33 Družina križevcev (Araneidae) je tre- tja največja družina pajkov na svetu, zastopana s 169 rodovi in 3.109 vrsta- mi. V Sloveniji smo do danes našli 37 vrst križevcev, ki jih uvrščamo v 19 rodov. Natančno določanje pajkov do vrste je možno le s pomočjo lupe, pod katero si ogledamo njihove genitalije, saj je ločevanje po obarvanosti med nekaterimi vrstami praktično nemo- goče. V ključu je tako predstavljenih le deset najbolj prepoznavnih in najpo- gostejših vrst iz družine križevcev, ki jih lahko srečamo na travniku, v gozdu, na vrtu ali na stavbah. Križevci so ena od najbolj raznolikih dru- žin pajkov. Nekatere vrste so velike le ne- kaj milimetrov, medtem ko lahko druge zrastejo tudi do dolžine 40 milimetrov. Ko govorimo o velikosti pajka, imamo v mi- slih dolžino trupa (glavoprsja in zadka); nog pri tem ne upoštevamo. Večinoma je oblika pajkov lahko prepoznavna: velik okrogel ali ovalen zadek in majhna glava ter relativno kratke noge, ki so pogosto močno trnaste. Vsi križevci, ki živijo pri nas, gradijo kole- sasto mrežo z lepljivo spiralno nitjo. Mre- že so glede na velikost pajkov relativno velike. Ponavadi so postavljene navpično, le redko ležijo vodoravno. Pajek čaka na plen v sredini mreže, obrnjen z glavo nav- zdol, ali pa skrit med rastlinjem, do koder ima od sredine mreže speljano signalno nit. Nekatere vrste v svojo mrežo vgradijo tudi svilene strukture s cikcak vzorcem, to so t. i. stabilimenti, ki jim pripisujejo mnoge vloge, med drugim privabljanje plena, preprečevanje plenjenja pticam in zmanjšanje poškodb na mreži zaradi ptic. Med pajki, ki gradijo kolesaste mreže, je pogost spolni dimorfizem. Ta je opa- zen tudi med križevci. Navadno so samci obarvani podobno kot samice, a so veliko manjši. Najbolj izrazit spolni dimorfizem med predstavljenimi pajki se pojavlja pri osastem pajku (Argiope bruennichi), kate- rega samica doseže velikost do 25 mm in ima izrazit vzorec na zadku, medtem ko samec doseže velikost le 6 mm in nima ta- ko izrazitega vzorca kot samica. Križevci so najbolj opazni pozno poleti in jeseni, ko so osebki večine vrst odrasli Določevalni ključ: KRIŽEVCI SLOVENIJE Besedilo: Tea Knapič Ilustracije: Simon Zidar in dosežejo svojo polno velikost. Njiho- vo prisotnost lahko sicer zaznamo preko celega leta, saj se začnejo pojavljati že zgodaj spomladi, nekatere večje vrste, ve- zane predvsem na človeška bivališča, pa lahko najdemo tudi pozimi. Med vsemi križevci, ki se pojavljajo v Slo- veniji, je zagotovo najlažje prepoznavna samica osastega pajka. Kot pove že samo ime, je vzorec na njenem zadku sestavljen Za vse križevce je značilno, da gradijo kolesasto mrežo z zapolnjenim centrom. (foto: Tea Knapič) Nekateri križevci na svojih mrežah gradijo doda- tno svileno strukturo, ki izhaja iz sredine mreže – to je stabiliment, ki mu pripisujejo mnoge vloge. (foto: Tomi Trilar) hodilne noge (4 pari) pedipalpi helicere oči glavoprsje zadek 34 iz rumenih, belih in črnih prečnih prog in spominja na zadek ose. Pajka pogosto naj- demo v visoki travi vlažnih travnikov, kjer v sredini mreže čaka na plen. Na mreži lahko vidimo stabiliment, ki izhaja iz cen- tra mreže navpično navzgor in navzdol. Prav tako lahko stabiliment vidimo na mreži koničastega pajka (Cyclosa conica), ki za razliko od osastega pajka vanj vklju- čuje ostanke plena in druge »smeti« ter ga uporablja za skrivališče. Na zadnjem robu zadka ima pajek eno grbo. Grbe na zadku so značilne tudi za grbastega pajka (Araneus angulatus), dvogrbega križevca (Gibbaranea bituberculata) in včasih tudi navadnega križevca (Araneus diadematus). Na stavbah bomo najpogosteje našli splo- ščenega oziroma šesteropikastega križev- ca (Nuctenea umbratica), kot se je imeno- val včasih. Ima izrazito hrbtno-trebušno DOLOčEVALNI KLJUč: 1A) Pajek ima ali na sprednjem delu zadka dve izraziti grbi (tuberkla) (slika a, d) ali na zadnjem delu zadka eno izrazito grbo (tuberkel) (sl. b, č). ................................................................................................................................................................... 2 1B) Zadek je ovalen ali trikoten, brez grb (tuberklov) (sl. c). ......................................................................................................... 5 sploščeno telo. Čez dan se skriva v ozkih razpokah, zvečer pa prileze na sredo svo- je mreže, kjer čaka na plen. Na travniku in v nizki vegetaciji lah- ko najdemo hrastovolistnega križevca (Aculepeira ceropegia) in resavega kri- ževca (Neoscona adianta), ki sta si med seboj precej podobna. Ločimo ju lahko po velikosti, hrastovolistni križevec je večji; in po vzorcu na spodnji strani zadka, saj je pri prvem svetla proga obrobljena s temnimi, pri drugem pa temna proga ob- robljena s svetlimi vzorci. Prav tako lah- ko med visoko travo na sončnih predelih najdemo progastega križevca (Mangora acalypha) z značilnim vzorcem treh te- mnih vzdolžnih prog na koncu zadka. Viš- je v grmičevju ali krošnjah dreves se skri- va zeleni križevec (Araniella cucurbitina) z značilnim živozelenim zadkom. V ključu je predstavljenih deset naj- pogostejših in najlažje prepoznavnih vrst iz družine križevcev (Araneidae), ki jih lahko prepoznamo po njihovem značilnem vzorcu. Za določanje vseh vrst pajkov si je treba ogledati sekundarne spolne or- gane (palpe pri samcih in epigine pri samicah), pri čemer si pomagamo z določevalnima ključema: › Collins Field Guide to the Spiders of Britain and Northern Europe, Roberts M. › Spiders of Europe (http://www. araneae.unibe.ch), Nentwig W., Blick T., Gloor D., Hänggi A., Kropf C. a) b) c) č) d) e) 2A) Pajek ima na zadnjem delu zadka eno izrazito grbo (tuberkel) (sl. č). Glavoprsje je obarvano enotno temno rjavo do črno. Noge so navadno svetlejše od glavoprsja. .................................................................................................... Cyclosa conica 2B) Pajek ima na sprednjem delu zadka dve izraziti grbi (tuberkla) (sl. d). ................................................................................. 3 35 5A) Zadek je enakomerno zelenkasto, rumenkasto ali oranžno obarvan, pogosto z majhnimi črnimi pikami po obodu (sl. h). Glavoprsje je svetlo rjavo do oranžno, navadno brez izrazitih vzorcev. Včasih sta prisotni dve temni progi na zadnjem delu glavoprsja. .............................................................................................................................. Araniella cucurbitina 5B) Zadek je različno obarvan, z bolj ali manj izrazitim vzorcem (sl. i, j). ..................................................................................... 6 f ) g) h) i) j) 6A) Vzorec na zadku je iz prečnih belih, črnih in rumenih prog ter spominja na zadek ose (sl. j). Tretji par nog je izrazito krajši od ostalih. Od centra mreže navzgor in navzdol poteka svilena struktura – stabiliment. ....................................... ................................................................................................................................................................ Argiope bruennichi (samica) 6B) Vzorec na zadku je drugačen (sl. i). .................................................................................................................................................. 7 7A) Vpadljiv belorumenkast vzorec na zadku v obliki smreke ali hrastovega lista (sl. k). ........................................................ 8 7B) Vzorec na zadku je drugačen (sl. l). .................................................................................................................................................. 9 3A) Na sprednjem delu zadka med grbama ni izrazitega belega vzorca. Grbi sta na sprednjem stranskem robu, usmerjeni lateralno (sl. d). Glavoprsje je enotno obarvano, brez izrazitih vzorcev. ................................... Gibbaranea bituberculata 3B) Na sprednjem delu zadka je med grbama (tuberkloma) izrazit bel vzorec (sl. e). ............................................................... 4 4A) Beli vzorec med grbama je v obliki križa (sl. f). Sprednji del zadka je najširši, trikotne oblike. Obarvanost telesa je zelo variabilna, od svetlo rjave in oranžne do temno rjave barve. Noge so relativno kratke in čokate, močno porasle s trni. Odrasli osebki zrastejo do 22 mm. .................................................................................................. Araneus diadematus 4B) Beli vzorec med grbama na zadku je nepravilnih oblik (sl. g). Obarvanost telesa je zelo variabilna. Odrasli osebki zrastejo do 40 mm. ............................................................................................................................................. Araneus angulatus 36 9A) Vzorec zadka kot na sliki r – belkast ali rumenkast zadek z značilnim temnim vzorcem, ki je na zadnjem delu zadka sestavljen iz treh temnih vzdolžnih prog. ....................................................................................................... Mangora acalypha 9B) Vzdolžno na sredini zadka je temnejši vzorec v obliki narobe obrnjene smreke (sl. s, š) .................................................... m) n) o) p) r) s) š) 8A) Na spodnji strani zadka je izrazita bela ali rumena proga s temno rjavo do črno obrobo (sl. n). Glavoprsje je obarvano enotno rjavo do temno rjavo, brez izrazitih vzorcev (sl. m). .................................................................. Aculepeira ceropegia 8B) Na spodnji strani zadka je temno rjava do črna proga, obrobljena z dvema belima ali rumenima progama (sl. p). Glavoprsje je svetlo rjavo s temno vzdolžno progo po sredini in obodu (sl. o). ....................................... Neoscona adianta k) l) 37 t) u) OPISI VRST: KONIčASTI PAJEK (Cyclosa conica) Mreža ima od sredine navpično navzdol svileno strukturo – stabi- liment –, kjer shranjuje ostanke plena in druge »smeti«, ki jih upo- rablja za skrivališče. Dolžina trupa odraslih samcev 4–5 mm, odraslih samic 6–8 mm. habitat: Vrsto pogosto najdemo na drevesih, predvsem iglavcih. DVOGRBI KRIŽEVEC (Gibbaranea bituberculata) Mrežo gradi v nizki vegetaciji, najpogosteje do višine enega metra nad tlemi. Mreža je lahko navpična, deloma nagnjena ali vodoravna. Dvogrbega križevca in grbastega križevca (A. angulatus) lahko lo- čimo po velikosti. Dvogrbi križevec je manjši in na zadnjem delu zadka nima temnega vzorca narobe obrnjene smreke, ki je značilen za grbastega križevca. Dolžina trupa odraslih samcev 4–5 mm, odraslih samic 6–9 mm. habitat: Na travi ali nizkem grmičevju sončnih in toplih delov, blizu tal. NAVADNI KRIŽEVEC (Araneus diadematus) Ena redkih vrst pajka, ki živi tako v Evropi kot tudi v Severni Ame- riki, kamor je bila zanesena. Je najpogostejša vrsta križevca, ki ga lahko najdemo na vrtu. Obarvanost je zelo variabilna od bledo rja- ve, oranžne do temno rjave barve. Odrasle pajke bomo prepoznali po značilnem belem križu na zadku. Dolžina trupa odraslih samcev 4–10 mm, odraslih samic 10–25 mm. habitat: Zelo pogosta in vsesplošno razširjena vrsta. Najdemo jo tako na travnikih, gozdnih robovih kot tudi na vrtu in blizu člove- ških bivališč. GRBASTI KRIŽEVEC (Araneus angulatus) Leta 1757 je izšla publikacija Carla Alexandra Clercka Aranei Svecici / Svenska Spindlar (dobeseden prevod: Švedski pajki). Clerck je v svojem delu uporabil dvočlensko poimenovanje in kot prvo ime na- vedel Araneus angulatus. Tako je grbasti križevec prva vrsta pajka z veljavnim znanstvenim imenom. Dolžina trupa odraslih samcev 8–10 mm, odraslih samic 10–40 mm. habitat: Mreže dela med visoko travo, na vejah dreves ali na člove- ških bivališčih. Samica koničastega pajka na mreži. hrbtna stran (levo, foto: Janez Kamin); na zadnjem delu zadka vidna grba (sredina in desno, foto: Tea Knapič). Dvogrbi križevec gradi mreže blizu tal. Obarvanost telesa je zelo variabil- na, vendar pajka lahko prepoznamo po paru grb na sprednjem delu zadka. (foto: Janez Kamin) Obarvanost navadnega križevca je lahko zelo variabilna. Odrasli samici (levo, foto: Janez Kamin; sredina, foto: Matija Križnar). Samci so manjši, a kljub temu s prepoznavnim vzorcem belega križa na zadku (desno, foto: Janez Kamin). Grbasti križevec je ena od največjih vrst križevcev pri nas. Odrasla samica s plenom (levo). (foto z leve: Tea Knapič, Janez Kamin, Tomi Trilar) 10A) Telo izrazito hrbtno-trebušno (dorzi-ventralno) sploščeno (sl. t). Na zadku temno rjav do črn vzorec narobe obrnjene smreke, obrobljen z dvema tankima svetlima valovitima progama (sl. s). Glavoprsje je temno rjavo ali črno. ............. ............................................................................................................................................................................... Nuctenea umbratica 10B) Telo ni izrazito sploščeno (sl. u). Na sprednjem delu zadka je prepoznaven bel vzorec v obliki križa (sl. š). Zadek je v sprednji tretjini pogosto najširši in bolj trikotne oblike. Obarvanost je zelo različna, od svetlo ali temno rjave do oranžne barve. Noge so relativno kratke in izrazito trnaste. ............................................................... Araneus diadematus 38 ZELENI KRIŽEVEC (Araniella cucurbitina) Mladi pajki med levitvami spreminjajo barvo od rdeče in rjave do živozelene, ko so odrasli. Odrasle pajke lahko prepoznamo tudi po rdeči pegi na koncu zadka. Dolžina trupa odraslih samcev 3–4 mm, odraslih samic 4–8 mm. habitat: Pogosta vrsta na drevesih in grmičevju. OSASTI PAJEK (Argiope bruennichi) Samca pogosto najdemo na ali v bližini mreže odrasle samice. Sa- mica po parjenju na mreži oblikuje rjav kokon, poln oplojenih jaj- čec. Mladi pajki se iz jajc izvalijo naslednjo pomlad. Dolžina trupa odraslih samcev 6–8 mm, odraslih samic 10–25 mm. habitat: Na travah vlažnih travnikov blizu tal. hRASTOVOLISTNI KRIŽEVEC (Aculepeira ceropegia) Dolžina trupa odraslih samcev 6–8 mm, odraslih samic 12–16 mm. habitat: Vrsto najpogosteje najdemo na sončnih delih travnikov ali na nizkem grmičevju. RESAVI KRIŽEVEC (Neoscona adianta) Pajek mrežo pogosto zgradi med cvetovi resja in drugih cvetočih rastlin, kjer čaka na svoj plen. Dolžina trupa odraslih samcev 4–6 mm, odraslih samic 5–10 mm. habitat: Na travah in grmičevju vlažnih predelov. PROGASTI KRIŽEVEC (Mangora acalypha) Progastega križevca pogosto najdemo med travno vegetacijo, kjer gradi majhne, a gosto prepletene mreže. Prepoznamo ga po treh temnih progah na zadnjem delu zadka. Dolžina trupa odraslih samcev 3–4 mm, odraslih samic 5–6 mm. habitat: Mreže plete v travi, nizko pri tleh, na sončnih in toplih delih travnikov. SPLOŠčENI KRIŽEVEC (Nuctenea umbratica) Dolžina trupa odraslih samcev 6–8 mm, odraslih samic 14–18 mm. habitat: Zelo pogosta vrsta na človeških bivališčih in njihovi oko- lici. Čez dan se navadno skriva v ozkih špranjah, ponoči pa na mre- ži čaka svoj plen. Samica progastega križevca z značilnim vzorcem treh temnih prog (levo, sredina, foto: Janez Kamin). Pajek gradi majhne in gosto prepletene mreže (desno, foto: Tea Knapič). Sploščeni križevec ima temno obarvano telo in se dobro zlije s podlago, tako da je skoraj neopazen (levo in sredina, foto: Janez Kamin). Pajek ima hrbtno- -trebušno sploščeno telo (desno, foto: Tomi Trilar). Spolni dimorfizem je pri osastem pajku zelo očiten. Samica je lahko tudi 3-krat večja od samca (levo, foto: Janez Kamin). Samica osastega pajka v sredi- ni mreže z glavo obrnjena navzdol čaka na svoj plen (foto: sredina Tea Knapič, desno Tomi Trilar). hrastovolistni križevec ima značilen vzorec na zgornji in spodnji strani zadka (levo, sredina). Mlada samica s plenom (desno). (foto: Tomi Trilar) Odrasli zeleni križevci. (foto: Janez Kamin) Pajka ločimo od hrastovolistnega križevca po te- mni progi na glavoprsju in drugačnem vzorcu na spodnji strani zadka. (foto: Janez Kamin)