116
Politične  stvari.
Govor državnega poslanca Božidara Raiča
pri letošnji budgetni obravnavi.
,,Visoka zbornica! Lepi Mali Štajar ima vsled duhovniškega imenika labodskega 467.000 ljudi, med temi po poslednjem številjenji ljudstva 41.000 Nemcev, drugi so Slovenci. Poleg teh še je na meji sekovske vladi-kovine 15.000—20.000 Slovencev, in po priliki ravno toliko v Gradci. Po takem biva na Malem Štajarji okolo 450.000 Slovencev. Ti imajo 150 slovenskih, 75 sloven-sko-nemških šol. Potem še je 14 šol z nemškim poučnim jezikom.
Prijetno bi bilo, da so šole, katere se imenujejo slovenske, tudi resnično slovenske. Mestoma uže v prvem razredu, indi v drugem in tretjem šolskem letu muči se mladina z drugim deželnim jezikom. V slo-vensko-nemških šolah se uže v prvem šolskem letu uči drugi deželni jezik. V nemških šolah se samo nemščina uči, slovenščina pa ne, izvzemši nekatere slučaje in to prostovoljno. Okrajni šolski svet v Ptuji je predlagal, da se pred četrtim ali petim letom ne bi počinalo s poukom druzega deželnega jezika. Oziroma na ta predlog je okrajna učiteljska skupščina dne 6. julija 1882. leta nekoliko dalje stopila; bilo je namreč ondi s 33 proti 21 glasom sklenjeno, da se drugi deželni jezik v narodnih šolah naj ne uči, in sicer zato ne, ker temu so nasproti ukoslovno-detovodni in znanstveni razlogi. Ker so detovodi tako sklenoli, podprl je ta predlog tudi okrajni šolski svet in stvar je bila poslana deželnemu šolskemu svetu. Od dne 7. januarija 1883. L, štev. 88, dospel je iz Gradca ukaz, kjer se veli, da naj vse pri starem običaji ostane. A običaj bil je v raznih dobah in tudi v raznih učilnicah jako različen. To je nedo-ločuost. Hoteli smo poizvedeti, kedaj naj bi se počel pouk v drugem deželnem jeziku ali poprek, jeli bi se počelo ali ne. — Deželni šolski svet v tem ničesar določenega ni povedal; sklical se je sicer na naredbo od dne 14. septembra 1870. L, kjer se veleva: ;,ako naj bi se v narodnih šolah učil drugi deželni jezik, naj se na to gleda, da se učenci najprvo dobro pouče v čitanji in pisanji in imajo v tem trdno podlago." Kedaj naj se to zgodi, razsoditi imajo detovodi in ukoslovci. Naj-bolji  detovodi  učijo,   da  narodne  učilnice so   dolžne,
.   111
otroke v materinščini poučevati, tako Komensky, Nie-mayer, dr. Kari Schmidt, Schrader, dr. Dittes, dr. Fr. Miklošič, tako tudi Kronawetter. (Veselost na levici.) Poslednji je dne 20. aprila 1881. 1. pisal. „V državi, kjer morajo vsi narodi enake dače plačevati in vsi narodi svoje otroke za vojake davati, naj imajo tudi vsi enako pravico, svojo narodnost gojiti.'^ Po mojem mnenji je to povsem zdravo načelo. Nadalje pravi isti: ;,Učenec mora v vseh učilnicah v svojem jeziku poučen biti.'' Mi na spodnjem Štajarskem ne pretiravamo, nego hočemo nekaj postavnega od više oblasti, da znamo, ob iem smo.
Za navedene šole imamo učiteljišče v Mariboru, katero je v prvi vrsti namenjeno za slovenski del Štajarske, a to učiteljišče je sevsema nemško in slovenščino uči nek učitelj, kateri prej niti ne zna sa-mostava „korist'' sklanjati. Težko je slovenskemu učitelju, kateri je 4 leta samo nemški pouk slušal, priro-dopisje, prirodoslovje, računstvo v narodnem jeziku razlagati. Naj se učiteljišče v Mariboru tako uredi, da bodo učitelji zmožni razne predmete dobro v slovenskem jeziku razkladati. To po moji misli ni prenapeti zahtev. Zbog tega vložim tudi temu primerno resolucijo.
Mnogokrat se sliši v tej zbornici: ;;Vsaj bi vam uže nekaj dovolili, pa vaš jezik ni dovolj razvit in prosto ljudstvo ne razume tega novo skovanega jezika.'' Kdo nam tako oponaša? Oni, kateri naš jezik in naše slovstvo samo površno ali na pol poznajo; ako bi naš slovenski jezik, kakor ga govorimo in pišemo, bil nerazumljiv, potem ne vem, zakaj vlada naše časnike toli-krat zaplenjuje, ako so neumljivi? (Veselost na desnici.) Tukaj imam zaplenjen list: „Slovenski Gospodar" s sestavkom, kateri je naslovljen: ^^Minister Konrad in štajarski Slovenci". V tem sestavku ne nahajam nič pogibeljnega, in ta časnik je namenjen samo prostemu ljudstvu: broji 2300 naročnikov in je pisan v našem novoslovenskem pismenem jeziku. Ondi se čita nekaj iz peticije poslane naučnemu ministru: Slovenci zahtevajo slovensko učiteljišče v Mariboru, slovenske vzporednice pri gimnazijah, slovenske profesorje za Maribor , Celje in Ptuj, da se bodoče razpisujejo vse profesorske službe ter se od vseh prosilcev zahteva znanje slovenskega jezika. To je glavna zadržina tega sestavka. Oospod minister za bogočastje in nauk je na to odgovoril: „Nimam vzroka, na spodnjem Štajarskem kaj spremeniti in pri oddavanji profesorskih služeb daje se prednost slovenščine zmožnim možem." Opazujem, da uže mnogo let ni bila razpisana nijedna profesorska, tudi nijedna ravnateljska služba na malem Stajerji, nego nameščevalo se je brez razpisa. Pravi se: da pri na-meščevanji profesorskih služeb daje se prednost onim, kateri so vešči slovenščine. Kako se to godi, ako službe niso razpisane in prošnikov ni? Dalje mislim, da Slovenci niso tako bogati, da bi 28.000 gold. in prek dajali vsako leto za knjige, katere na svitlo daje Mohorjeva družba, kakoršne druge ni v Avstriji.
127
Govor državnega poslanca Božidara Raiča
pri letošnji budgetni obravnavi.
(Konec.)
Ljudstvo itak mora jezik razumeti, ako hoče iste citati. Še omenjam, da sem često propovedal tikoma nemške meje, govoril večkrat na taborih, pri svečanosti Stanka Vraza, Štefana Modrinjaka, dr. Miklošiča, a ni-kdo mi ni oponesel, da me ni razumel. Izraz „no vosi oven s ki" nima se tako razumeti, kakor bi jezik slovenski na novo bil skovan; ta beseda je dana od dr. Miklošiča, kateri jezik (naš) tako imenuje zbog razločka od staroslovenskega. Nadalje se nam oponaša, da ime slovenski, Sloven, Slovenec pred 300 leti niti znano ni bilo. To oponosico storil nam je pred 14 leti prevzvišeni dr. Rechbauer. (Živahna veselost na levici.) Dobro! dozvoljujem si nekatere navode pročitati iz „Kronike",  katera je bila tiskana v Ljubljani 1.
1578.  z   naslovom:   „Kronika......."  spravljena  po
Antolu Pope Vramce. Štampane v Ljubljane po Ivane Maline 1578. Od tega dela še sta samo dva odtiska znana, eden je v ljubljanski knjižnici, a drugi pri jugoslavenski akademiji v Zagrebu. V tej knjigi nahajajo se naslednja mesta (čita):
280. Aurelius probus rimski cesar na Slovenieh. umorjen be. 401. Atila kral posta, slovensku zemlju i Orsag do morja zavje. 429. Sveti Hieronim doktor Sloven. 683. Trebelin kral slovenski i Bulgarki ovo vreme posta. 744. Huni drugoč v Panoniu ali Slovensku zemlju jesu došli. Velika vnožina Vogrov, Sloven o v in Horvatov poginuše. 1537. Ivan Kacian general Ferdinanda krala vojsku proti Turkom na Slovenski Orsag ali zemlju dopelja. 1570. Veliki strašen glad je bil na Slovenieh vstali i zdiguuli su se bili proti svoje gospode in plemenitim ljudem. 1578. Gospodin Christof Ungnad posta Hrvatskim i Slovenskim banom. 1557. Ivan Lenkovič Turke poleg svete Jelene pri Rakovcu na Sloveneh razbi. 1564. Draskovic Juraj na Zagrebečku biskupiu dojde na Slo veni e. 1549
¦    Počtenje Slovenci po vitežtve dobiše.
Tukaj se dalje  nahaja  izraz   „Sloven" si ove n-•    ski", torej uže pred 300 leti.
Knjigo z naslovom; „Rationale officiorum iz 12. sto-
¦    letja  prestavil je iz slovenskega  nek  nemški   menih v
¦    nemščino. Ta menih pravi: ;;Da je poleg grščine in la-r    tinščine tudi slovenski jezik za bogoslužje zato odločen,
ker Sloveni  so   najbolje   razširjeni".   (Živahna  veselost
na levici — čujte! čujte! na desnici.) Tu ima beseda Sloveni pomen Slovani, veli pa se „slovenski." Isti menih pravi o nemškem jeziku v oni dobi, da je — jaz rabim izraz, kakor se ondi čita — najdivjejši bil (die wildeste Sprache). (Veselost na levici.) To pripo-veda nemšk menih, prosim, poprašajte dr. Miklošiča, ali koga drugega, ki je ta spomenik čital.
Ciril in Metod sta v 9. stoletji bogoslužne knjige pisala v slovenskem jeziku ; potem imamo spomenike glagolita Clozianus, Supraslki, Assemaniitd. iz 10.—11. stoletja, ki so vsi pisani v slovenskem jeziku, in nek menih Izaija iz 11. ali 12. stoletja govori: „Slovenski jezik od Boga dobro stvorjen jest."
S tem sem samo hotel pokazati, da je ime „slovenski" ne samo 300 let staro, nego nekoliko starejše — to ime je znano od početka naše zgodovine, od Cirila in Metoda.
Po svojih razmerah na Malem Štajerji smo v drugem položaji, nego je iste prvi gospod govornik o narodnem šolstvu na Južnem Tirolskem načrtal. Jaz bi torej visoko vlado prosil, da nam zboljšek glede na narodne učilnice podeli, in učiteljišče v Mariboru tako uredi, da bodo dotični pripravniki tudi slovenščine povse zmožni.
Nekatere besede še imam povedati o blagovoljnih izrazih, katere je včeraj njegova prevzvišenost gospod minister za bogočastje in nauk rabil glede učnih stolić, na katerih naj bi se posamni pravoslovni predmeti na graškem vseučilišči v slovenskem jeziku razlagali. Je-gova prevzvišenost veli: „Poskus je uže učinjen bil, pa spodletel je, ker ni bil postavljen na pravo podlago. V Gradci smo uže imeli učno stolico s slovenskim poučnim jezikom; pa opustila se je, ker za njo ni bilo predpogojev."
Meni so te razmere dobro znane, ker onda sem se na graškem vseučilišči bogoslovja učil. Ni bila le jedna učna stolica, nego tri, in^ sicer učili so gospodje dr. Kopač, dr. Kranjc in dr. Škedl.
Zaradi opušta znam drug razlog. Ne zato, ker ni bilo predpogojev, bile so učne stolice odpravljene, nego zaradi naredeb, katere so bile 20. avg. 1851. objavljene. Ti ukazi so vzrok, da je profesor dr. Kranjc bil iz Gradca prestavljen v Sibinj na Sedmograško. Ukazi bili so razglašeni, kateri so našo državo spremenili v absolutistično; nasledek teh ukazov bili ste nesrečni leti 1859. in 1866.
Cital še bodem nekatere besede iz ustanovne listine graškega vseučilišča.  Ondi se veli v izvirniku (čita):
„Universitatern in nostra civitate Graecensi Styria Metropoli eum in finem instituere et erigere intendimus, ut quod alii principes suorum subditorum saluti, com-modisque prospicientes, šibi licere existimabant, illud nos quoque, qui plures easque ampliores diversarum nationum et linguarum provincias possidemus (čujte! na desnici), multo majori ratione et jure posse omnes in-telliguut". Carolus Dei gratia Archidux Avstriae: Sty-riae, Carinthiae Carnioliae .... Comes Goritiae, dominus Marchiae Sclavonicae___Datae in civitate nostra Graecensi die 1. Januarii anni 1585." Ko je 1586. nadvojvoda Karol, da zaduši reformacijo, jezuitski gimnazij v Gradci razširil v vseučilišče, podkrepil je to svojo ustanovo s tem, da so razmere njegovih podložnih dežel in narodov toliko različnega rodu, toliko različnih jezikov in narečij, tako napravo zahtevale. (Čujte! na desnici.)
Sedaj si dozvoljujem gospodo prositi, da skončatku, katerega mahoma prečitam, blagovoljno pritrditi izvoli. Glasi se tako (čita):
„Visoka zbornica blagovoli skleniti: Visoka c. kr. vlada se pozivlje, da zaključek visoke zbornice od 26.
aprila 1880. leta, tikajoč se uvedbe slovenskega kot po* učnega jezika na učiteljišči v Mariboru, pri primerni gojitvi nemškega jezika s početkom šolskega leta 1884/5. zvrši." (Dobro! na desnici.)
.    128    -