Pouk in zabava Modrost V pregOVOrih cesarja. Zaspani in zmedeni vojaki so domačih in tujih. ^ kmva}u v°h}i{ in sam Husmaim bi bil prisel v roke svojemu sovrazniku, _ , da ga ni potisnila n jegova telesna stra- Utrok. ga hitro na konja. Husmaim je bežal En otrok — noben otrok. °b reki> sovražniki so pa pritiskali za Edini otrok je redko dober. njim. Prijezdil je do skalovja — glo- Iz otrok postanejo ljudje. boko P0^ njim je šumela reka, za njim Otroci se uče, kar stari znajo. s0 bili sovražniki. Husmaim je pognal Otroci kriče, kar stari govore. konia v skok — Padel Je v reko in ZS}~ Na otrocih spoznaš mater. nil v valovih. Šir-Kan je menil, da je Otroci ne jedo z nami, ampak mi z Husmaim mrtev in proglasil se je za njimi. cesarja Hindustana. Otroci plačujejo staršev dolgove. Husmaim pa ni utonil. Ob reki je Otrok je večkrat materin zdravnik. nalival tisti čas močan bihista (vodo- Bolje, da otrok joka ko starši. noša) svoie mehove, zagledal je Hus- Otroci in stari ljudje so brž v joku. maima, planil v vodo in rešil z velikim Otrok ima jok in smeh v enem meh'. naporom cesarja. Ta je snel svojo zlato Otrok in miš v hiš' napravi velik VTišč. verižico z vratu in jo dal vodonoši: Otrok, ki ne kriči, se dobro ne redi. >Ako mi da BoS še kdaJ priti na pre- Otrok najbolj otroka razume. st°l in mi prineseš to verižico — te bom Več otrok je od jedi umrlo ko od lakote. bogato nagradil.« Otročički in prešički so vedno lačni. Preteklo je nekaj let, preden je zbral Mali otroci mala skrb, veliki otroci Husmain toliko vojsko, da je vrgel Šir- velika skrb. Kana iz Delhi. Neki dan je delil mi- En oče more prerediti dvanajstero losti s svojega presiola. Priklonil se mu otrok, ali dvanajstero otrok ne more Je tudi revni vodonoša in izročil zlato enega očeta. veiizico. Ako ima otrok sedem pestunj, ima malo Husmaim je takoj vstal, slekol svoj varstva. cesarski plašč in odel ž njim vodonošo. Otrokom da Bog srečo v spanju. oŠest ur si *i naš vladar; karkoli boš Kup otrok in košara jajc — nevarna sklenil, to bo veljalo.« reč. Vsi plemiči so se poklonili začasne- Otroci in norci govore resnico. mu vladarju, ki je izdal takoj par od- Najljubši otrok ima več imen. lokov v korist vodonošev. Te posebne Najljtibšega otroka Bog najprej vzame. pravice, ki jih je podelil delhijskim vo- Otrok, ki ni priljubljen, je povsod donošem, so se ohranile skozi stoletja. napoti. Husmaimu je bila vodonoševa nese- (Nadaljevanje.) bičnost tako všeč, da ga ,je povzdignil v plemiški stan in bogato obdaril. Drobiž. Lea Fatur- Kako lovijo krokodile na Borneo. Šest ur na prestolu. lz Sandakana na otoku Borneo po- Šir-Kan se je uprl cesarju Husmai- ročajo, da je razpisala tamošnja vlada mu in ga je napadel 1.1509. ob reki nagrado na krokodilske glave. Posle- Karamioci. Husmaim je pa pobil in dica je bila ta, da so se Iotili domačini razgnal svoje sovražnike in se prepustil nevarnega lova teh velikih kuščarjev z s svojo vojsko brezskrbnemu počitku istim navdušenjem, s kakršnim gredo ob bregu reke. Šir-Kan je zbral ostan- v naših krajih nraogi ljudje na lov po- ke svoje vojske in udaril na spečega strvi, ščuk in drugit rib. Za lov na kro- 127 _____________________ VRTEC _____________________ I kodile so potrebne štiri reči: močna 2. Vremenska uganka za april. jfl svetiljka, sulica, lahek čoln in — črna (A. U., Ljubljana.) H noč. Če so dani vsi ti pogoji, se pope- ciomraImčmo ¦ ljejo lovci v čolnu po reki navzgor ali ^1 CJ V 5 t r^ V k P 1 I navzdol: eden drži v eni roki svetiljko, \STnPNR\RA I v drugi pa sulico. Luč privabi požreš- ^ ^ j T A V T 11 P i I no zverino na površje vode, a komaj se ^ * r|, | y A p ij p c I je dovolj približala, ji zasadi Iovec U A 1 A J U K i\ L s ¦ mrzlo jeklo med rebra. Suuek mora biti V teli črkah je nioder izrek. Začni pri ¦ spretno zadan, kajti lahko se zgodi, da S1 m PrešteJ mesece! ¦ prevme neubita žival z udarcem repa ~ Kamenie I čoln in vse, kaT je t njem. Kaj sledi ___________*_____ ' ¦ nato, si lahko mislimo. V ogromnih že- |~ ~ U "^^^TtTTZ ~» ^fli I ¦ i i ¦! i ¦, i i i ti »i. v N 3 / " ^S^^TVV "s •/'' !'"i H lodcih ubitih krokodilov so nash ze '' _ & ^^s^*?r^<>< ¦ vsakovrstne spominke na slabo uspele ^^i^iSs^Ni^^^^t^vT š^ I sunke s sulicami: človeške roke in t ^^^J^^^M^^^t^^ '¦¦:% I noge, kosti, kose cunj, ki so tvorile ne- ^=^^^^^M^p^^^-.^L ¦ koč obleko, itd. Dobro zadetim kroko- ^">'''';v^^!s-iL*^S^^t'^i^SS3lfe*^^ ¦ dilom lovci adrežejo glavo, drugo pa •^^'^^ži^^^gž;^^^^^^^ ¦ vržejo proč, čeprav bi bilo še marsi- e^^^^5(Žp^SJ^^^^*I^W^^^ ^ fl kaj na živali uporabnega. Za vsako U^^^^jSs^^lsllP^^^ ^ ¦ glavo plača jo oblasti nagrado, in sicer a -4 r^^^^S^^^ P ^ ra I je ta nagrada razlicna, ker se placu- M_____w ^s^gr s__________| ¦ jejo glave po lneri. Na vsaka dva in ¦ pol centimetra od konca nosu do vratu Pazi na kuPe in črke iste vrste! ¦ pride okrog 5 Din liašega denarja. Rešilci in imena rešilcev — kise sprejemajo le tekom I filavp vrrpin natn nrnp 10 dni p0 izidu lista in se obiavljajo le imena onih ¦ Oiave vrzejO natO proc. reSilcev, ki bodo reiili vse zagonetke - v prihodnji ¦ Strahotni SO Vrtinci, ki iih imellUJeio številki. — Kdor je izžreban, naj javi na upravništvo ¦ i i i • i • r tvt ¦ Vrtca (v l.jubljani, Sv. Petra c. 80) — ne na uredm- ¦ »tornado«, nekaten pa >tajrun«. JNaj- štvo! — kaj želi za nagrado. ¦ strašnejša naravna sila je tak vrtinec, I ki se kar iznenada pojavi. L. 1737. je ReŠitve V 7. Štev.: I ob toku reke Ganges tak tornado uni- I čil življenje 300.000 osebam. L. 1864. , . p , , I je ob indijski obali pokončal 40.000 1# ronUaa- I Andomanov. Vrtinec na otoku For- Rešitev je usiuerjena od zgoraj navz- ¦ mozi je 1. 1911. porušil 26.000 hiš. Leta dol. Torej začni pri vrhnjem kvadratu pri 1 1913. je hipoma izgubilo življenje ob črki P. nadaljnj pri prvih dveh črkah dru- I ... ,/w>,vrv tt-j. • l geaa kvadrata m ravno tako pri prvih ¦ tajfuna 40.000 Kitajcev; nedavno pa dvLh &lk&^ tretjega kvadrata. Potem za- I (v noči med 2. in 3. avgustom) v prista- čni spet pri prvem kvadratu prihodnji dve I nišču Svatoio okrog 50.000 oseb. Lani črki itd. — Pri pravilnem čitanju raoraš je divjal tak tomado v pokrajinah dobiti rešitev: veletoka Mississipi-ja. V petih minutah Pomlad mila odklenila je bilo razrušenih več mest in nebroj •^jTgtTSA %. vasi, m sicer tako. da se komaj pozna, zeleni že vrt in gaj. kje so stale. ______________________________ 2. Črkovnica. , . .. . Mohor, Pluto, logar, ploha, žolna, sliva, Ueanke, Sknvalice lll drilffO. vinar, mesar, slana, Tatra, Metod, denar, mleko, koren. — Hugolin Sattner. 1. Vprašanje. v I Katero glavno inesto Evrope leži 3- VPrašanJe- I naJTiše? Ker je tam les najstarejši. I 128 I