.s <0 proslavljam', j »iszabl jene. j ntri pa že Ilclntar je pristna cigareta, ne pa navadna. Ivo jo enkrat poskusite, ste 'P.liljeiii Kajti niti C-as, niti navada n<> moreta uničiti neprekoslji-v t.-:ikovosl Te nenavadno dobre ei-irarete. JL^ Kraljico izrednih cigaret la vršiti v dvorani Trgovskega doma v Goriei otvoritvena pred-stva Dramatičnega v društva z igro "Hlapec Jernej 'n njegova pravica". Predstava je bila že naznanjena. igralci naučeni, le do- ' Rojak mi poroča: voljenja ni še bilo. Policijski ko-' Lota 1024 se tukaj poročila misar in podprefekt sta se zvija- rojakinja, ki je bila najbolj na-la na vse mogoče načine in pred- vihana izmed vseh. kar sem jih stave nista dovolila z odlašanjem poznal. Vse fante je vlekla za nos, do sobote. No. šest ur pred pred- in Vsi smo so čudili, zakaj je vze-stavo je vodstvo Dramatičnega ,a tako starega moža. A' za komi društvo vendarle izvedelo, da se s<> .i"1™ dobro razumeta. Poleti je predstava končno ne more vršiti,dobila otroka, lepega fantička, ki in sicer iz vzroka, s katerim bi ^aj začenja govoriti. Kakorhi-vam labko prepovedali tudi skozi tro vzame oče v naročje, mu okno gledati, namreč radi javne pravi: "Papa, papa!" Povej mi varnosti. P.og vari. da bi trdili. Zgaga, ali nima otrok preveč raz-okopali mladega Alojzija Kosminn. ki se je ponesrečil v nabrežinskem kamnolomu. Zadnjič sem govoril z noko Slovenko v Downtown«, in povedala mi je naslednje : Pred par tedni je kupi! moj mož finega policijskega psa. — Strašansko fajn pes — tako je rekla. Toda moj mož sedaj že tri dni ne dela. Včeraj ga je pes --strašno ozrizel. Tako natrkan je 200 rimskih vojakov preganjalo prišel domov, da ga pes ni poznal, napadalca dekleta. j ^ V okolici Fiereiee je začnla te' 7 - -1 • ; Kdor piše poroeila. se mora 111 nik-; r. , , « , ,- ' . . — (e lioees tudi njega polju- dar videl, \nlirusil je pete in te- ..... , , , v. . _ biti. zakaj ne — mu jo od gov o- kel. eim najhitreje so era. nesle 110- S o. Filmski vojaki, ki so imeli na 1 ^ sebi težke železne oklepe, mu niso mogli slediti in tako se mu .ie posrečilo, da je izirinil v gozdu, j j vendar pa so ga drugi dan našli j orožniki. Vsaka takozvana moderna žen-j ska ima tri želje: 1. da bi se poročila; 2. da bi dobila milijonarja : '5. da bi bila po par mesecih dova. Redka "rodbinska sreča". Te dni se je porodil neki ugled-. . - t » , . „ . . n, . Moški in ženska se popolnoma 1 ni belgijski rodbini 21. otrok.1 11 , . , spaznata in se začneta ljubiti, i IJelgijska kraljica mu ie bila ' , , . : Moški in ženska se popolnoma krstna botra. . • 1 n • 1 spoznata in se ločita. \ si dani srečne rodbine so 1 zdravi kot riba v vodi. Srečni) * sta riši se ]>ostavljajo z devetimi j. Vsaka ženska potrebuje ene i se ometavajo, spadajo kandidat je v i i azua odgovorna mesta. --j čvrstimi sinovi in dvanajstimi. opore. radi tega. brhkimi hčerkami. Kakorhitro ima pa dve opori 1 pade. Žalostno je pa, ker je devet desetin ovitkov resničnih in upravičenih. Jugoslavia irredenta. zajMir, ne ]»a 11a praznjenih. In ravno ker so še mesta za slovenščino, ki so izpraznjena, se čudimo, kako Hudomušni roparji. 1 * je mogoče, da so odpustili pred romunsko-čehoslovaški me-' Preklinjanje je grda reč. Po- kratkim kar dve profesorski mo- J i s0 Je pojavila tolpa roparjev. J sebno po starokrajskih oštarijah či. In sicer sta odpuščena Hvala lci slači svoje žrtve do golega terasa včasi ljudje ]>reklinjali. da je bilo crroza. Marij in Bekar Milan. Odpušče- pušča v takem stanju na cesti, nje se je zgoŠkih voj- 10 o zmoznostih 111 vrlinah pokojnika. , . • . 1 * 1 j ; vod, ko je priprost kmetic vpra- Ko pride človek v Ameriko, vidi v liewyorskeui pri-| Sal vojvodo, če bo pravičen sod-^tauišeu Ogromen spomenik. in l>o varovali stare šege in Postavljen je na čast in v spomin Svobodi. " "; < izbrati može za važne in odgovorne urade, iu vsledtega se že par tednov vrši vroča kampanja. Za vsak urad sta ponavadi dva kandidaia. Vsk kaudidat ima za seboj svojo -stranko in svojo časopisje. V volilni kampanji pove kandidat vse, kar ve o svojem nasprotniku. ijk k ena deestinka resnice v ocitkili, s tateriml Odpustno postopanje je uvedeno tudi proti Amaliji -Tel-šek. učiteljici v Podgradu. V Doberdobu so aretirali v Georgoletovi gostilni Josipa Jarea, ki je baje nevaren 'sovversivo** in komunist. Govoril je nekaj o starih časih, pa ga je zavrnil fašistovski tajnik Ferfolja. Ker je izpregovoril še par besed, so ga aretirali. Da st bo zdela nevarnost večja, so pah-nli z Jarcem v zapor še Alojzija Gergoleta. raje puste mesta nezasedena, tla-: ofleirji s svojimi soprogami. Kosi so profesorji na razpolago in' P»rji so avtomobilske potnike o-jilt odpuščajo zaio, da jih nimajoplenili ter jih prisilili z revolverna razpolago. j ji v rokah, da so sc slekli do go-Da si ne bo kdo domišljal, da • b'?a. \*se prošnje dam niso nič -o Italijani z obveznim poučeva-1 pomagale. Nato so sedli roparji v njem slovenščine na srednjih šo-^ avtomobil ter se neznano kam od-lah dali Slovencem kako šolo, ■ peljali. Roparji so se odločili po moramo poudariti, da so te ure daljšem posvet o vonju, da gredo v del v neki dolenjski gostilni slede«" i napis: "Preklinjanje je ferdarnano crr-do. Tak prmejdnš. nikar tako hudičevo ne kolnite!" * Neki učenjak je iznašel žarke, ki prodro skozi les in skozi zid. Vparat se postavi k zidu, pa vidi v prvi vrsti za Italijane. V štirih prvo bližnjo vas. Med potjo so „, . ,, _ . ^ , , človek skozi kot skoz steklo, razredih poučuje en sam profesor s 1.1 urami na teden. Torej 110 tri oziroma štiri ure na razred in 11a teden. Ker se vrši poučevanje slo-, venščine prav od abecede dalje. Vojaška vzgoja šolske mladine. j ^ Im^j-^-iezikasplohne pozna- Sežanski fašistovski tajnik je zankazal organizacijo milice "Ba- V Idriji so razdelili prve podpore po po-lavi najbolj prizadetim. 8000 lir je bil izročil prefekt. banka Ven. Giulia pa je nakazala 11.500 lir. Tako je dobilo 75 poškodovancev skupno 15,500 lir. Črna srajca za šolske otroke Načelnik furlanskega fašizma je razposlal na občinska in šolska vodstva okrožnico, s katero ukazu je, da morajo dečki v vseh šolah lilla". V Sežani. Dutovljah in Divači bodo poveljstva centurij. Častniki bodo večinoma učitelji. "eapisipiadra". pa razvitejši šolski dečki. Tako se šola vedno bolj odtujuje svoji pedagoški svrhi. Pismo iz Gorice. Medtem, ko so Italijani v Gorici in tudi po nekaterih drugih šolah uvedli slovenščino ("lingua straniera) kot obvezni predmet in se je morajo učiti vsi dotično šolo obiskujoči dijaki, skušajo zbrisati vsak sled slovenščine drugod. V Goriei sta nastavljena sicer profesorja Pavlin in Komae. nositi tStuo srajco. Kdor bi se pro- v Vidmu dr.. Budal, dasi je še tivil£ bo strogo kaznovan. mnogo teli mest za slovenščino iz- I jo. je jasno, da slovenski dijaki od tega nič ne bodo imeli, ker znajo pred vstopom v te razrede več. nego bodo znali njih italijanski tovariši, ko bodo zapustili šolo. ('emu se uee slovenščine Italijani. je njih zadeva, gotovo so v ozadju trgovski interesi, da bodo lahko kupčevali s sosednjo Jugoslavijo, če poznajo to "lingua straniera'. Rabili bodo jezik tudi doma. da bodo vabili slovenske kmete v svoje prodajalne: "Pejte ga noter!" Zakaj pa slovenskim dijakom ne privoščijo, da bi se dobro izobrazili v svojem jeziku, na to vprašanje bi zaman čakali odgovora. Radi javne varnosti. V soboto dne 9. oktobra. in v nedeljo dne 10. oktobra se je ime- srečali drugo skupino prav tako golih ljudi. Končno so se poskrile dame v grmovju, možakarji so jo pa mahnili dalje proti vasi. Nedaleč od vasi so našli svoj o-plenjeni avtomobil, nakar so se odpeljali ž njim na žandarmerij-sko postajo, kjer so dobili najnujnejšo obleko zase in za dame. ' čepeče v grmovju. ♦ Mučne bolečine T v miŠicifr vam olajša in ♦ otekline odstrani t SEVERA'S i GOTHARDOL. J £ Priljublejn in zanesljiv hišni liniment l a + Dokaz njegove koristnosti je uspeš- 1 ♦ na vpontba zadnjih 45 let. ♦ Gena 30 in 60 centov. ♦ Vprašajte zanj t lekarnah. W. F. SEVEJtA CO.. CEDAS »AMDS, HSWA "J » ♦ee ee ♦ e ♦ e ♦ »1» » e eeee«i» T'bogi ameriški suhači. ki pravijo. da imajo v kleteh samo jabolka. premog iu krompir . . * Vprašanje: Cenjeni Peter Zgaga : Že v^črat si komu pomagal s svojim dobrim nasvetom in vsled tega se tudi jaz nate obračam ter prosim, da mi svetujše. kaj mi je poleti. .Taz sem že petnajst let poročena in imam še precej dobrega moža. Toda moj mož ima čudno slabost, namreč, da ponoči v spanju govori. Podnevi se nikdar ne oglasi, ponoči pa govori, da je kar od sile. Svetuj mi, Peter, kaj naj storim? Mrs. A. B.. Cleveland. O. Odgovor: Cenjena A. B.. Cleveland, O.: Vaš mož se mi jako smili. Za božjo voljo, dejte mu vendar priložnost. da bo podnevi izpregovoril kako besedo, "da mu ne bo treba ponoči v Spanju klepetati. -.v . Ji ■•: Ar :iiiiKt.,; r Marijana Kukal jeva: Intermezzo. r — Zaliti te nisem hotel, oprosti mi, — je rekel Srdan, doktor filozofije, svoji prijateljici doktorici Zvonimiri. Odkimala je, rekoč: — Xe žali« me. . . Trdi svoje! Ali moreš zato, da ni drugih misli. Vsi vendar nismo eden in obratno. Govorila je mirno, vendar je občutil v vsem na)a hen drget. — Ona je močna, — si je mislil. — S svojo voljo gre preko svoje strastne narave. In strastna je. vidi no ji v nemirnih oeeh, na erešnjevih nstnih. — Zakaj pa ravno tako mnogo žensk propade moralno? — je vprašal. — To me res zanima. — Propade, pade. . . to so tako vodeni izrazi brezčutno ozkosrč-ne inteligence. Ona izgubi samo voljo nad svojimi čustvi, in nesreča je tu.. — Kitko je pa to. da izgubi voljo? Praviš, da je volja neupog-Ijiva. Zardela je. — Xo pri vseh ženskah. Le pri onili, ki \o jo negovale z zatajevanjem. In teh je malo. kr-r zahteva ta vzjroja veliko inteligenco in pa tnds popolno spoznanje dalekosežnilt posledic. — Ravno ženska naivnost je njen čar. Kaj bi si trla misli in solze za potem — živi enkrat in živi nuj takrat, ko se nagne življenje k njej kakor skrivnosten cvet. ne ila bi ga utrgala in raztrgala zato, da bi videla, kaj je v njem, ampak zato. da bi se ga veselila. — Tvoj nazor. Ne pobijam ga. Glej. prijatelj, in če dekle zaide na tako solnčno jx>t lahkomiselnosti, katero si bil ravnokar očr-tal — tedaj se mi smili, ker izgubi v enem trenotku sijaj nedotakljivosti! Ovela je roža. če prehaja zi roke v roko. Zadnji jo vrže proč, in potem zdi h nje vsa blatna o preteklem, pa je pre]>oz-no. Rila je roža za svet. zdaj je roža samo za sebe. . . Č> pa dekle premisli vsak korak, gre mirno in preračunljivo brez j»osebnih duševnih trpljenj mimo tolikih tre-notnih sreč s pretresljivimi sencami. Ko se pa v starosti ozre nazaj, lahko reče s ponosom: — Moj razum, moja volja, izklesala sta si mirno in čisto starost, zdaj lahko um rem. Žalost no je dejala zadnje besede. — Zvonimira. in to imenuješ življenje? Mimo sreče naj bežiš? Zašla si v sotesko prostovoljnih bolesti. — Bolesti, ne. Samozatajeva-nje je — in jaz hočem, da sem tr-na kakor jeklo, (.'emu potem žalost nad nenresničenjem srčnih želja? Bolje je, da jih tudi ni — in da je življenje — življenje razuma in volje, ne pa srca! — Moderna žena, strašna si napram sebi! Zakaj naj zatreš poganke srčnih želja? V pomladi vse požene srčni sok v cvetenje, papirja. Nisi li vzrastla iz začaranega naročja matere? Menda te ni ustvarila roka tovarniškega delavca v mrtvem stroju! Stopiia sta v bukov gozdič. Same male zelene srčke je zibal ju-gee nad njima, okoli njiju. Spomladanski žafran je odtrgal kos neba in pokril ž njun zemljo. — Sčinkavčki so se oglašali radostno. Pomlad je bila. zgodnja in mila. ' ' — Ah. ko je pa življenje tako! — je rekla ona. — Vsak si ga dela sam. — O ne. . . Ali sem jaz hotela, da ne verujem ne v Boga. ne v ljudi! Samo enkrat bi rada še. pokleknila v samotno cerkvico in izmolila očenaš za svojega ljubega ! Pa ne morem, v meni je tako prazno! Prijel jo je za roko in jo ustavil. Izviti se mu je hotela. Stisnil jo je in primoral. da je obstala. Gledal jo je v oci. — Zvonimira, moje čudo! Na zunaj si trda. v besedah si trda. a v duši si ostala žena. Ne zastiraj sijaja solnca z zavesami svo-jeglavnih tesnoč in bledih principov. . . Bodi moja. solnčna luč. Zvonimira! Oči so se ji napolnile s solzami: — Ne. . . ne. . . — Nočeš? — in približal je svo- NESREČA ZITE PARMSKE List i poročajo o nezgodi bivše, cesarice Zite, ki bi parmsko prin-j eezinjo kmalu stala življenje. Žita se je nedavno vozila z ob-j iska pri španski kraljici - materi.! Bila je v San Sebastianu in se je vračala z avtomobilom Šofer j vozil zelo hitro in naenkrat se je vnel v bencinskem tanku ogenj. Nenadoma je bil ves avto v plame nih. Žita je imela še toliko poguma. da je skočila iz vozila. Šofer ja usta do njenih, da je čutila se Je opekel po nogah in obrazu. njegovo vročo, omamljivo sapo. Poljubil jo je bil in izpustil. Trenotek je omahovala Naslonila se je na drobno bukev in o-mahovala. — Zvonimira. moja sreča! — je dejal in stopil k njej. da bi jo poljubil spet. Tedaj je pa /omahnila in ga u-darila po lieu. — Pardon, ne zamerite ta neprijetni intermezzo, čisto pozabil sem bil. da ^te emancipirana žena ! Po<'«;>i se je obrnil, da bi odšel. — ('emu gostole ptice, čemu cvete pomlad, ko je pa duša oropana za najvišje stvarstvo na zemlji — ženo! ~ Jokal bi bil najraje kakor otrok. — Srdan! — jc bolestno zaili-tela Zvonimira. Cul jc. Toplo in bolestno mu je privrelo do srca. — Srdan. odpusti mi. nisem te vredna ! Obupno je vila roki. Videl jo je vso lepo in skesano. — Zvonimira! — in poljubil jo je na drhteča usta. toda kljub temu je"pogasil ogenj. Žita Parmska je nato najela drugi avtomobil in je dospela domov s parurno zamudo. Avtomobil, ki bi bil kmalu postal usoden za bivšo cesarico, je bil zaprt voz. katerega je svojčas naročil pokojni Franc Ferdinand; za svoje potovanje po Bosni in Hercegovini. Naključje je hotelo, da se je naročilo zavleklo in tako je prevzel vozilo poznejši cesar Kari. Zbog tega jc Žita upo-razbljala ta voz samo pri slavnostnih priložnostih in ga bo sedaj dala popraviti, ker jo vežejo nanj dragi spomini. IZZVIZGANI PREDSEDNIK Kongres za zaščito bivolov. Kraljevsko gledališče v Koda-nju je te dni doživelo škandal, ki mu ga ni para v zgodovini zadnjih časov. Predstavi v gledališču je prisostvoval danski ki al j Kristijan, ki je pripeljal s seboj predsednika finske rcnubl ke -cn neprestano avtomatično masažo •/. vsakim jribljajeni telesa, odpravi str-»jenje ter spravi kri v nravi tok na ItolwVni mMtu. Največ dobrote pn nesli za 70.000 funtov dragocenosti. Dwarka je pristanišče na polotoku Guštradu ob Arabskem morju. Hindi ga prištevajo k sedmerim svetim mestom njihove ve- lK>vzror-a zdravilo v Red Cross obližu. re. Tempel ima tri oddelke. k:ite- kj prodira v kožo ter gre naravnost t re fcrasi diven p0^ev stolp. Ta slnlK\ unete. Okorele milice, pomiri , , . „ . bolečine, pomaga unetlm žhcem. spni- StolP Je 50 metr0V Visoka. V se- vi v red mišice ter vam vrne normal- dem nadstropij razdeljena pira- no moč. mida in v vsakem nadstropju ie Zagotovo vprašajte za Johnson's posebno svetišče. Romarji obis- ^il^Tn'S! ^ Z f|suJ?»5thn kujejo tempel zelo radi. Na leto ozadjem In dobili lw*ste največjo po- ., ,. moč v najkrajšem času. Po vseh le- Pride tjakaj nad deset tisoč obis- karnah. —Ad^t. kovalcev. Posvetile otrokom pravo pozornost Starimi šele iedaj spoznajo, da so njihovi otroci slabo in premalo hranjeni, ko je žc prepozno. Dosti otrok se nahaja danes i trm stanju, ker jim slariši niso dali pravilne hrane. Hcdr.o tehtajte svojega otroka in če njebova teža ne bo večala, takoj izpremenite njegovo stanje. Ko so zdravniki preiskovali šolske ortoke. so pronašli. da je kon-jdenzirano ."Vl'eko dragocena hrana za vzpostavitev njihove-■ga zdravja. Magnolia ali Star Kondeiiziranega Mleka se lahko poslužujete na vsakovrstne načine, Naprimer v kostar-dih. polivkali, pudingih, keksih, piškotih, dee/rtili itd. Dajte ga otroku v čokoladi ali kakavu, ali ga jim pa namažite na piškote aH kruh. Če jim je kaka jed posebno priljubljena, jo jim napravite s Star aH Magnolia Kondeiizirantm Mlekom. 1'oshižile se ga v kavi za zajtrk. Sladkorja in mleka vam ni treba posebej. Imejte ga vedno konvo na ledu. Ne bo se pokvarilo ter jc vedno pripravno za uporabo. BREZPLAČNO Izdelovalci teh vrst koudriiTriranega mleka dajo tudi dragocena darila za labelne s teh kan. Tukaj vidite naprimer Škarje za ."><) labelnov. Ta dar \as nič ne stane. Samo la-bclnc odstranite s kan. Otlncsitc jih v bližnjo premijsko prodajalno, označeno spodaj ter jih zamenjajte za darilo. Hranite labelne za dragocena darila. PREMIJSKE TRGOVINE _M I U K NEW YUKK CI I'Y, N. Y. 44 Hudson Street, near Duane Street 426 West 42nd Street, Near Ninth Ave 1427 Third Avenue, near SOth Street 61 East 125th Street, near Madison Ave BROOKLYN, N. V. 2 Sumner Avenue, near Broadway 41 Nevins Street, near Livingston Street JERSEY CITY, N. J. 350 Grove Street, near Newark Avenue £84 Summit Avenue, near Newark Avenue NEWARK. N. J. 23 Warren Street, near Washington St- Burov v Rimu, Bolprarski vnanji minister Burov je napravil na povratku i/ Ženeve poset v Italiji in se v Rimu sestal s šefom sodobne Italije. Mussolinijeni. Poset I>nrova v Rimu vzbuja toliko večjo pozornost, ker se jc vršil v dobi tik po obisku irenera-la Avaresca. ki je oklenil in podpisal v ini^nu Romunije prijateljsko pogodbo 7. Italijo. Iz teh po-setov odseva dovolj jasno, kako ajrilna je italijanska diplomacija na Balkanu. Kak pomon ima i»i more imeti romunsko - italijanska prijateljska posrodba za -Tuarosla-vijo. smo že ponovno označili. — V sedanji situaciji Roinmiija hol-arskim bc.eda more voditi dni^n-ne zunanje po- flejanin 7n]:;t j 11:;dalino se h,» do-litike ne-o jo vodi sedaj, lo je v vr-Ho samo (u} -j-, h] V|,.( okviru Male antante. ki ji žago- VM.kakor boljša in sigurnejaa pot ta vi j a varnost in mir v podonav-1 priti ]z nepri;t,tne iZ(1iimnosti. nemški srednji Kvropi h> na Balk:«.- ,_ro nasianillMj<. na vn:,n;0 ^omo,-. inn. in v najtesnejšem zavezništ- to je na ie Italija v- vu s Poljsko, ki ii nudi si i »*iio 7.H- ies;ia vendar se pokazalo da jščito proti Rnsij!. Vse-a t-Ja r napram enotni -rško - roniunsk..-, zveza z Italijo nikakor ne more jniro^ov:niski po|itiki tudi Itali-nadomestiti. ja uspeva. Jasno jc po izku- f Zveza med Bolgarijo iu Italijo šnjah zadnj« «1«»1»,'. da v di—.lan-l>i imela v>.-kakor bolj?-.' poboje., jjjj tiri!. na««pr(.tov;m ja v-em bal-j Si»-er danes ni umestno govoriti kaiiskim narodom bolgarska -io zvezi med obema državama agresivne in iredentistiVne politike znanih revolucijouarnih organizacij v Bolgariji sami. Ako Bolgarija opusti to ]>olitiko, ne bo trajala doliro. ko bo tudi njene izoliranosti konec. Osobito na jugoslovanski strani obstoja veliko razpoloženje za driv_rneno ]iolitiko napram Bolgariji, toda pod pogojeni. da izpremeni Sofija ^voje zadržanje napram nam. Baš v zadnji dobi so bolgarski politiki tiairlašali. da jim je zares na tem. -Topiti V boljšt razmerje do nas in da hoeejo v ta namen poskrbeti za mirne oin p. j vezi prijateljstva: o predmetu s v Sofiji doživeli dovolj iz-j da njih rimskih razgovorov ]>a se knšenj in razoenranj in da ne bojne poroča še ničesar konkretna ,]n morda iskali sličic ponovitve ga. razen da se navaja možno- j-i jr> m0-lo prinesti lorpeti- meutiranje z italijanskim /.avez- pripravljanja posebnih pogodb med njima. Danes, v dobi sklepa- ništvoni nja paktov in posrotlb med drža- Zatorrj mogoče, da vami. je ir> ob sebi umliivo. v Rimu sklejia lc normalno prijatelj- da pripravljajo tudi v Rimu i". sUo razmerie. kakor odgovarja s,► Sofiji nekaj sličin ga: <"-e bo stvav . dozorela že to pot. je i Balkanu s:»mo škodovali iu prinesli nesrečo vsem najbolj pa o-niin. ki so jih sklepali. KATASTROFA GENERALA POTIOREKA Bivši intendančni šef generala Potioreka, Bartlia. priobčuje v nekem buu- ------..eni listu obširno poročilo o Potiorekovem vpadu v Srbijo. Barth.a zatrjuje, da so njegova poročila avtentična in da se prvič objavijo za javnost. Potiorekove načrte so baje pomagali izjaloviti številni agenti Narodne obrane, ki so bili v avstrijski armadi na visokih mestih. Dalje opravičuje bivši intendančni šef svojega generala z znanim 18. avgustom in 2. decembrom. — Ta dva dneva je bil namreč go-verner Bosne in Hercegovine prisiljen predložiti dobra poročila staremu cesarju ter je moral v ta namen napraviti makar še tako neumne poteze, samo da so njegove akcije izgledale kot us- peli. Ker pa mu je armadno vodstvo istočasno vzelo .nekaj vojaštva ter ga poslalo na rusko fronto, je bila izvedba uspešne ofenzive onemogočena in vpad se jc moral končati z nesrečo. Beležimo, kakor čitamo. odgovornost pa prepuščamo pisatelju Obvezno cepljenje zoper tuberkulozo v šolah. Društvo za pospeševanje soci-jalne higijene je imelo nedavno v Reimsu na Francoskem svoj letošnji kongres. Znani pariški profesor Palmette je na zborovanju poročal o uspehih svojega cepljenja zoper tuberkulozo s cepivom BCC. S tem serumom je dosegel tako po vol m^ rezultate, da se je umrljivost dece zmanjšala na najnižjo stopnjo. Francozi kvitirajo to poročilo svojega pariškega špe-cijalista za tuberkulozna obolenja z zadovoljstvom, drngod pa bo stvar gotovo naletela na odpor. moc— mirno in čisto Električni trnki — ki sn se na raznih vožnjah in na zasneženih <-est;»h obnesli k<»t najbolj zanesljivi za mestno uporabo — so razstavljeni na Razstavi Električnih Trnkov v pritličju Grand Centra! Palace. I)(» nO. oktobra bo oilprta ta popolna razstava trnkov, baterij, priprav za polnenje itd. vsem onim, ki se zanimajo za prevoz. Izvedeni transportaeijski inženirji so na razpolago. See 9tie NewYotK Edison Company's Exhibit-Electrical and Industrial Exposition Grand Central Palace October 20th to 30th Lexington Ave and 46th St 11 am to 11 p m 82 Cortlandt Street, -sprejema vloge, izvršuje nakazila, , New York, N. ¥. odpremlja potnike. - GLAS NARODA, 26. OKT. 1926 BE O C i - t ZGODOVINSKI ROMAN. Za "Glas Naroda" priredil O. V. 0 11 ^ (Nadaljevanje.) Ozrl se je negotovo v yanjo, z bleskom nevernega upanja v svo-;ih očeh, — Ti ne boš smel reči, da sem bila starali o pet na, — je odvrnila hc enkrat odločno na njegovo nemo vprašanje. — Videl je rešitev, pred seboj ter prijel njeni roki. — Katarina, Katarina, — je jecal v prekipevajočem občutku *reee. Za trenutek, izza neskončno dolgih let, sta si stala zakonska prvikrat z roko v roki nasproti, tako prevzeta, da nista zapazila1 starega duhovnika z belo brado, ki je ravnokar vstopil ob strani Suvalova ter molče opazoval oba. Šele ko je dvignil svoj težki glas, sta se predramila ter spoznala Dimitrija Serčina, petrograjskega inetro]>olita, v ornatu, posutim z zlatom in mitro na glavi. — Blagoslovljen bodi, ki se klanja pred svojim I.ogoni, — je rekel duhovnik ginjeno. — kajti njegova roka počiva težko na na-iii domovini. ki/ J Katarina se je spoštljivo sklonila pred njim. — Visoko častiti oče, — je rekla s stisnjenim glasom, — vedno sem bila zvesta hčerka naše svete cerkve. Hočejo nam oropati kro no. Govorite s carin jo ter omehčajte njeno srce. Pogled metropolita je počival sočutno na njej. — Nekoč sem vas v imenu božjem posvetil z blagoslovljenim tljem, — je odvrnil nežno. — Dalo mi bo moč, da vodim misli čari nje. Tedaj pa so se zapičile ostre oči starca tudi motreče v nepre mični obraz velikega kneza, ki je stal na strani. — Eno stvar pa si zapomnita, — je nadaljeval s povdarkom. _ Kdor iztegne s stopnjie prestola svojo roko proti poklicanim služabnikom svete cerkve, ta greši zoper zapoved božjo in Gospod ga bo zdrobil. Ali bo car Peter držal v zaščiti svojo roko nad pravo-t lavno cerkev, kateri je prisegel zvestobo? Za trenutek se je obotavljal Peter, za sekundo se je boril s samim seboj, z resnico in sovraštvom. Nato pa je odgovoril odporno, komaj razumljivo: — Sveta mi bo. ' * Itilo je, kot da se je vse oddahnilo v prostoru. — Hodite pomirjena, cesarska visokost, — se je obrnil metro-]>olit proti Katarini. — Gospod je z onimi, ki verujejo vanj. Zopet se je skolnila v hvaležnem spoštovanju pred njim ter poljubila njegovo uvenelo roko. V spremstvu Suvalova se je napotil rato duhovnik k svoji umirajoči vladarici. In med tem ko so lakaji, s splašnimi pogledi proti vratom, za Vaterimi se je nahajala bolna carinja, prižigali na stenah sveče ter zopet odhajali, in dočim je poklicala Katarina k s'ebi kneginjo Da-škov, ki je že dolgo in strahom čakala na izid pogovora ter ji spo inčila s hitrimi besedami potek dogodkov, je pohitel Peter proti vr-1'ovnemu komorniku ter mu položil roko na ramo. — Grof Suva lov, le eno besedo, eno prošnjo, — je rekel s ] troseči m glasom. Suvalov je takoj pustil duhovnika naprej ter se obrnil proti velikemu knezu. — Cesarska visokost naj ukazuje. — N> še, — je zavrnil Peter njegov cerimonijalni glas. _ Ravno nem mislil, ... ko sni cul cviliti tega farja, na eno stvar. Naročil tem Orlova semkaj, ker sem upal, da bom mogel kaj storiti zanj. SSuvalov je napravil obžalovalno kretnjo. — Izgubljen mož cesarska visokost, — je odvrnil odločno. — Obljubili ste mi pomoč, — je odvrnil Peter. — Če bi carinja okrevala, in bi se meni . . . kaj pripetilo, ali hočete . . . Suva lov se je ozrl po hodniku navzdol. — Tam prihaja sam, cesarska visokost. r ZA GOSPODINJE Pa* IS IBELLC KAY Slovanska gospodinja v Ameriki redso z ve^ljem «prejema na ■vete, c pomočjo katerih zainore boljSe vrSitl svoje doUEnostl kot gospodinja ln mat L Na tem mestu bomo r*afc teden objavili fiaaak, ki bo sanimal vsako dobro gospodinjo. NAVODILO št v Navodilo za kuho. Zgodnja jaltolku s« izredno dobra. Izborua je iK>llvka iz zelenili jabolk in paj iz njih. Jabolku so dobra pri zajtrku, bodisi pečena bodisi pripravljena kot sežana. Jabolka so nadalje važen faktor kct odvajalna lu-ana. Sadje pospešuje tek ter je tudi jako zdravo, ker ima v sobi dosti mineralij. Napravite jed ik> naslednjem navodila, pa boste videli, kako bo ugajala otrokom. « peOena jabolka IS Jonathan jabolk (srednje velikosti) par zrn soli 1 časa koruznega sirupa 2 čaši sladkorja 1 ostavljem. bodo obledeli, če se pa poslužujete primernega šainpuja, bodo otetuneli. Šampuju pa ne smete nikdar prilivati anioni je. Amonija odvzame lasem blesk. l>oževniiit je izborna za umivanje las. Vrne jim blesk in lepoto. Vsaka ženska naj posveča svojim lasem vso pa-žiijo. Kuhajte sirup, sladkor, sol in vodo do 280 stopinj F., oziroma toliko časa, da se bo strdilo Pridenite vali iljo in barvo. 1'mijte in obrišite jabolka ter zataknite v vsako štiri inče dolg cvek. Pomočite jabolka v sirup. Odeedite ter dajte na krožnik, IHunazan z oljem. Ko se slilaili, zavijte v parafinski papir. Nasveti za kuhinjo. Varčna gospodinja ne bo nikdar metala kruha vstran. I-iliko m? "ga uporabi za drol»tiuice ter tudi za napravo okusnih dezertev. Zrele breskve so taborne za zajtrk. Posebno dobre so s corn-flakes. Stare zemlje ali piškote lahko se-srrejete. če jih daste v papirnato vre čo ter jih jtoložite v zmerno i»eč. Po desetih ali i»etnajstih minutah se bo pecivo l>opohioma osvežilo. Vode, v kateri se je kuhala spi-nača. ni treba zlivati vstran. Ta- tehie ter dosti kalcija in forsfor ka voda je jako dobra za špinačno ja. Te snovi grade močne kosti, juho. j Vsiik otrok naj bi izpil vsak dan Itabarbari pridenite nekoliko li- Jm> en kvart mleka, vsak odrasli pa monovega soka. kar ji Tio izboljša- ik> en pint. Zrnata jedila kuhajte lo okus. i rajši v m'eku kot pa v vodi. Osebno zdravje. Zrnata jedila so najbolj cenena in naibolj redilua hrana. Kupi se jih lahko v trgovinah, pripravljena v zavojih. Vsak. ]»osebno pa o-trok. naj bi užival tudi dosti mleka. Mleko je zaščitna hrana. One-1 mu, ki ga dosti uživa, se ni treba bati bolezni. Mleko vsebuje pro- Ivan Bežnik: Narod, ki izumira, (Nadaljevanje) In že je vstopil osem in dvajsetletni poročnik artilerijskega zbora, (iregor Gregorjevi« Orlov, se približal prestolonasledniku na tri korake, se vzravnal ter poročal: — Pokorno — na mestu! — Pojdite, grof. — je odslovil Peter ljubljenca carin je. — in prinesite mi kmalo dobro sporočilo. Katarina in kneginja DaŠkov sta stali pri Širokem oknu. napol skriti za zavesami. Oči obeh so počivale na visokoraslem čast-i iku, ki je nosil preko čelo globoko brazgotino, spomin na Zorn-dorf. Hi! je tako visok kot Peter, a širokopleč ter velikan v primeri z velikim knezom. Oči Katarine so za žarele. Njeni prsti so nervozno igrali s fino pahljačo. Njen pogled je pohitel k kneginji DaŠkov in videla je kako zre tudi ta na ponosnega časnika. — Ti si bleda? — je vprašala polna suma. Kneginja je zardela. — Polna sem skrbi zate. — je odvrnila v zadregi. Veliki knez je poklical k sebi Orlova. — No. moj ljubi. — je rekel z rezkim humorjem, — takoj se i.očeva {>osloviti. Dosti sreče v Sibiriji! Orlov je stal neprisiljeno pred njim. — Ponižna hvala, cesarska visokost. Peter je stopil tik k njemu. — Pomagati ti ne morem, — mu je zašepetal. — Cesarska visokost je zelo milostljiva, — je odvrnil Orlov s svežim glasom. Peter je molčal za trenutek. — Drugi moški je bil v tej noči s teboj, — je rekel nato, prav tako pritajeno. Orlov je zrl svojemu nočnemu tovarišu v oči. Zopet je videl samega sebe in onega drugega, ki je plezal po špalirju lesene'stene Voronzove palače navzgor, pri sobi. v kateri spala deklica, katero je poželel v razbrzdani strasti. Klic, stražniki so prihiteli, železo proti železu, rdeče luže krvi v Škripajočem snegu . . . Razločno je videl Orlov v kožuh zavitega, nerodnega nasprotnika, vrelec kr-M iz predrtega vratu, blesk strela sredi bradatega obličja . . . Nato alarm v palači, divji beg . . . — Jaz ga ne poznam, — je odvrnil odločno. — Ali lahko zaupam, da ga ne poznaš? Tudi v izgnanstvu? _ je vprašal Peter resno. — Da, cesarska visokost. — Tudi ne na natezalnici? Peter se proseče ozrl vanj. — Ta-mož je v strašnem položaju, — je rekel. — Izdajstvo hi Knfee&itilo. wjegovft usodo. (Dalje prihodnjič.) - . I .....-'.irs I ■ - .... . - — .... -■- s leži v teh potezah, izlasti pri ženskah, m n otgo 1 ju hkmsn. Navadnemu SloveJcu. vajenemu dolgoobraznih m tenkonosnih in bledih "lepot"', na prvi pogled Eskimo ne ho ugajal. Le počasi si človek Lahije te priučene nazore in spozna, da je Eskimo v svojem od tolšče blestečem zdravju res lep. Plavo morje in solnčnl žarki, beli ledeniki in sredi te o-koliee človeška bitja, s svojim čustvom, mesom in vročo krvjo. Tako dober vtis napravi .jo pa le mladi ljudje, ki se 7>a starajo hitro, zelo hitro. Izsušene, motno-oke, plešaste starke niso lepe; te spominjajo na zmrznjena jabolka : neka tihota leži v njih. Na za>padni obali so Eskimi, ki se bodo zdeli navadnemu Evropejcu mnogo lei»ši; po svoji brončem barvi, črnih obrvih in očeh so podobni kakemu -romanskemu Ij-'id-ST vu; nastali so j^^ženitvi in možitvi z Evropejci. Tu in tam sc einah. kot jih jim nudita obrežje dobe tudi posamezniki, ki .se zde in morje. Kje .so tedaj naenkrat \ judovskega pokolenja. Vendar pa dobili čolne in tako popolno orož-!je v ti mešanici nekaj mefokuine- je za lov tulnjev in mrožev? . od klaf-tre. — Clawson Chemical Company Ridge way, Pa. (Frank McCherney.) C2x 26.27) POTREBUJEM 10 MOŽ za delati drva, plača $2.15, dober [gozd v ravnini. — Tony Bcrne, Box 7, Morris, Pa. STAJERSKI SLOVENEC star 50 let. išče gospodinjo za in«! lo farmo, tudi par otrok se sprejme in zenitov ni izključena. Ponudbe naj se pošlje na "Glas Naroda", 82 Cortiandt St., New York, N. Y. IŠČEM ČEVLJARJA za pomoč, mora biti iznčen. stalno delo. dobra plača. Electric shop. Pišite na: Frank Mekina, 2552 Richmond St.,. Philadelphia, Penna. POZOR ROJAJLU Prosti pouk glede državljan stva in priseljevanja je vsak četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljudski Soli št v. 62 Hester & Essex Street New York City. Vprašajte za zastopnika Legijf rji Ameriško Državii#m«tvo Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Klf>tne izkušnje Vam mi zaniorriuo dali najboljša pojasnila in pri i »oropamo, veilno le prvovrstne brzoparnike. Tmll neilržavljani zamorejo potovati v stari kraj, toreskrbetl si morajo dovoljenje ali i»ermit iz Wasfiinsrtona. bodisi za eno leto ali 0 meseeev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odpotova-njem ln to naravnost v Washington. D. C. na generalega naselnl-Skejra komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo 31. julija, 1926 se nikomur vet? ne poSlje i»ermit po i*»šti, ampak ca mora iti iskati vsak pooler osehno, boilisi v najbližnji naselnl-Skl urad ali pa ca dobi v New Toku pred od potovanjem, kakor kedo v prošnji zaprosi. Kdor j»otuje ven brez dovoljenja, [>otuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnike ali svoji-e lz si a repa kraja, naj nam prej piše za itnjasnila. Iz Jugoslavije 1k» pripušeenib v tem letu 070 priseljencev, toda polovica te kvote je dolo