Poglejte i4 itevillče poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
Eisf sloVenskih delavce^v Ameriki
Telephone: CHelsea 3-1242
Cl— Matter 8epltmktt tith. IMi at the Port Offl« «♦ New	N. Y* under Act <f Cuognm of Mjurh »rt.
M
M
><>-
V«C KOT	1
HA DAN DOBIVATI ^
C "GLAS NAHODA"
PO P06n NARAVNOST NA I 'l avoj dom ostmi« mm i "i
••irtj te panlkn).
Citajte, kar Va» Tanhif ti ! i|
1879.
No. I 45 — Štev. 145
NEW YORK, FRIDAY, JULY 25, 1941 — PETEK, 25 JULIJA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
JAPONCI VINDO-KINI
Japonske bojne ladje se nahajajo ob obrežju In-do-Kine in 12 trasportnih parnikov je pripeljalo japonsko vojaštvo, da zasede važne postojanke. Četudi poročilo iz Vichyja zagotavlja, da bodo Japonci prevzeli varstvo nad Indo-Kino, vendar je se-jasno, da bo prišla bogata francoska posest popolnoma pod japonsko oblast.
IZJAVA VICHYJA
'Franoosksa \Hada v Vichvju je naznanila, da je prišlo med Francijo in Japonsko do s^po-razimia, po 'katerem bo francoska pose** v Aziji Indo-Kina postavljena pod varstvo jaipon
ne po japonski armadi odrezana od virov surovin in da ®o v nevarnosti FiKfp>ini in drugi ameriški interesi v Pacifiku.
Welles je imeli pol ure doilg razgovor z japonskim poslaini-hke armade. Pogajanja ^ se 'vf"' admirak>m Kičisaburo vmilla v Viichyju, *edaj pa ^' Noi"ur<> f ^T
Ma predena v Hanoi, ^av- Vafn<f ^	^ t S°V"
' ° niznili odmoaajev med Japoci-
no met, to Indo-Kine, kjer bodo izdelane podrobnosti sporazu-ana in določene postojanke *za j<iponsko armado. Včeraj po pofldne pa «ta zopet imela razgovor japonska poslanik Sotno-tacu Kato in francoski ministrski podpredsednik in vnanji minister admiral Jean Dar km.
KJairkoli bo sklenjeno v Ha-naiu, ibo sporočeno v Vichy „v konec no odobritev.
Polbrido za pogajanja glede Indo-Kine je dala Japonska in francoska vlada je sprejela ja-Ei je:
sko in Združenimi državami, ako gre Jfajponska če dalje v Aziji.
Jajponski poslanik je prišel rt WeWe«$ovegia urada z nasmehom, in rekeft, da sta razpravljala o Indo-KIni, da pa se od-noša[ji mod Zdr. državami in Ja ponako vedno "izboljšujejo". V popolnem nasprotju pa je s tem zatrdilom izjava, ki jo je Welles prdbo^l ča&nikar^kim poročevalcem in ki ostro obsoja jaiponsko postopanje v In-
do-Kini.
--. •---
ca iima nalogo vzdr __ ,	. , .
Ževati mir v Azija in ker Indo-1 Knudscn Protl »»cenju
Kini preti nevarnost, kajti Francija je ne more več ščiti/ti, mora Japonska sikrfyeti za njeno varnost. Jlafpanska je trdila, da nameravajo Angleži vpasti v Indo-iKno in zato se -bo fran-oo.ska armada borila ob strani jatponske armaide, da odbije angleški napad.
Sumner Welles svari Japonsko
Državni podtajnik Su m ner Welles- je v Wa»hingtonu rekel, da si je Japonska v Indo-Kini pridobila mornariške postojanke v namenu, da raaširi (fvojo ofoliast še d ali je na azijski celini. Dalje je rekel, da je A-
avtne produkcije
William S. Knudsen, ravnatelj produkcijske uprave, je rekel, da bi bilo petdesebodsto-tho prostovoljno skrčenje av-tne produkcije, kot ga priporoča administrator Henderson, usodno zrii delavce, kajti dove-dlo W do občutne nezaposleno-stL
PTedino je Hetoderson obja-,vil syoj predlbg, se ni posvetoval s Knudsemom.
Kakor razni deflavski vodi-lelji, je menda tu<^ Knudsen mnenja, da je treba avtno produkcijo polagoma krčiti ter vse delavce, ki bodo izgubili delo v avtnih tovarnah, sproti name-
Rusi drže na celi črti... Moskva
zopet bombardirana iz zraka
Rusi so na oedi do'lgi fronti stavili nemško prodiranje in so v okolici (Murmaik&a prijeti močno ofenzivo iproti Nemcem in Fincem. Ob Ladoškem jezeru so Nemci in Finci dosegli nekaj uspeha bi so zavzeli Petrofcavodk. Po ruskem zatrdilu zadnjiih 48 ur Nemci niso mogli nikjer prebiti ruske črte.
Posebno v ozadju, na krajili, kjer so napravili Nemci velik sunek v rusko črto, se "bi jejo vroči boji, v katerih imajo velikanske izgube. Na ta na-
ODBOR ODOBRIL DAVČNO PREDLOGO
Ce bo predloga vzakonjena, bodo prinesli davki zvezni zakladnici nad tritisoč petsto milijonov dolarjev. — Tudi r,adioprogrami in reklamni napisi bodo obdačeni.
- Zbornični odbor za apropri-, ~	"
lafcije je z nekaterimi spremembami odobril novo davčno predlogo, ki 'bo pirinesla zvezni zakladnici, ako jo bo kongres spre jej, 3 tisoč 529 milijonov 200 tisoč doliarjev. Spočetka so nameravali naložiti davek na
žvečilni gumi j, oda tozadevno čm so Rusi pri Sntotensku j ^poročilo ni obveljalo, umu«-čili cek> nem&ko mfanterijsko sto ^ Wo ^ abdačeni re-divizijo. \toči "boji so v teku!kllimili ^[^^r^i bi re-pri Ponbovu in Žitom iru in
Rusi se trdno drže.
Nemci z v&o silo ma/padajo v smeri proti Leningradu ter se vriše najiijutejši boji okoli Por-hova že pet dni, toda Rusi so vzdrzatli vse nemške napade. Na tem kraju so spočetka Nemci napadali s tanki, katerian jel^
merika vslled oasedbe Indo-Ki- stiti V vojni inch^triji.
sledi bi infanterija; ker pa s tem ni«) dosegti nobenega u-apetha, so sedaj pričeJi napadati ruske črte s *tnnogtem?i in težko antilerijo.
Nemci so že tretjo zaporedno noč bonVba rdir»Li Moskvo. Sinodi je <bi(la razbita čeku steua neke velike stanovanjske hiše in ena >borrft>a je tudi padlla
klaimni napisi.
Prodlogta (bo prihodnji teden izročena 'poganski zbornici, ki jo bo nedvomno .---prejela. Nato 'bo izročena senatu, ki jo u-tegne nekoliko spremenitL
Zvišan bo dohodninski davek na dcfričke ki korporaclje

Davek na piačasie radio-programe bo prinesel na leto najmanj 100 tisoč dolarjev. Od rek Lima vega napisa, velikega 300 krvadratniii čevljev, bo treba plačati na leto tpet dolarjev davka, za večje napise pa i-Kjrazmemo več.
Na (prvi dojjr davku podvr-
...	...	. . VJ . ženega doliodka bo pet odstot-
bHzu ameriškega poslanstva | k<A. davk^_	bo <Joh(v
^ d dek, temveč ji bo davek. Osebe, ki iona jo na leto pet milijonov dolarjev dohodkov Ibodo mora-
st raneh poslaništva.
Poročilo iz Be m a v Švici pravi, da se je pri sinočnem eračnem napadu posreei'k> samo enemu nemškemu 'bombniku preleteti zračno obrambo Moskve in je vrgel nekaj bomb prechio je -bil izstreljen.
Pismo iz Julijske krajine
Neka 'rojakinja* iz osrednjeg|ai mpada nam piše: —< Dobro vem., da vs-akdo rad sliši, kako se našim godi on&tran veMke hiže, posebno sedaj v teh kritičnih časih.. Moj mož je pred par dnevi !po zračni pošti prejel pismo, ki se glasi: -
"Dragi aftrk?! Vlatše pitsmo sem nedavno sprejela in se Yam zahvalim zanj. Sama ne vem, kako bi napisala. (Menda ve-ste, da se nam je hudo godilo doma. Veliko sredo je prišlo poveže, da vsi od i demo. Ljudje eo na&lo naložili na voizove, lcar so hoteli: živež, obleko in družino.
"Odšli so dcfii na Kras v Istro, kamor so mogli, seveda neradi. Drugi smo ostali doma. Živino smo morali gnati v Ilirsko Bistrico in smo jo prodali za ®elk> nizko eemo.
-Čez par thii je prišlo zopet novo povelje, da mortaljo oditi vtei, tudi stari Jjudje iz vseh. vasi. Šii smo žalostni, tudi tetat, reva, stara 84 let. BaTla sem s« zaaijo. Peljali s# nas doli v Italijo v Palermo blizu Rima. (Faitenno je na Si-oH-iji, datfeč južno od Riiiiiu — op. urecbi.) Tam se rrain ni slabo godilo; ljudje yo bili ddbri z nami. 27. aprila smo prušli nazaj vsi. Kako žalostno je baJo: razdejani so bfli domovi, vse Hafckopano in onesnaženo. Nekaj smo razdejali i pred svojim odhodom sami, drugo pa vojaki, ki jih je kot listja in trave. V n a«i hiši ni bito škode, ker so bitlo notri višji miličniki. . . .
"Ko smo prišla nazaj, »o ljudjp le težko doibili naJzaj svojo živmo, ■za katero so moralli plačati višjo oeno. Žflfvi-na je bila vsa sestradana,, menda, ni pila, ne jeia, da je komaj staJlaf'aia nogah. Dosti živine je po^inidov Tudi naša krava je sedaj bolna, kakor je bo&ra skoro vsa žrvma na parki jih in gobcih.
"E^aginja pa je veii3ca, q& meada če nikdar ni bilo 'tako. Niti za denar se ne mora ddt>iti obleke, ne obutve. Vse je na listine. Sre>čni, da »te tam ...
Zdaj pa Vas pozdravim in v«o Vašo družino. Viafša so-rockniea N."
Oe želite, dofbro knjigo po nizki ceni, naročite "Živi izviri", ki jo je napisal znani slovenski pisatelj Ivan MaStilciČ.
le piačati 75 odstotkov dfetfvka. Obrambni bondi ne bodo podvrženi dalvku. VeJqji oziroma novi davek 1x> (treba plačati od avtomobilov, busov, truc-kov, gumijastih obročev, re-frigeratorjev, radioaparatov, gramofonov, žvepflenk, godbe-nih imštrumenitov, vstopnic, kabaretov, telefonskih pogovorov itd.
predsednik bo prepovedal izvoz petroleja na japonsko
Včeraj *o (predsednika Boo- re sklepafti, da riaimerava pred-
se vel ta v Beli hiši obiskali za -stopniki ortguniaasoije aa civil-no obnwnlbo deaefte im ob tej pridiha' je v svojem govoru iiatm-gnil, c|a( ibo moretoiti prepovedal izvor petroleja na Japonsko.
"Ako »o Jatpond," je rekel predsednik, 'imeli namen razširiti avoje oesa>rstv-o proti jugu, potem ne bi imeli dovolj petroleja na severu. Ako bi mi vstavili pefcroDej, tedaj bi bili Japonci že !l*n»ko leto itajbrže Šli v holandsko Vzhodno Indijo in imefe' 1» vojno.''
la teh njegovih »besed se mo-
Nx bila, sabotaža
ooTiani s ki tajnik Knox je
sednik vstaviti pošiljanje petroleja na Jaipon^ko.
avtomobilski industriji preti nezaposlenost
V letu, ki se začne s 1. avgustom, nameravajo avtne tovarne skivriti. produkcijo avtomobilov za polovico. Ce se bo to res zgodiio, bo izgubilo že V44ajj zača^n 250 tisč delavcev delo.
Nekateri bodo kmalu dobili nov vir zaslužka, dočim bo večima morala čakati do spomladi, ko se bo vojna industrija še bodj razvila. Nemogoče je namreč vseh 250 tisoč delavcev naenkrat spraviti v muni-čijske irf «li5n5e fovaTneT r
Administrator Leon Henderson, ki mu je poverjeJla kontrola nad cenami, je prejšnji teden izjavil, da je petdeset od-«to skrčenje avtne produkcije potrebno, ker isicer ne bo do-volj kovin in drugih sirovin aa vojni program.
Michigan s ki goVe rner Van Vagoner namerava odpotovati v Washington, kjer bo konfe-iriral s Hendresonom in drugimi pristojnimi tzveznimi uradniki o posDedsicah »krčenja gjv-tne produkcije.
Riehlaird C., Frankensteen, zraboplovni ravnatelj CIO u-nije avtmih delavcev, je rekel!, da Hendersonov načrt v nobenem oairu ni .^motren.
Po njegovem nmenju bi 'biflo innestno produkcijo polagamo krčiti in cSeftavoe, ki bi vsltedtega. izgubili defto v avtnih tovarnah, sproti zaposliti v vojni industriji. Po preteku nekaj finesecev bi bila produkpija primerno skrčena, deHavoi ibi pa i-meli brez rzgube enega dpe, delo in zashržek.
za zaščito tujerodcev
Državljani naj prijavijo vsak slučaj protiame-riske delavnosti, pogonov na spijone naj pa nikakor ne vprizarjajo, kajti to je naloga uradnikov justičnega departmenta.
V Buffailo, N. Y., se je višiilsa
41. letna konvencija newyor-ške državne ■zveze policijskziili niačelnikov.
Nastopili ho rasznd govorniki in med njtmi tudi Hugh H. Oegg, 'pomožni ravnatelj Federal Bureau of Investigation (PBI), ki je pozval državne policijske otflasti, naj z vsemi silami podpirajo ntairodni o-braimlbni program ter naj že vnaprej pripravijo najcrte za vse nujnostne slučaje.
Dolžnost vsakega ameriškega drŽavi jana je, dbvestiti FBI o v«akeni lučaju proti ameriške delavnosti ter po možnosti predložiti tudi tozadevne dokaze.
— S tem ipa nikakor ne mislim, — je izjavil Clegg, — naj
bi vršili državljani pogone na špijone, klajjti to je naJoga FBI. Bodite cfozirm napram tuje-zemcem ter itjodem s tujezeni-skimi imeai.
GHede priprav zsa nnjnortme slučaje je Bvetovad:
j— Mogoče se ne bodo nikdar pojavila nad Zdražeimni državami sovražite) letala, toda zdaj je čas, da policaja zadosti ■svojim obveznostim. Vsakemu državljanu naj pojasni njegovo lastno odgovornost.
Policijske oblasti v Angliji so bile že pred vojno pripravljene. Vsak londonski kon-štabler je naprimer vedel, kje je v njegovem okrajju najprimernejši prostor za prvo pomoč in aa zaščito q»red zračnim napadom.
kot je bila prvič. Balgija bo spet svobodna. Nemčiji pod nobenim pogorjem ne .sme biti dovoljeno, da bi vsakih trideset
ANGLUA OBLJUBLJA BELGIJCEM SVOBODO — Angleški vnanji minister je pozvav Belgijce, naj store vae, kar je v njihovi moči, da zlomijo nacii»ko vlado.,— Proslavljal je patriotizem "ujetega" kralja Leopolda.
Angleški vnanji minister Anthony Eden je po radio pozval beftgijski narod, naj se o-trese nacijskega gospodarstva. Obenem je dad Belgijcem na--alednje zagotovijo, ni naših zaveznikov bodo naši vojaki in letalci nadaljevali z bojem. Sovifaižnitku moramo škodovati, kjerkoli borno naleteli nanj. Na kopnem, v zraku in na morju bomo nadaljevali borbo s podvojeno močjo, navdani z aavestjo zmage in zavestjo, da se borimo za pravično stvar.
— Dvakrat v tridesetih letih so že Nemci vdrli v Belgijo. Tudi topot bo posledica ista
Edem je hvalM belgijski narod, da je v boju aa osvoboditev svoje dežele vedno storil svojo dolžnost ter je iakazal čast tudi belgijskemu kralju rekoč:
— Kraij Leopold je še vedno v vaši sredi, toda je vojni u-jetnik. Navalic temu pa noče s* sovražnikom sodelovati. On ve, kaj je prisegel svoji domovini in noče biti izcj^jalec.
vstaja indijancev v boliviji
Vstaji so baje dali povod totalitarni elementi. Dvanajst indijanskih voditeljev je bilo aretiranih.
DIES BO PREISKAL LJUDSKO FRONTO
Znani kongresnik iz Terasa namerava zasliša-ti več sto uradnikov ter CIO in AFL voditeljev. Baje je tudi v Ameriki ljudska fronta, kakršna je povzročila ppraz Francije.
Kougreenik Dies se je ravnokar vrnil v Washington Lz svoje domače -države Texas, kjer je kandidiral za senatorja, pa je bil poražen. Ob svojem povi^tku je rekel,
najmanj 2700 oseb.
Die«? se "posebno zanima za tiste CIO voditelje, ki so izza M>ruha nemško- ruske vojne spreumili svoje " prepričanje", da so Združene države v krem- Zveznemu sodišču .v M Lnn etapi jih nekakšne -"Ljudske fron-'polis, Minn., je bilo predstarvlje be." Podrobno se ni izraail,.paj5 nih štirinajst voditeljev OIO izjavil, da je bil ogenj, ki je je pa rekell, da je ameriška unije razvažalcev, ki so obbaže-naeaeoa maja uničil v nekem Ljudska fronrta slična titrti (ni snovanja zarote za stnno-ph iiladelphij sfcem »Madišču aa francoski or^ainizabiji,' ki je j glavi jen je vlade Združenih dva milijoD«a dolarjev lesa, (po- povzroči a padec Francije. ! država
sJedida aatootaže;	| Njegov odbor, ki preiskuje' Zki- vsakega je 'bilo položenih
Natančna preiskava je do-1 protiameriško de'lavnofet, na-, $3500 varščine. SH-čnega alOČi-
gnala, da je nočni čuvaj padel menaiva zaalššalL več sto vodi-r petroSejsko, ki je užgala ie&'. teijev CIO in Ameriške delav-Zioglenelo čuvaj evo trupko so' ske federacije ter več sto vflfe^ dobili šele po nekaj draeh med' dnih uradnikov, če se -bo od-rafflvjaflinami.	| 'boru podre&o, bo za^lišanjdh
na je Cbtožeaiih tudi petnajst članov Trocki jeev socialistične delavske stranke.
ProceB proti njim se bo začel 11. avgusta.
gnati kateregakoli diplomata, ne da bi ji (bilo treba navesti kakšen vzrok <za to.
Wendlep je poveril iposkuni-sfee (po^Le ta jniku dr. Han&u Halierju ter se popoldne odpeljal z vlakom proti Antofagasti v Čile.
Med vsema, južno in centralno-ameriškimi repubLLkamd Bo--livigb/ še najbolj vztrajno zatira naco^ko in fašistično propagando.
Iz province Ohochaiuibja v južnoameriški republiki Boliviji poročajo, da se je uprlo kakšnih štiri tisoč Indijancev. Dobro po učeni krogi so mnenja, da je vstaja posledica elementov, ki so skleni Bi aaasnovati totalitarno zfciroto.
Nemiri so izbruhnili tekom procesa proti nemškim agentom, ki -so naineravali strmoglaviti predsednika Enrica Pe-naranda. Dbzdaj je bilo areti-rtetnih že dvanajst indijanakh voditeljev.
Po/licija je vdrl'a v veliko nemško trgovino Sikiinger & Co., ter pri tej priliki izsledila tajno radio oddajno postajo. Več usriužbonoev, Nemcev iai BoKvdjeev, je bilo aretiranih.
Boflivijski poesllaniic v Berimu, ki je bil zdaj izgnan, je dotoil naročilo odpotovati v. Svioo.
Iz Boflivije izgnani nemški poslainik Ernst Wendler je sporočil vnafnjetnu ministru AJt-bertu Outierreiztt, da se na aii-kdar vmešaval v notranje zadeve Bodi vi je ter da je dotoil iz časopisov edknie informacije o dozdevni zairoti.
Po rrjejgove-m mnenju, temelje poročila na zmoti alti so pa Hakšna mednarodna sleparija.
Vinanji ntiaiister Gutierrez je ftil »poroSl Wendler jut, da ima Bolivija po parKameffški konvenciji (kfca 1928 pravioo ie- je iz države lose.
Hopkins pri kralju Juriju
Harry Hopkins, upravitelj lend-lease postave in osebni zastopnik predsednika Roose-velta, je bii včeraj sprejet v avdijenci pri angleškem kralju Juriju. Ž njim je bil tudi ministrski predsednik Winston
Hoover in Wilson v vo jaški službi
V ameriški armadi »ta tudi novinca po imenu Hert>ert Hoover in Woodrow Wilson. Prvi je iz Marion, Iowa, drujgi pa iz ToddviUe, Iowa. V armadi služi tudi Robert K. T^ee, soimenjak apianega povcl ^-Tca v državljanski vojni. Tu ' on
y
"WEAS JTI * O D —' Hew Toxi
Friday, July 25, 1941
M
GLAS NARODA
. _ (TOICK1 OP THB PCOPLK)
99
OtoMd ud PoblliBed by BUrmfe Poblfmhint Ofafur. (▲ Oorpontlo*). frank Bakaer, President; J. Lnpsha, "Bee. — Place of basinet« of tb» •orpoMtlon and addrawm o t above officer«: 21« WEST 18th 8 TRUST, NEW YORK. N. Y.
48th Year
"Olaa Naroda" la imoed erery day except Saturdays, Sunday a and Holiday a Subscription Yearly M.—. Advertisement oa
Ba celo teto vetja list «a Ameriko la Kanado	; aa pol teta tS.-$
m <«t rt leta *lj». — Za New York aa celo leto	aa pol leta S8.80.
Za lnoaematvo aa celo leto f7.—; aa pol leta 98.00.
"Glaa Naroda" labaja vsaki dan lavaemil sobot, nedelj In pravnikov^
"SLAB NARODA," «« WEST 18th STREET, NEW YORK, Telephone; CHelsca S—1242
N. I.
splošno pomanjkanje
Za evropski *4 Novi red" je zelo značilno, da je v -Franciji, deželi dobrega in cenenega vina, vino rackmirano, to je, da ga je mogoče dobiti gOto vo mero samo s pomočjo ura-due nakaznice.
Nedavno je govorili po radio Verdier, predsednik zveze pai'i^kih velefcrgovcev z tvinom .ter dejal, da je bi-lo trelba prodajo za trideset od>1oftkov omejiti. Pravega vzroka seveda ni smel "navesti, da so namreč velike zaloge stekle po gr iih nemških vojakov ter da »o bile ogromne aaloge najboljšega fratroooskega vina poslane v Nemčijo.
Odkar oibstoji FraiK^ja, ni Francozom še nikdar manjkalo vina. Cetk> najrevnejše družine so si ga mogle vsak dan privoščiti.
(Šele Hitlerjevemu "redu" se je posrečilo pod jarmi jene dežeDe tak® izropati, . da'vsepovsod masnjka tistega, česar je biku nekoč v izobilju in kar je pomenilo za deželo posebno blagostanje.
Na Danskem—v deželi rej enih prateioev in kitav—manjka masti in masla. Holandska je slovela po svojem si m; zdaj ne vsebuje holamdski sir skoro nobene maščobe. Iz Oeeke, dežele piitaaiili gosi, je bila že zdlaVwaj poe>laiiia vsa perutnina v Nemčijo. Celo bogati ^Madžarski prede trda za živila.
Iz Romunske poroča jo, da se nahaja v brezupnem stanju ta dežela, eij'e bogata pšen ična polja so se poleti razpro-strraia v nedogled. Ne manjka ji samo kruha, pa tudi koruze za sjplošno romunsko narodno jed —mamaJigo.
Romunsko čaisopisje se britko pritožuje, tojda cenzura generala Antonsesca ne dovoli povedati resnice: da je nemška armada iažrla nesrečno deželo do skrajnosti. Do nove letine bo morala živetoi vsa evropska iz rok v usta, predno bo pa romunska pšenica početa in pospravljena, bo marsikakšen Ro munec laikote umrl.
Armada nemških propagatorjev protflavdjla? "novi red" ♦'o nebes, iz časopisja je pa laz vidno, da Evropa med jokom :n stokam omaguje pod nemškim vojnim gospodarstvom. — CasnikarskSa poroči ia podajajo dosti temnejšo sliko kot si jo more zamisliti- domišljija.
Iz trojevrstnih poročil, ki jih 'objavlja evropsko čaiso-pisje, je razvidna popolna razorganiizadiija evropskega gos-podaratvB«
Skoro vsepovsod manjka premoga, četudi bi morala biti "HMerjtva Evropa" največja proizvajalka premoga na svetu.
Mnogo mest na Norveškem,, Dtanskem, Madžarskem je urez plina. Manjka, pa tudi gazorima, in v mnogih velikih mestih, kot naprimer v Budimpešti, so začeli avtomobile tako preurejati, da jih je mogoče kuriti z ogljem.
Časopisi so poHni pozivov, naj ijudje nabirajo kosti, cunje in star papir. Manjka mrve in druge krme.
"Hamburger Fremdenblattpriporoča 10. junija 1941 temelji tejše izsedaavanje gozdctv, oeS, da je let? najvažnejaki sestavina anketne krme.
Po časopisju vseh dežel "novega reda" kar mrgoli odredb, prepovedi, pretenj in opozoril', kar priča o popolni T:ezmožwosti voditeljev.
Tukaj manjka' vina, tam kruha, tukaj usnja, tam lesa, tukaj premoga, tam gumija, tukaj krme, tam mila, tukaj telefonske žice, tam bicikfljev.
Oqgiaiiizacijtiki umetniki "novega redia1" si mrdttiLtano prizadevajo do prihodnje letine zamašiti luknje z luknjami ter si pri tem izmišljajo gorostasnosti, oijih posledica so vedno le nova nadomestima', ki še bolj oflbremenujejo nemški transport.
Nemška progxaganda naj nikogar-ne presltepi, kajti položaj je dosti slabiši kot se splošno domneva. Evrotpi pretita revolucija in iafltota. }
■0© bi ne brli nacijski bajoneti edini ztvšortniki "novega reda", bi bilo že zdavnaj konec te zmesi nasilij a in brezpravnosti. .
t - J; \ tt << -	T &
Velika prireditev združenih
mov. društev v New Yorku
Domovina, kjer nam je tek>a nji skoroprinioiali. dfc stopi na] zil>el isn odkodei snip prinesli s plan in deia za osvoboditev elo-4* seboj spomine na irifad&t, na vessfvm izpod brtitaine pete fa-X lepoto domova, našo pesem in ^Lztfia in nac-rama* v kolike*! muj" našo bes1.do, tii domovina je že ntožnost in čais dopuščajo, zopet pod tujčevo peto in to p6t Z a po umite si tč>ilej datufii ,"50 p6diaiunljenji, s ,t^ko okrutno- novembra, in za Jedujte nada.1 j-• ?tjo in/brečrvc^tff^stjo, da č3o- ne dopj^-e iji poim-ila o_tej \\ ii vek akoro teižko verjsnne. da.so V.\ prifedctvi. .30. ir^v^fyra, take brutalnosti, kot se vrše ]Kkažiiyo ntwygi^ki ^iovcuici! nad našim Ijud-tyom v domwi- dr nisn^o ohrauUi uie,d n^inii sploh j i jogo te v tfijijj pro- iia ve pt»mi in naše be^eue, pa ^viMjenom stoletju.	, j tudi g'tob^k hunranitaj-ni cut,
Ko čhamo o vwdh grozotah, ki ne tipi, da bi lifo trp jetije o, uničevanju in teptanju naše- brata niitno a»?o!j, ker na nas gn človeka v domovini, se nam slučajno se niso padi Hitler-
V 8 T A » O V L J « N L. 18W
Mia
. i) t nti*:
pač krči srce in gujev nam polni duše. Vu>e to pride samo od sebe, zakaj, Vsalcl ptici je ljub kraj, kjer se je izvalila — jj pa nekaj, ki ne pride samo od sebe, nokaj, ki mora biti oi^a-ni Ki ram o in podpirano po nas vseli., ki želimo odpcinoči tt>e tim, ki so postali žrtve strašne vojne nfiftšine, katere brezflib-"simo uničenje danes mala ljnd-stva v Evropi in to že izrec&io slovanska ljudstva. Material-
- • v ,	.J
na pon»c nesrečnim žrtvam je tistb, ki je nujno potrebno našim zasužnjenim bratom in sestram v domovini.
Naše podpoi-ne jednote so hitro stopile v akcijo in poskrbele, da ^e je takoj začelo z nar-hiranjem materiailne pomoči za naše nesrečno ljudst\*o v Jugoslaviji. Sedaj pa je odvisno od kraje\-nilk društev in drugih ?&npin, da s tem dekmn nada^ 1 ju je jo povisod med rojaki, da bo naša pomoč čkn usfiešnejša.
ŽdiKžena slovenska društrvk v New Toi^ku so se odločila za prireditev velike»ga koncerta, ki se bo vršil dne 30. novemjbna 1941 v Arliai,gt?on Hali na Ossm ul. (med 2. in 3. Ave.), čfcji dobiček katerega je namenjen v pomoč našim ljudem v domovi-ni. O trj priredbi se bo še večkrat poročalo v naši javnoetL Zaenkrat je naša želja opozoriti vse naše ljudi v New Yorku in v bkižmtjih naselbinah na to dobrodelno prireditev, ki naj bo obiskana tako kot dezdaj še nobena slovenska prireditev, med nami Le kdor Ijiubi, spoštuje in ceni svoj narod, zasluži, da j? spoštovan in cenjen med drugimi. Američani, med temi mmogi vodeni Ainreričani so z nama -— ali naj mi dremljemo? '	i
Ne verjamem, da se bo našel med nami kdo, ki bo hotel za-ostati za onimi, ki splioh nL=o naše narodnosti, a vseeno čutijo z naifJm Ijuldstvom ter n|u nudijo materialno in moraAno pomoč. Tudi ne verjamem, če bi hoteli pokazati mlačnost in brezibrižnoist v^aisih, ko je' sled-
jevf hoiinhf.
Za ijoročcvalni odl»o:'
Anna P. Krasna.
IJUDSK a KUHARI^
V'	/Uirkiv
nnvorltl 7» »fijbinji>
u ir t.»m ršfna AOc MiWlte pri:
knjigarSp^
s l o ve nic publishing - company; ^
Ft&iic. Erjavec
ftcdil se je v LjfuMjani, v Po- Mnogo bolj nepri-iljeni na-rjanskem predmeetju 4. sepft. J ravnejši in polni življenjske 1834. Oče, ki je bil pazniik v resničnosti t'ta njegovi šaljivi mes+ni klarvnici, mil je že sago- pripovedki: "Črtioe fe življe-
Toda če bi tudi takih ljudi ne bilo, bi svet ne bil ]K>polu.
.Te dni ste brali kratko poro- Ivo smo bili še na .Corllmidt
•ii-e o nočnem čuvaju v 8an .Streetu, ft'ino imeli za nočnega
FrancKrn, ki je 2a.?frajkul,'ker čuvaja in porter*^'PetVa Sliilfi-
Jjm koiupaiuja .zvišala pl?i- ča, .ki je bil nekje s kočev-ke-
co. Na delp set je vrnil šele, ko ga doma.1 V svegi strdki je bil
so mu obljubili, ^.j.niu ne bo<lo neprenosljiv mojster. , tsnažiti
' vsiljevali pnlx>lj3kij, j ampak in ribati je namreč znal kakor
bo plačan po starem.	nihče nu svejtu. Imoi Miy> 3 p-e-
- 'udenr^v(?ttr čich*i-ijptlje! cej velike lesene Qoor^ pi lese-
_.__V »e stoq>ui<e, iz katerih je Mu
------"77 n11: T- v teku k-t izrrošil tale o g!o-
' ____^____^ _____ _ bf>ke vbokline, dai je bilq treba
-	i že pn- rj previdno stoput i. Tlla
HUDI ČASI POVZROČAJO !	fako čista, da bi >-
t»t a ,m« vek aljko v «rni oibleki povalil 2L0CINE IN PRAVDE. , po Jljihf ue bilo u^ujcm
:' v	' •	- v . ! niti praška,
trav poučna m zai^unava jo „ . . t(
lo je byo seveda samo do
daj umrl, in ko se je mati dim-jnja SmakSšnepškotvakegi
Sič poročila v Zalog, je prevzela skrb zanj njego\-a baibica po n jeni .^rnni pa teta. V giahf-nazi;'e^krh ietih (1847—1855) se je seznanil z .naravoslovcem
a" m
"Avgiustin Oeeipek.'V Pi-va je žabania slika cudawkc^a učenjaka, ki hoče Vrtati slaven s tem, da bi našel kako še neznano -žuželko. Druga nam
Ptrd. Schni idtom, kateremu je I predstavlja du^eviLt^a i^veža, pomagal pri ureje%fanju njego- ki pride po tretji latinski šoli
Ve borate narav»slovn«e abirtie in ki je brez dvoma v mladem "Erjavcu ?rt>udil ali vsaj podžgal ljtrtk"zcn do narave.
Po maturi je ddsel na Dunaj šfmit^rat niu-aA"oslo\-je- opravil je potrdbne izpite ^n nastopil feta I860 profesorsko službo rra rca'Sci vZai-rebu. Leta 1871 ie dobil službo na lealki v Gorici i
v davkarski urad, kjer je svojim tovarišem v ponineh.
- » . . »..
Po k'tu 1864 je opustil Erjavec pripo\ e(iništvo, dokler ni napisal dvajset let pozneje svojo na-jlepšo povest; ."Ni-, vse idato, kar se sveti,"-ki popirrf-iionia ugreza I^^tikoNi zahtevi po umetniški povesti, ki naj
na	zabava in poučuje. .
n t^tal tam do gmrti, ki; x>kaj čisto posebnega so Er-
Hi^vi.potopfeL Kot nacavo-ko-tla 12. Janama 1887.	1 sloVQC> vajen bj&t	ya.
Tudj	iz "Va-. pja? je znal.opisati tudi t-lave
www'' in i« civtii/xxrol m-; t« ško družbo in njene narodno
političpe, narodopisne, ^ocial-
jevcev ' in je sodeloval pri Ja nežičevem ''Glasniku", pozneje pri Stritarjevem "Zvoniu" in pri Mohorjevi družbi. Vsem njegovim pripovednim ^spisom ne moremo priznati velike u-
ne in kulturne razmere. Samo en^ potopis nas pelje med Hrvate. '' Med Savo in- Dravo' \ vsi drugi nas selznaoijajo s slo-
metnkške kakovosti, mnogo- venbko zemljo in njenimi ljuld k:-at hodi že izhbjena pota sta- 111 i-rc.^ših pripovedovalcev, ki hočejo bravca iganiti. Izredni in neverjetni dotgodki tvoirijo dte-janfje; kruta in slepa usoda, nesrečno naključje . stre človeka kot črva. Tako ne pride človek sam do veljave in tuji i po-trcibro ni, da.bi nam piisatelj o-sebe izklesal, in jih žive postavil pred naš. saj vlada nad vsema težka nujnost. To temaio silo, za>dulšeni zralk, ki leži nad v^em dejanjem, ie znal Erjavec dobro in s pesniško, silo naslikati, znal tudi podata razpoloženje v naravi, da je vtis š; stopnjeval.
Nove elektrarne za prodtdccijo aluminija
L"rad produkcijske uprave je sporočil, da je naročil zgraditi dve veliki elektrarni iu sioer eno za južne«, druga pa za &e-verovzhodne dtjzaye. Z elektrarnama, ki boeta proizvajali po milijon kilowattov, bo mogoče znatno pospešiti produkcijo aluminija. Kot znano aa pridelovanja aluminija ni sar mo (pogrebna ruda beuksit, pač pa ogromno silo elektrike, ki potom eSektro-kemiienega procesa proizvaja alannimuin is te rude,	„-iii.
Zaslišanje slede tržnih določb
Poljedelski urad v "Washin^-tonn naznanja, da se bo dne 1.
avgust« vršilo zaslišanje gfe- : de predlaganih sprememb sedanjega tržnega reda za prodajo mleka v New Yorku.
Kje se ibo zaslišanje vršilo, bo pozneje obj&vlieno.
Farmerji • sedanjimi odredbami nikakor niso zadovoljni. Pravijo, da so enostranske in da imajo od njih v prvi vrsti Je. prekupčevalci dobiček. Vse pritožbe pri državnih oblastih poslej ou$ dosti zalegle, i


IZ PIRMtNE KRALJEVSKEGA POSLANIŠTVA
v W r, a H n g U n p
RAZGLAS
*
: _ - -	.	-	*-■ - -S-- ■* < t .	',-JTJ	i -*."'.
Kraljevska jugoklovftiiska vlada v Londohu je odredila, dk ae^ takoj prijavijo vsi jugo«lo-vanski državljani od oseninajatesa do štiridesetega leta starosti, Id žive v prekomorskih deželah. '	.
podlagi te odredbe m izzvani v«i joyotdoviuw&l dHjivUaiil id
osemnajstef* do štiridesete^ leta starosti, ki iUe t ZdHilenlb
državah Amerike, da ae takoj priglasijo pri prvem najbUC^Jeoi jugoslovanskem konzulatu.
Prijave se lahko vrse po posti ali osebno v konzulatu. Ea S&u
čaj, da se prijav« pošlje potom pošte, je posebne navesti: sledeče
Podatke:.	...	..
Krstno In druiinsko ime in saCetna trka očetovega imena; Mesto rojstva (vas, srei, banovina In vojni okrog) in leto rojstva;	>
Poklic v eiHIu; %	-
Čin v vojski; ■
Katerega leta je služil kader in v katerem redu vojske; Za katero službo v vojski je sposoben;
Vojni fupofM)* Sedanji naslov. '
1) t)
3)
4)
5)
6)
7)
8)
Tisti, ki niso služili v vojski, naj izpuste podadte pod _ ^ . toSko 4, p. 6 to 7. - •	.
Erja\>Vva ljubezen dO narave, globoko pocrnanje narave — zaslovel je tudi med učenjaki prirodopisci — so nam dali njegove miojtsrške opiše iz -živalskega življenja. Že prvi ?prs "Mi-avlja" kaže vse po-s^bna-tii Erjavčevega pripo\ie-ddvanja. To ni sililo opisovanje; slika nam živali hn njih vsakdanje življenje, njih držaji ustnoj in rtjityove boje s
piiHterjava ^plašne sodne sta-' 'ti^trke o pravdaii in kazenskih zadevali za zadnjih 10 let. Podatki liani pokaižetjo, Ua -o se navadno z i očim L nm^žili v dobah, ko jo. pritisaiila gospodarska kriza, ko je na-stopilo pomanjkanje in da so ^e zmanjša^-H v letiflit.ko je nastopilo delno blagostmijk4 in *o se razmere k"o/?<olidirale.
Od leta 1930 db 1933 so bi>a leta hude7 gospodarske krize, leta polonwr in pomanjkanja thenar ja. Takrat so se zločini moeno rajzpatpli. Za pivi dve leti ni-megoee točno dognati števila zločinov, ker v teh so bila ■okrožna sodišča po novem kazen-skem zakonu pristojna tudi za na vadne prestopke za-radi za'ljenja čagti in f»o okrožna -odišča v teh let Hi zaznamovala nad 11.000 kanzenskih za-de^*. Leta 1932 je zasznamofvaJ l.i 4S50 ispisov, rekord v kazenskih zadevah, leto 1933 že nekoliko manj, namreč 4803 kazenske spise. Od leta 1934 tja do leta 1937 je število kazenskih zadev po malem padalo.
Od leta 1938 se je pa začelb znova ^ v krati. V tem letu so okrožna sodišča zaznamovala 4748 novih kazenskih zadov o raznih zločinih in deJiktiii, k«ta 1939 4799 in lani. pa že 5096.
so s: v razmerju dvigale in nato padale velike pravde pri okiožnih sodiščih.
Konzularni uslužbenci še vedno v deželi
Navzlic odredbi, da morajo do 15. julija vsi italijanski ^H	konzuli ter konzularni uradniki
sovražniki to niso prirodopis- in uslužbenci zapustiti Združene razprave- to so povesti iz
o*mik -zjutraj, ob osmih, so pa priši potniki. Ppset, dvajpet, petdeset včasih. Vsak je par-krat pomandral cik s'čevljem, |m je bilo konec MuhiČeve slave in ponosa. Zvečer oflj šestih je pa spet začel ribati in ribal vso 'noč do jutranje zore.
Tako je šlo leto za letom. Naposled se. je gospodarju "zasmilil. Pogodil se je z^ neko kompanijo, da bo ostruzila tla ter jrli prepojila z oljoin, da bi jih bilo mogoče brez ribanja samo z mokro mapo osnažiti.
: V Muhiču začne vreti. graibi pelo in krtačo ter stopi k gospodarju rekoč:.— Grem! Plačajte mi! Dvajset. let seni si prizadeval, zdaj pa victim, da je "bilo vse moje ddo zastonj. Grem, ker nierfe. zadovoljni z menoj.
Vse dokazovanje, kako mu !k> delo olajšano, je V^O bob ob steno.	.	t
Gospcidstrju ni kazalo drugega kot odsloviti delawe, ki so pri-s3i t> strojein stružit tla. ,
Sele "taknatt je htl ilUhič pomirjen in potolazeri. Ob šestiJi z\*ečer je bil spet na kolenih •ter je ribal s podvojeno moč-
jo.
Čudna, nepojmljiva blaže-
ost mu je odsevala z obraza.
Za aluminijem bilker.
življenja živalstva.
. Kitk or '' Mravljo'' je opisal tudi. ^Vefbloda^, 4 4 Žabe,M "Raka," '4Rastlinske svatbe" in nam podrfl šaljivi potopis 4-4Kako.se.-je Mlinarju iz GolOv-ea po	godilo." Za mohor-
jahe je opišEd "Bcimc^ in tuje Živali" in 44Naše škodljive ži-vaJi'Za šole pa je prevedbi' vrsto prirodopisnih in prirodo-^Itrvifih knjiga
Erjavčevo deip kaže globoke sledi Levstikovih naukov. Pisal je povesti 44knatkočasnega in pedučmega za popadka v do-mačeni govoru ki dom^ocan duhu.' 1 Marljivo in vestno je zbir rail po Levstikovem natlku med narodom izraze ter taiko bogatil nas naravozmaoištvon i besed-,hi zaiklad. In Iter se je držal narodnega izraževanja, je tudi njegov jezik naraven m Ifehak. - Erjavec je pogddibil slovenske potopise, bit ag-leden opazovalec narave in njenega življenja. tjistvaril jiam je nelcJo-sežene povesti iz živalskega živijeaja in zavzeJf prvo vidno
mesto pol judno-zaans tvenega
A.DVERTI^E IN -"GLAS NARODA"
ne države, jih je še ve'dno najmanj petinštirideset v deželi.
Nekateri niso. mogli pravopa^-sno dospeti s Havajskega otočja, nekaj jih je bolnih, nekaj se .jih pa sploh ni priglasilo, in oblasti ne vedo, kje so.
IŠČEMO
J m I I -;
najboljša rvklJKA svoj k vrste. ki posluje v mentopol-skem okrožju khw york a in v sevkilneil delu države new jeusex. želi vzeti službo vec slovansko govorečih mož iN z ena. sicer je proda. jai»na sposobnost priporočljiva, pa ne neobhodno potrebna. kajti v tem boste popolnoma poučeni. nato boste deLali z veščim uradnikom, čegar naloga je vpeljati vas na to polje ter vam
PRESKRBETI PRILOŽNOST ZA PRVE pRodaje. ne Vprašajte," AKO NIMATE AVTOMOBILA. V PO. nudbi navedite starost, naRODNOST, VERO, ALI STE POROČENI IN SVOJE DOSEDANJE IS-KUfiNjE. VSI ODGOVORI BODO STROGO ZAUPNI. PIŠITE NA: C. H. cj of glas" NARODA, 216 W.
i8tii street. new york citv.
.......
Po vsej Ameriki pobirajo s^taro aluminijasto posodo, in druge predmete iz aluminija, kajti vojni industriji je začelo resno primanjkovati te prepo-trejbne kovine.
Ce bo šlo (po srOeit, bodo nabrali par milijonov funtov aluminija, kair bo že nekaj zale-
Ker narodni obrambni programi ne shie zaostajati 111 ker so v ta namen porabljene o-gromne annožhie najraznovrst-nejših kovin; 'bodo kmalu prišle tudi druge na vrsto.
Če bi jatz imel kaj aluminijaste posode, (bi jo odrajtal do zadnjega, kajti zdi se mi, da take posode niso jx>sebno p«n-porodjjifve. Nta(j jo člo^-ek še tii-iko čisti in snaži, jxxzneje pa s ■čisto kilpo ohrišei, <bo krpa še vedno črna kot če bi obrisal kos papirja, {^opisan s svinčnikom. To je sicer moj« sodba, dt-ugi .<0 pa lahko drugega mnejai
Ne vem, koliko aluminija so prispevali naiši rojaki, rekel bi 'pa1, da bo prispevek znatno večji, ko bo asaoela vllada pobirati baker.
... Vsaka druga. go.«podinja bo privlekla kdove odkod bakren kotel ter ga velikodušno poda-riia: z isagovoronir
— To vzemite. Sama ne vam, čemu je ta reč. Nekoč je !bil neki »bordar h haei privlekel, da bi, sferna ne vem, kaj kuhal, pa mu rrioj mož ni dovolil. In odtakrat je ležalo na
t>odstivešjn.;.....
In tudi- kdtektotr, ee bo količkaj galanten, se bo nevednega naredil ter a. primerno zahva^ lo srftrejel dat. '"'-.Ti
________,________

_ __________ ____—
__
irxaOD*»-ireir Yoi* -
Friday, July 23, 19*1
TiTlIO Vt3 JIN C.
Kl'RT KOKDJSE:
Toč
c n o s t
i i
NOVE AMERIŠKE BOJNE LADJE
< ■ ur.	''Taktoj so obloeeš za komjoit
• K a-1* H' zu<|>cl telefon.	in pri^; na kolodvor že y iion-
"Ualo."' .<e je oglasila ila- iM-rtni obleki. Ivcaioert se prič-li'n'ui.	j ne ol) trivetrt nii osem. Zuseet-
44Muri j:iiia| k:i tci .j jie boš zamudila." **Hni'.j.\ Ti, Ivan!"	j "!>a. Ivo. Samo . .
*'.\fo.ani ti >uil sporoeiti ne-; **Sanfc>."' 1 ik prijetnega," je dejali- "(V In bil ti z menoj, bi še £vm. "Se danes moram s luž- l-olj uživala."
Marijana se je zeio veselila Možje bil Marijano ljubil in malica sta ji ^bila strela licau hciiot i tu.	I ko je bil oženjen z njo, jo Je to- Kl» je zagledata Ivaiia . ...
Tcda človek ubraea, bog pa, :uii;	. '.'Kje je tvoj koweg, Ivo!"
"Kakšen kcivoeg?'' "iCdi se .mi,- da potuješ." " Jaz da pokgeni!" "Saj si mi vendar telefoni-1 rul, da jiiofauš odpotovati." j Mirno jo jo p ri,»el poJ iK>ko i in jo odvodel sk1,.^} rak.dnieo »>r.»d kolodv-cir. .
4'Ali jtziš- Marijana!" je dejal. "Aliim bos odpustila, ostanem doma?" "Kaj .<ploh ni*i nameraval odpptovatin, Ivo?" "Ne!"
4 4 Zakaj >i mi , pa potean takem telefonira IIV
Ljudje so se čudili, da je miož sredi ulice poljubil svojo ženo.
l>eno odpotovati v Moiondheai. Domov sploh ne rnoiem več priti. Moj vlak odhaia ob pol o-'iuih." ■ •	„
44Ah, Ivo!" — Mlado- ženo j«- res zatkyielo srce. "Kako dolgo te pa w"l>o domovf" je vpra
"Osem dni, .morda tutfi de^et lwiin na potovanju."
"Pr d odhodom te moram se enkrat videti, [vo. Prosim te, pnidi pred odhodom še do-
lllOV,"
Ixkl ji ireno!''
4 4 (V je tako. pa jpri dem vsaj jaz na kolodvor. ec hot-eš.".
44To bi bilo zelo lepa Marijanu." je odgovoril Ivan. "Ve-<sel»lo'me bo, če pride«. Toda bodi točim; \rlak iue čaka."
4 4 Kaj na leoneert?"
"Kakšen koncert?"
"Saj sva bila vendar namiljena danes na siinfonjeni koncert," je odgovorila Marijana razočarano. nic*1 že v žepu."
"Ee^Jc, Jvpajc^ft Marijana!"
44V>;iika škoda, Ivo!"
1'vo je izdihnil.
44Moj vlak odhaja ob jio! osmih. Bodi točna, draga, pričakoval te bom n-violodvoru."
Kb je Marijana odložila sLu-štifko, je Vila ura skdraj -fKicun. Ofhitoia je v spalnico, da bi se preoblekla. Se nrkoli se.ni tako hitro oft>lekla, še nikcTi taiko.
hitro napolnila >vo;'e veveme On fee pa ni mogel premagati rem kraju pa zapušča dva bra-
ročne torbice in še nikoli se ni tako mato č-asa gledala v ogledalo, pre<len je šla z doma. Vse. V bilo opravljeno zek> hitro. Tnčn»o ob pol ofinmb je stala na koTodvom. Se nikoli ni bila ta-k.» lepa, kajti razburjenje iai
in m »koli ko ga je poki a vest, ko je dejal:
"Hotel sem vsaj enkrat, Marijana ...	-"Kaj?"
"Ila bi prišla točno na koncert ..."
Iz slovenskih naselbin
VESTI IZ CLEVELANDA, OHIO
Po knatki in uročni
.Škoda,
IMATE ZE TA PRIROČNI ATLAS?
V trh kritiko (ta tešita je vsakemu titalelju dnevnih vesti potreben trn priročni ATLAS, ki ga pošljemo našim naročnikom po. najniijl eeni. — Naročite ga *e danes!
Velikost 9H z 14)4 infer
« velikih stolni;	•
82 barvanlh Bemljerldov tujlli dtfa? In 9r lemljevidov Zdr. driav ln ustav vodilnih dr-
46 fretoVnih slik popolnoma o-in agentih;
Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši »emljevld kale cell svet In tndl:
RAZDELITEV POLJSKE* If Eli
NEMCpO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV AX.-BANTJE
PBIKLJUCITBV CEHOŠLOVA-
ftKE k NEMČIJI NOVA FINSkO-aiU
Cena
35
SKA. MEJA
centov
FoAlJIt« .ivoto v inunktb po 3 f. ~ OS.-PO a CftMia--
Posetnolt:
HAMMONDOV ZEMLJEVID. KI 8 AM SEBE POPRA VIJ A
KUPONv $ ga dobite « ktligoiq In ko ga is polni to ta poSljete k Udsjstelju zemljevida. Vam daje pravico, da dobite dodatne temlje-▼Ide s novimi mejami vojakujo-«h M dritr. iikor bodo preme-
Pf>.sedanji vojni. _
N^oiSte Atla. prt:
" O^AS NARODA "
SI« WB8T 18th STREET N I W V 0 B K , N. t
Iwleani idive Tbcein, Xettie, por. Bowvt in "In ti ima« vstop- j** 20- jvdijta preminil v Lake-j Dorothy, por. Kavalau^kas, 2 ide bohiišnici Frank Dekleva, \ star 79 let. Bij Je vd<,-voc. Zapušča hčer Frances, omoe. Kapel. V Ameriki se je nahajal 38 let. Roje«i je bil v Bitnju, jwtem ?e je prebiti v Malo Pristavo. lyjer zajyuNea šest hoera ter več diwih sorodni km-.
razpro d. a-j a
R. N v
po zmerni centi
Prizor v Bremerton, Wash., kjer ste bFfi vojni mornarici izročeni novi ibo j ni ladji '<« B;inic-
^att " iu 4 4 Biscayaie "1
jiii Ljubljani in dva otroka, sina Johna iu hčer Mts. Mary Evens, štiri brate:. Mi'ke, Joseph a, Jakoba in Toneta, v's ta-
ta in sestro. .— Dtie 11. juliji
— Dne 19. julija je po 8 tednov trajajoči bokaiii preminila # dobro pognana lojakinja Mrs. Amtonaja Somrak, rojena AudoLsek,-v starosti 50 let. Doma je bij a iz ivasj Črni potok, fa
sinova: Louisa in Harry-ja, starše Petra in Alojzija Ahdol-lek, štiri sestre, tlrances ^fa-glič, Carrie SabkoviČ, Louise l>snie in Marie Sktik, štiri brate ter tri vnuke.
.— iJiie li. julija uinrra v Moimt Shnvi ljolnišnici M'rs. Matilda Jalovuc. Stara je bila 49 let in rojena v .Cerkljah. Š starši je prišla v Ameriko, ko je bila »tara sest mc ceev. J^je-no dekli-sko inie je bilo Drugo-\*k~, iz znane pioniitske družine v Kuclidu. Tukaj zapušču splošno poznanega iu spoštovanega soproga ^like Jalovec ter štiri llfere: Matilda Xosse, Mary MatkVj, Kofce Nosse in He'l'eii ter brata Johna.
— I>ne 18. juiija je umrla v (11 en vi Lie bokiišnici Mary Šin-tic% roj. Zulich, ttaia 67 let. Doma je. bila iz Černečje vasi, fara Sv. Križ pri Kostanjevaoi,
"ODPRTA/NQC IN DAN SO GROBA VRATA..
V Buonos Aaree, Aiigentina
CIKENE ^ NEKDAJ GLAVNO MESTO CIBENAJKE.
Mesto Cirene (po katereiu je dobila cela pokra^na ime Ci-
„ ---renajka) se imenuje po boga-
je umrl Karl AiUbrozuystar 39| teni t^udenou Cj^ri. Ustanov-pri Divači (|jono je bilo olcofi leta 700 pred
;'ct in io,jen v Vreniu pri na PrimpnskeHi. Zapušča žalujočo soprogo Ln hčer, v starem kraju pa staro mater, dva biata in th e	— Isto tam
Kristusom kot Spartanska kolonija. Spantanci so ta okraj rešili pred puščavo, so ga puščavi takorekoč iztrgali ter pri-
je umrl tu<li rojak Jožef Žei-ja! nesli v Afriko vinsko trto ter r staaosti 36 let in doma iz Ko-f žitariee. Me,to in vsa okolica scvel na Krasu.	'^ je knmla zelo obogatela. Pše-
nico so izvažali od tod ce'!o na Gi^ko. Tudi v Italijo so izva-
V	Los Anigeless. Cal. je pred kratkim, uaurl J uri J Kolar, star 59 let. V Milwaukee, Wis., za-jJušča več sorodnikov.
t
V	Dillutli, Minn., je pr.d par
žali različne pridelke iz Cire-najke.
Cirene so im-ete važno vlogo tudi v gitšaci kultumi zgaJ'j-virii. Platon je dolgo bival v Cirenah, kjer se je bavil z ma-
dnevj innrrla Mis. -Mar>r Bovec, tematiko. Tani je živel tudi
starosti 66 let. Živela je na farani. V Aaiu?-ritki je bila 38
— V ne Je 1 jo z.jiutiaj okrog 2.30 ure, jv bH zadet in na mp-<tu ubit od avtomiobflia rojak John Jaipelj. Nesreča se je pripetila na West 117. cesti Ln Belmont Avenue, blizu njegovega stanovanja. Pokojni je bil 58 let star in doma je bil iz vasi
ra Draga pri ^ocevju, odkoder j Bree pri Ijjiibljani .odikoder je
prišel v Ameriko leta 1901! Po poklicu je b il kurjač. Tu zapušča žalujočo soprogo Mary, rej. Tomšič, ddnia iz vasi Lož
je p rišla v Ameriko pred 43 leti. Zapušča žainjročega soproga f/ouisa, ki vodi "Louii Accordion Cafe" iii brivnico,

VAŽNO ŽA NAROČNIKE
1'uleg uasluva Je ra'zvidua do kdaj Lu»ate plafiano naročijino. Prva Itevllka pumeui mesec, druga dun lii tretja pa leio. JJs oam ^branite nepotrebne^ dela lu atrobkov. Vre prosimo, da skušal^ naročul-no pravoCaana poravnati. Pofiljite narofcnlpo navavnoat nam a^l Jo pa plačajte na dem u zastopnike v VaSeit kraju ali pa kaieremo izmed sastopalkov, kojlb liaeas so tiskana s bebeiisal črkamt. ker so sprarl-čenl obiskati JtuHi druge naselbine. Uer.^e kaj a««lh rojakov i^s-ljenlb. Zastopnik bo Vam Izročil pctr3llo sa plačano naročnino.
Laushln
caxjfobkia: San Francisco, J
j0JUJUA1>0 : ' . Pueblo, Peter Culi«. Walsenburf, IL 4. Bay«
INDIANA:
Indianapolis; Frank ZapančU
(LLINpiS: ^^ ,
(Chicago,
Cicero. J
OiMro
In Illlsola)
rr. vodovive*
W*nk«£am,
Mamil
vlAKlLJk.Nl>; - KltejUlter. Wt.
CUlsholin, X Ldlinlcb
Hlbbhuc, John Povie '
"Roqnifnfi, M. II. JfinlM Washoe, Li. Champa Praska : OmVk. P.
OJ
Gowi n<11
. rjrtle Palls. Fjmtc Ml
Worcester. Peter Rode OHIQ:
itncer, Jacob (lesnik. Job« Slapala Ulrard, Anton Nagode Lorain, Louis BaiinL, John YVungStOwn. An too KlkaU
Koblar
PKNNSJ l^YANl A :
Bessemer, John Jevntkar
Ckuieniiiuxb. J. Brtzovec.
IfiSTfiii Z&iXu
Farrell, Jerry dkorn
Ureeiuhnrg. Drank Novak Boroer City.JTr. Fereoebak
Ve^ce., ^aicicb
IpV0' Ant*
Lnierne. Frank BaHocb
Jitonju^M. v ... 4„
odkeder je pri^ia v Ameriko iet in ,ni opušča moža- štiri si-prwl 35 leti. Tukaj zapušča ža-!llove jn hčer. lujočega sppmga Antona, štiri j hč.re: Anno, por. Pavlovič, Nettie, por. Meglan, France-,. l<?tni Pet^r PerpU\ rojen v A-por. Aličiin in Mary, por. Mir'merlki. Zagjtt^a bsarše, dva helj, tri sinove: Josipa Antona i hrata in sestro, in Johna, v North BrakMockJ	'
Pa. pa zapušča sestro Agne*( V He.rn|Lne, Pa., je bil dne Remus.
, Po 50c zvezek
, Aii<l<TN*iiove pripovedke za slovenska , mladiho .
i	niali juiiali, (Dostojevskij)
mejniki (tvan Prelij) > !	.(Alojz Jirasek)
, JjfW«1^ /H Komurašaki CJ^vU. ^eyer)
Gospod Fridolin Žoli^a iu njegova j družina (Fr! Milcinhki) • * i Kiizan, i olji-j i p«« (J. o. turwood) Kaj »e Je Maluiru sanjalo (V. Koro-
! M^l	...
Nsf ra/ličniFi potili (Frane Frisrh) Prter 1'avrl C'lavar (Dr. J. Pregelj) Pravici* Kladiva (Vladimir (Levstik)
; Sv4|a noč (Kudolf V raid; t Stika poriaiie Gray./Otitar Vk'iWe) Verne duše v virab (Prosper Miriroe) Zapiski iz mrtvega- doma (A. M. Dostojevski)
' Po 70c zvezek
Do Ohrida u» Bitolja (Ivan Melib)
Po 7 5 c zvezek '
Belfegor (Artur Bernede) Onstran pragozda '(James Oliver Car-wood)
Po strani klobuk (Damir Feigel) Komantifpe duše (Ivan Cankar) Seržant Diavolo (Marcel Priollet) Železna cesta (Zaac Grey) 4 Zlati Panter (Sinelalr Gluefa) Gusar v oblakih (Donald Key hoe) Gospodariea svetf . (Karl Fldor) Hektorjev Meč (Rene La Bruyere) Rdeča Megla (0. R. Frieh)
Po, $1 zvezek .
Ugrabljeni miUjoaj CE. G. Seliger) Veridicus (Paler Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjrva) Prigodbe čebelice Maje (Waldemar Bonsels)
Pingvlnski otok (Anatolc France) Pisane zgodbe (Janko Kae) Iz življenja za življenje. (Ivan Zu-P«0	(
Po $1.25 zvezek
Zadnji Mohikanee (J. F. Cooper) Skrivnostni studenec. (Pavd Keller)
Po $ 1.50 zvezek
Zločin in bazen (F. M. Dostojevski j) Tigrov! zobje (Mavrice , Lablanc) Krištof Dimac (Jack London) Misterija (Gustave le Rouge)
Lucifer (Jeaa ie 1« JUr*>
Trnki Ti-lozof Aristcpos. V ki-Ttniski kwlfturi ni bilo opaziti
samo gitškeara iva,
tudi .^irix'iuwkega. Ta se vidi; Po $2 zvezek
j zi^sti v čaščenju'poganskih bo- Prešeren (France Kidrič) V Crosby, Min.n, je untrl 261 žunhtev. Miso namreč ča^tali
>=hmk> grdega Zeu^a, tenEveč tudi etripčarzski božan^stvi A mona in Izido. Tudi medicina je v Cirenaii nenavadno napredovala. Med znamenite ljudi
Po $2.50 zvezek
Višnjeva repatica (VI. Levstik)
110. julija v premnogovniku pri w Girene spadajo tudi pesnik
— Pmd piir <ine\ i je uaniTidelu ubil Petei Gmin, star 53 Anten Pečjak. .<tar 32 let. Ro- lot. Prijel je nred vozičke, ki
jen je bi'l v Clevelandu. 7,a-pušča žalujočo soprogo Margaret, roj. Sadar, hčer Bfverly, xina Davida- očeta Josipa, dva brata J-osLpa in Edvarda, dve sestri: Holen in Josephine in več drugih sorodnikov. .
DRUŽINSKO SLAVJE.
so ga stisnile taiko močno, da ;e k nialu umni. Zapušča družino.	. .
t
V Oharle--*own, W. Va.. je pred dm vi umrla Josephine Pavlin, katera zapušča moža in sedeni odraslih otrok.
t
„ „ „	. .	V White Valley, Pa., je na-
Math Komp, .pionir ploven- #esmtrii lJmrl rocjak jVank Bo-ske naselbine v La- Sa le, 111., hhlc v staro«ti 33 let. Rojen m njegova žena, sta v kio^u j ,bil ,v Am^nki v pieaSant svojih otrok i-n prijateljev pro-|Vanev Pa. slavila 40-letnico tsvojiga za-
konskega -živi.ienja.
'^t Jfewton, Joseph jovaa ,. ,. I
ee. West Alila. Fr. Skok
wirbunfe:^ ' - -V
Repk Spring«. I t+M DlamondrUK Joe Bolh*
* ■ - * -s-— W«.- a*
Mil
vmn itte#r
. MILWAUSKE VESTI.
Dne 15. julija je v bolnišnici umrl iza pljučnico Vinico Jarc, star 51 "let in rojen v Trebnju na Dbleinjskean. Zapušča bratranca ra sestrično.
Dne 10. juVija je v bolnišnici za srčno hibo umrl mladenič Alfred Beve, star 25 let in rOr jen v MHIV'aukee. Zapužča starše in brata.	i
Poroke: Willand Griaiftnbov in Anna Povsse, Framk PlTešern in Julia Povže, Jfajko Sha peck in
Jot-opiMne Ivančič, Nicholas J. Bsbich. in GeraWine Johnsttm ter Gharlee B- Klawi in Anne Sedmak.	'
V Loraiai, O., je nekfavno u-mrla rojalkinja Mrs. Gertrude Kovak. V Ameriki je živela 38
Kalimaho«. zgodovinar Erato-steiKs in filozof Kamaedes.
V k Jamski db.bi so začele Cirene propadati Razna divja plemena so večkrat prihruane la m pustinje in ga napadla. V prvih stoletjih po Kristusu je m-esto propa<fk>. Puščaivski pesek ga je kmalu pokril in zabrisal.
Okoli 1500 let so Cirene po čival-c pod saharskim peskom, dokler niso bile odikrit-p leta 1860. Odtlej so jili' arheofogi stalno raziskovali. Posebno ži-vtihno raziskovanje Ciren je pričeto takrat, ko so zavzeli Ci-renajko ItaJijand. Večina u-metnin iz Oiren je brla uničena ob neki židovski vstaji za
let. Zapušča tri hčere in devet časa rimskega cesarja TVajana.
prosimo, k o poSljsjo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATE8 oziroma CANADIAN POSTAL MONEY 0ED£B, ako je vam 1« priročno
vrrutkm* in vnukinj ter brata v starean kraju.
t. - ^
V Milwaukee, Wis., je dne 4. juiija umrla Mrs. Lena M!fakar, stara 57 let in rojena v Spodnjih Poljcaaiah na Štajerskem.' Zaputšča ločenega moža. brata in tri .aiestre. ,	.;
t
'V CSiicajgo, Iti. je dne 17. julija v bolnišnici untrl Jaok Le-ben. Polkojni je bil doma iz vasi Zalbukovje, in živel je v A-meriki 32 let. Zapušča ženo in hčer.
f
Pred kratkim je v Milwaukee, Wis., umiri Jernej Širnjenc, star 55 Tet in rojen na Črni pr-^ti pni Kamni kn na Gorenj-skeni. Zapušča ženo in tri hčere v Maimesoti pa brata, t
'V Tooele, Utah, je po doUgi bolezni umrl Mike Skala, star 55 let i® rojen v Kalil pri Se-m*ču v Beli KrajinL Imel je
ralfca. ^afpiiSea ženo, Irčer, <tva brata in dve gestrL
dele posameznih umotnin pa so še vendar najti, talko na primer Zetfsovo glavo, iz katere je še
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC , PUBLISHING CQ.
216 West 13th Streat, New York, N. ..
danes hdiko spoznati, na kaki 'visoka stopnji je biila takrat u-liK-tnoet v Cirenah.
Mel-vto je ležalo na visoki ravnini 15 km od obale. V mestu se je dvigala akropola, na njenem vznožju je bil studenec Cyri ali Kiri, pred njim pa je stal Apolonov tempelj. Na obronki>h meeta je bil na zahodni strani veliik sta-^ion.
Po startni bajeelovju je ustanovila Cirene nimfa Cirena, ljubiteljica lova, katero je ljubil Apolon. V Afriko se je pripeljala na kočiji, v katero so bili vpreženi labudi. Na mestu kjer je izstopila, je ustanovila mesto Cirene.
SLOVENSKO SAMOSTOJNO BOLNIŠKO PODPORNO
BRBSTVfl ** teater New York in okolico, ink.
gdW izmed rojakov ali rojakinj i« m Han teta društva aaj viua fta svojca. priiaieUa ali prijateljico ali pa egefa izmed od U natančna pojasnila. Y nesreči m Me spozna, Kaj pomeni
dobrega društva.
.. To društvo Je sicer najmlajta, toda naJmoinejSe bodisi v premoženju ali članstvu. Društvo jo v tem kratkem času svojega obstanka izplačalo ie skoro 14 tisoč bolniške in nad Sest tisoč smrtne podporo ter ima t blagajni sfcoro (17,000.00
ODBOR ZA LETO m] Predsednik: MIHAEL UREK	Blacajalk:
M. Welrfield 8t,	ANTHONT CVKTKOViCH
Brooklyn. N_ T.	»83 Seneca. Annu*
Podpredsednik: ANREJ IVANŠEK	Brooklyn, N. T.
290 Harmon St., Brooklyn, N. T. Tajnik: \ JOSEPH POGACHNIK 680 Liberty A vosu« WllllstOQ Park, L. L
Zapisnikar:
FRANK MEK1NC 1056 Greene Avenu« Brooklyn, N. T.
Nadzorniki:
11. V1KKO ZALOKAB
71-09 — 69th Street
i/,« ,: Glendale, L. i. .
,	iii. alfesp judež
,	8866 — 338 St., BeDrose, L. I., N. T.
Arhivar: JOSEPH POGACHNIK, 680 Liberty Ave., Will let on Park. .L. L
Druitvo zboruj« vsako četrto soboto v svojih druitvsnlh prostorih • American Slovenian Auditorium. 2S3 Irving Ave., Brooklyn. N. Y.
,.,., , t nrnT'vri'	>_
l. FRED VELEPEC
7226 — 67th Place
QJendale, L. L
r
-U L A 1 1110 D I" - H«w Toil —
Fridayt 'Jul5? 25, 1941
KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
51
• •
.* >	Potovanje okrog sveta.
DKe vrjm ladji «ta ležali v Tretu ob pomolu: "Cesarica Elizabeta" in "GreifV V \elikem salonu vojne ladje "Greif" je igrala ladijska godba. Častniki, vsem na čelu "lepi nadvojvoda ' Oton so spre-nili Franca Ferdinanda, ki je bU prav-k*u zavzol svo,:e prostore na "Cesarici Elizaibeti," v salon vojne ladje "Greif Taan je bila miza slovesno pogrnjena za slovo in v proslavo rojstnega dne. Tega poanfladnomahkeg-a de-oembioKega ve$era so obhajali roditelji, sestre, brata in pri-jatalji Franca Ferdinanda za štiri dni preprodaj njegov 29. rojstni dan in ilovo. .
'Gledal je okrog sebe. To os bili torej svojci prijat-edji. Prijatelje^ ni imel. nobei«ega prijatelja ne. Imel je samo tprijatcijioo: mater, mačeho. Sedela je zraven njega ter ga o-ooi.iinjala nežno, k*Skor opominjajo matere:
"Pazi r.aee Zmerom misli na zdravje. Ostani na ladji, kadar p riplavete v nevarne kraje, v mrzlične pokrajine Azijč ali Afi 1k . Bodi previden, da se ne prehladiš aH ne razgre-ieš. Ne prenateza^ se z lo/i in velikimi izleti. Zdrav se vrni. Vse dmi»o je ne važno. Samo da se v.rnelš zdrav."
Vljudno jo je posluša., bnzdal se je. opomini so ga delali ;.n strpnega. Otonovo dovtipno besedovanje ga je delalo
Beduini v severni Arabiji
Puista, suha. breadeževna de- na jugozahodu An iz i ali Ama-eela dvefh velctokov, domovina zehi. Šamanu pa so najvažnerj-
▼ ITIIDVE J1N L. 1M
Brduinov, leži v severni Arabia od vseh strani obdana z gorovjem. Na zahodu jo varujeta Libanon in Anfciiibanon, na severu jo zapira Amnenifiko višavje, na jugu pa arabsko gorovje Nledzd. Le na pomlad pade dež in pokrije deželo cvetoča zefena'odeja. To je brezskrbna čas za divje p ustinjske sinove, ki najdejo v tem letnem času dovolj hrane za svoje- Črede, pa tudii vode imajo ta čas v dbilju. Suho poletje, prav tako suha jesen in včasih zelo mrzla zima jih sili, da sj poiščejo nove pašnike. Med najhujšo *ušo se drenjajo raizna plemena okilog redkih mest, kjer je voida. Le tisti, ki se
priznava k svojemu lahko upa,
dT^hko dTk^-l1!? pertrol ejski vod "pipe line Prej so Beduim s svojimi vel-
še plenne na severovzhodu, M vzgaja in drži v redu droga manjSa plemena. To se cesto dobro posreči, kajti Beduinec je mnogo odkritejai ko* njegov sovernik v mestu in vasi, be-duinwke žene niso zastrte. Značilna je bedninska gostoljubnost. Med plemeni pa so mnogokrat neusmiljeni in krvavi boji^ zlasti kadar gr$ za pašnike in vokJo. se Beduin na-se>i za stalno pri kaki reki in postane Arabec, se še vendar vedno prišteva k svojemu rodu. Povratek v nomadsko živ-! jen je mu j? še vedno mogoč.
Pjvoje stvari je odločilno poseglo v življenj-ki prostor Be-duincev. To ^ moderne ceste
ca vzdržal svojo rodbino, svoje ovee in kaanale. V teh časih neomejeni gospodarji šejki pobirajo darvke (del pobranih davkov sama obdrže, ostalo pa od-
nestrpnef^t. Vneti ogovori častnikov in napitnice so ga delale nestrpnega. Kmalu se je umalknil v svojo s palnioo na "Cesarici Elizabeti."
Morje se ^e črno raztezalo v nedogled. Na obali so se pobliskava e lučL Petje se je razlegalo s kopnine, mehak zrai£ je likal z morja. Tudi ta ga je delal nestrpnega. Nemirno srce mu je nestrpno utripalo, sovražil je ubranost, slovesa, sovražil razpoloženje rojstnega dne, štel je ure, nestrpnost nm skora? ni dali spati. .
blodi nrlnogo zaslužili, sedaj pa so ti ve'ifeflodi .<koraj brez vred? nfosti. NJeko""iko škode, povzročene zaradi nroid-ernTh prometnih poti so popravili petro-
dajo vladi), razsojajo davke in ner,mn P™1 f W.^via petro-snr^i«™«™ nrit^iK. v	le*»kl vodl- ta vetlka tehnična
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČAMO NASLEDNJE MUZI-KALUE. t
ftmil Adami«—1« JUGOSLOVANSKIH NARODNIH PESMI *a molki ibor..........................H
Sest nabornih pesmi a m>
iki t bor .....................
Sest narodnih pesmi » m-
toni »bor -...................
Frane Venturint—še8t me&anih in moških zborov ......
sprejemajo pritožbe. V nove j-j šem času ima vlada že nekaj lastne policije, ki skrbi za red.
Toda to je le takrat, kadar je fmša največja in msorajo vsa plemena priti po vekio. Potem pa se zopet raztepejo po brezkončnih pustinjah in takrat so
Dr«?i dan so zag.meli topovi. Indijski godbi vojnih	št^il^b^^n^h
»	«*«*<> m™ e^^po^ rt^o
pes°m in za slovo korseuioo. Ob gramju topov m ob gromju	■
strojev je Franc Ferdiiwmd nestrpno niahal v slovo očetu in materi, bratoma sestram in prijateljem. *ki so stali na vrhnji palubi "Greifa". Še dolgo je moral bradati svojo nestrpnost. "Oreif" je spremiljal did Pirana.
Nimdnje je "Gre:f* zavil v ^tran. "Cesarica Kliza-beta" jc odplula proti Sueikenm prekopu. Franc Ferdinand »e je globoko oddahnil , Globoko sopeČ je sklenil:
"la trenitek se pričenja novo življenje. Nemir, bo-1«jzan, s>rlbr, ostanejo zadaj, pričenja se zdravto življenje, živ-Ijesje, ki bodi smiselno in čedalje bagatf^še. Na tem potovali u li^fm najprej oadraveti. napraviti si pa hočem tudi načrt za »vlje^ne, jism, se ibočem zavedati svojih namenov in svojih nio«. Velika država, ki sem njen bodoči vladar, je »daj pol -laibo vlado. Dati si hočem računa, kako bi ji Ibilo .noei dobro vladati. Leto dna časa si vzairtEta, da ozdravim iu si 7£ -"Kujem na rt zr; n"vo dedo in novo gradnjo, ki ga izvršim, ku prid'-m na pie«tol. I^eto dni, morda celo dve leti. Dokler .-tan ce-ar živi ,ne morem nič zamuditi."
M^ogo ur ie sedel in pretrfie'jeval. . Gubančil je Mo im bi ubioei možgane. "Kje naj znčneniT Pri Madžarih? }s7i-Cesai ni vedel o njih, ved*>l je, da ničesar ne ve. Nekateri častnici v Sopronu, ne v Odenbimgu. so mn na njegov nem-šk' ogovor trn;tst» odgovarjali v^svojerd jeziku, nekateri občanki Lsčolndki in učitelji se niso plašili govoriti vpričo njega © državnopravnih terjaivalh Madžarov. To je bilo vse. Več ni vedel o njih. ^e manj je vedel o drugih narodih, ki so se tako je slišati, čutili zatirane. Hotel je močno; mogočno Avstroogrsko. Lfločna in mogočna pa je samo država, ki so njeni _preb;valc! zadovoljni, in w streme vsak sefori in' se ne čutijo -Atiranih. Te^i-. ni bil Francu Ferdinandu nihče po-veoal, zdrava pw.et um je tako govorila. Zatirane narode je bilo treba zad^ioljiti. Ali so bili ree zatrirani ali so -si le do-ntm jijali, da jih z ,tirajo je biflo vee eno: treba jim je bilo dati toU&o svobode, kolikor jo potrebuje vsak narod in vsak člo-
<1* more 2a<iovol.vno živeli Narodom svobodo! To ge-lo naj pcmla.Ii in reši trhlo državo. Ali svoboda naj ima naporusljive meje, ki jih dobila življenjska volja monarhije.
Vsak probivajec države bodi najprej Avstrijec in-šele po-tem Nemec, Ceh, Po'jak Rus, Srt) Hrvat, Slovak, Slovenec ali itali.ian Tud. Madžari morajo vendar že spoznati, da zanje ri lzjonie Njihov pogled bodi uprt na Dunaj, tam naj se vodi njin usoda, ne v Budimpešti, ne v Sopronu, ne v vsaki beraski vasi, ki .e prevzeta od madžarskega stremljenja po samostojnosti. Svoj? pravice in evolboščine naj le terjajo, a ne večijih kaK-jr \\,i dnu^. narodi nkomrhije Treba je, da začutijo močno rdke fcesarja, ki bo brac. al njftiovb prevzetnost in držakvse narode virup. Bri mo-a skupen državni jeak, «feupen vojaški jezik, v "oj-Jci in državnih uradih ni mogoče trpeti jezikovne zmešnjave. B.ez dlržaviieira jeeika ni države. In državni je-^k ion biti nemški. To je treba vtepsti gospodem Ma-rizarom v glavo. To načelo mora zmagati, in zmago je treba izvojevaii s svojo listno močjo, ne morda s pomočjo tuje vo-JOACine k al'or v prvih letih vlade Franca Jožefa. ' Nemci pa naj niJcar ne nrieflijo, da so zaradi tega narod s osebnimi pravicama. T .miški program avatrijekžh Nesmeev, ki je terjal za U-alicijo m Dalmacijo samostojnost, da bi tako izloča nekdanje nem rke zven.e dežele, je bil svarilo. Vsem nai^dom je treba lopovedaH, da Je drŽava HabeWgovcev evropska nuj liofct m da bi si sami kopali grob če bi kzpodbopavali edinsttvo m obat^j države. A kater naj utrdi te misdl ? Kako nai na-^avi ^ n-mJovoljnih narodov zadovoljne? Kako naj se Joti delhI To le halo veliko vprašanje.
Manjkalo mu je poznanja notranjih skladov jasnosti in pregiediif^ga na.N-rt». Le temno mu j^ bilo pred očmi, da mp-ra del s ti Vse d rogače kafleor Franc Jožef. Po cele dni si ie belil glavo; videl ni morja ne obal ne krasnih <fežel, ki je hrepenel po irih. Da, šo lovn, ?voji edini strasti, se je pozafbil
vdajati
Ali he bodo nekoč tudi Be-lludni posegH v vojno dogajanje T Kdo ve T Neomejeni gospodarji raasežnkh pustinj lahko nosijo pnav toliko pušk kjat oni iz Iralka. In Beduim znajo dobro uporalbiti paSko. Kdor bo znal pridobiti Bedraine, ta bo gospodar severne arabske dbafle. ^
«£uda. ki vodijo globoko v Me zopotaaniji ia\*irajočo nafto na-ra\itast v sredozemska pristanišča. Ob približno 1000 km dolgem dvojnem voau je kakih 100 do 150 postaj in nekatere leze sredi beduinakega prostora. Ker so se izkazali Beduini kot doibri mehaniki, so Angležem dobrodošla pomoč na teh postajah.
NOTE 7A KI. A VIR AI.K H AR
MONfKO
slovenian dancs vanda polka _
SMRTNA NESREČA.
Iz Ribnice na Dolenjskem poročajo: — Ko je vozil iz gozda hlode Janez 8malc rz Brež, m<u je imed potjo odpovedala zavora. Votz je naglo zdrsnil naprej po ozki poti med hBa-nri v Kotu ter Janeza stisnil k zidu hiše, tako da je že po nekaj urah izdihnil. Bii je Idb zadnjega pri zavesti. Takoj je vedel, v kakšnem položaju se nahaja in prosil, naj pošljejo po duhovnika. Prihitel je z zadnjo popolnioo župnik Ambrož .iz nove Št if le. Tudi zdravnik je bil takoj na rrte.-itu nesreče. pa mu ni mogel več pomagati. Pokojni Janez je bil vzoren gospodar ter dober krščanski oče. Zapušča ženo in dva nedoletna otroka, ki ju je zelo ljubil. Pred nekaj leti je b?I v l£anadi in je s prihranki nav-no zadnje leto prav udobno popravil hišo in gospodarska poslopja. Janez je bil zelo priljubljen kar je pokazal njegov pogreto, kakršnega še niso vi-dfefli v Brežah. Pri odprtem grobu je orisal njegovo življenje in se poslovil v imenu vseh sorodnikov in spremljevalcev g. dekan Demšar, moški zbor ribniških pevcev pa mu je v sjovo zapel žalostinke na dontu in na pokopaiKou. *
po jezeru kolo___
BARČ1CA
MLADI KAPETANE
ohio valley sylvia polka _
7.
rerdo Jav
tb mladih let,
(Nadaljevanje prihodnjič.)
Peter Jereb—osem zborov (m-Md In BMteal) .............
Moški zbori
OSKAR DEV:
Barčica; OJ, moj Socel jC Mor; Kam oi, fantje, drar r rum pojil emo ......................JI
tam na vrtni gredi maribor waltz__m
spavaj milka moja orphan waltz___
dekle na vrtu oj, marička. pegljaj__
žid ana marela (palka) veseli bratci (maxarka) M
IZ STARE ZALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katetra smo znižali cene:
Ameriika slovenska tira, (Hatear) J*
Orlovske himne (Vedaplree)__M
Slovenski akordi, ti ■rtanlfe ki
Mikih zborov (Kari AdamK) .» Trije BMdanl zbori (Glasbena Matica) -----------M
V pepel nični noči, kantato za aria,
sbor in orkester. (Sattner).... M Mladini, pemi n mladina • Uavir-' hm (E. Adamič)----- M
Dve pesmi, (Preiover)
sbor in salo..........
Nail himni, dvoglasno Gorski odmeri, <
BORBA S PODMORNICO.
"Skzupkna lovcev na podmornice je zagledala na mprju sovražno podmornico, ki se je naglo potopila. Z največjo brei-no je šinil vodilni lovec proti temu mestu, ostali čoini mU
Preskrbite se za Jutri..,
Večina družin nima zemljišč na pokopališču, kadar bi jih rabili in jih morajo drago plačati, kadar pride can. Boljše pa je imeti zemljišče, ko pride potreba.
Danes imate priliko, da si preskrbite za jutri j?o ugodni ceni prostor v
Crest Haven Memorial Park
CLIFTON, N. J.
crest haven memorial park v clifton, n. J. je eden najlcp&ih spominskih parkov; ima orodno lego, krasno pokrajino.
GROBNICA Vase zasebne družine
$300
Po želji tudi na obroke.
grobnica s stalno oskrbo In prostorom za 8 grobov
Crest Haven Memorial Park
Park Office: PASSAIC AVE and ALLWOOD RD.
clifton. n. j.
njegovem mnenju je bila po41L mornica uničena že po tretjem napadu, naslednja dva napada «ta razdiralno delo samo dopolnila.
PREGLAVICE NEMCEM
Potniki, ki prihajajo iz Jugoslavije, pripovedujejo, da jugoslovanski četniki, ki jih cenijo na 50,p00j povzročajo Nemcem in. IHafljamnm v Jugoslaviji velike preglavice. Zato morajo imertri. Nemci in Italija
OSKAR DRV:
Prečno, ljubca mola; Ko ptlCl-ea na tnje gre; SoCl; MoJ očka ms konjISca dva; Dobtv sem pl-iemce; Slovo; Je v pihnila luC 41
EMIL ADAMIČ:.
Modra devojks (beirknuijrica.. M
Vso no« prt po toči ...........M
Jurjeva ..........J.........„JS
Hodi Micka domo; Kaj dragega hočem ; Zdravlca ........J«
VASILIJ MIRK in A. GROBMING: Vetrlč; P« gradlol ..........M
FEBDO JtTVANBC:
Zjutraj ........
Slovanska ....
.......30
........20
PETER JEREB: Pelin roi«; VASI-
__ LIJ M IRK: Podoknlr-a........M
ZOR KO PRELOVFX3:
Ko so fantje proti vasi «1____M
Le enkrat le ................iiO
Slava deln ...........
HR. VOLARIC: Rofanartn; PAVClC: Potrkan ples
JOS.
--JI
_ M
). n.
zrezek, moški zbori _ M
za tambubice:
NA GORENJSKEM JE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Msr ko Bajnk...............75
Slovenske narodne pesmi raiki zbor (Bajok) Bom M na planinea, (
ZA CITRE:
Podnk za ritra. — 4 mdd — (KoieljsU)_________
ZA KLAVIR:
Bori pridejo. - KeraMea —__Jt
Slovenske narodne pesmi, Janko
Žlrovolk
L zrezek. 123 pesmi aa molki
ali Senskl sbor ............ f.u
H. Evezek, 77 pesmi m moSld In
nreSani zbor ................Ltt
IM narodnih pesmi m maW ta
nMianl zbor, EmU Adami« ,...L« FANTJE NA VASI. 18 narodnih
aa mofti sbor. Ciril Pregelj.. f»
NaroČilo poHJIte na:
£6
99
«i« WK8T iatk
Glas Naroda
NEW YORK. N. T.
sledijo v neki oddaljenosti. Se- ni v Jugoslaviji močno armado in samo v Beogradu je 10 tisoč vojaikov.
Četniki so tkibro preskrbljeni z orožjem ten* imajo svoja skrivteflieoa v gorah, kamor jim kmetje prinašajo živež. Četniki neprestano napadajo nemška skladišča.
Bdlgarska naglo mobilizira in na turški meji ima baje oko-'fc 400,000 vojakov.
daj so dosegli kraj. kjer se je pdcttasornica potopila. Vodilni čokn se je ustavil in iskalne priprave iščejo podmornico na merskem dnu.
Pol ure iacejo. Nič. Iščejo dalje. Vsaka ko jo morate najti," podžiga poveljnik svoje može. Močje se trudijo in končno ugotove sovražni brod.
"Vodne bonibe spustite!" za-pove poveljnik. Grozotne na-pranre pl jusnejo v vodo. Vse čaka v največji napetosti na uspeh tega prvega napada. Toda Udbeuih znakov ni, da so imele vodne bomibe kak uapeh.
Ponovno powabusijo ugotoviti lego podmornice. Po dolgem iskanju jo tudi odkrijejo. Po dkrbiri pripravi sledi -rtov napaki z vodnimi bombami. Na površini morja se pokaže oljna lisa, Id ratasirja prodoren duh.
Podmornica je gotovo zadeta. Sredi tretji napad. Spet pfi^us-nejo vodne bombe, a tokrat v sredino ol jnega madeža, ki rase neprenehoma. Učinek je silovit. Ogromni zračni mehurji vaburkavajo morje in siedijp neposredno razpokom vodnih bomb. Nove mase olja se dvigajo ž njima. Poveljnik hoče imeti popolno gotovost, zato zapove nov napad.
V ol ju, ki se širi čedalje bofrj plava temen predmet. Sprva ga smatrajo za kos lesa. Ko pogledajo blližje, pa spoznajo, tfo gne za moža iz podmornice, ki je preživeli napad in so ga zračni mehurji dvignili ve po-topffjenega brod a na površino.
Od tega nJoža zve poveljnik za noinlke po edinih napadov. Prvi napad je šel brez škode mimo. Ob dragem napadu je raasvetljaiva v podjmornica n-gasnila in v oddelku za stroje
je nastala luknja.	!,__
Tretji nap«*} je posebno težko prizadejal strojni prostor in zrak, ki je uhajal iz broda, je potegnil moža na površje. Po
past, je orel pobegnil, ne da bi se bil niti dotaknil svojega re-
Mja. -—■
IZHAJANJE FRANCOSKIH LISTOV.
V francoskem tisku je uvedeno načelo nedeljskega odmora. Posihmal ibodo listi izhajali samo šestkrat na teden. Pone-deljdke izdaje bodo na ulici šele v ponedeljek zvečer, edino športni listi bodo izšli zjutraj.
Svojevrstna globa
V Long Bramch, N. J., je "bil Prank Hensan aretiran zaradi prehitre vožnje. Policijski sodnik mu ni naložil denarne kazni, pač mu je pa. ukatgad prinesti pet funtov aluminija.
SKALNI OREL V PASTI ZA LISICE.
PRISTANIŠČE MASSAUA.
Po padcu Kerena je angleška vojska vkorakala v Atsmaro, prestolnico Eritreje, nato pa je začela prodirati proti Mas^aui, ki je glavno pristanišče v tej deželi.
Asmara je prestolnica, ki za-sfluži ta prilastek ne le zaradi lege, anipak tudi po številu prebivalstva. Je ifamreč naj-gostejše naseljeno mesto v Eritreji. Po železnidi je zvezana s pristaniškim mestom Mas-sauo na vzhodu in v Agorda-tom na zapadu. V A>mari se je vršil leta 1935 prvi koloniafl-ni kongres. Tukaj žive predstavniki najrazličnejših ras in narodnosti. Tudi v verskem pctglefchi je mešanica prav pestra vendar je med prebivalci največ muslimanov,,
Massaua pomeni po naše ,:,n<esto prihoda,f. je glavna hika na eritrerjdkem oženil ju. V gospodarskem oojltu je to zelo vaižno mesto. Slovijo posebno
Neki lovec s Koroškega, ki (njegove 5io?ine. Iz Massaue vo-je odrinil v vojaško službo, je di v zaledje železniška proga, naročil svojemu desetletneniu 'dol<ga 1200 km. fiHavni po-sinu, naij ga za njegove odbot- morski (promet v Eritrey se vt-nocrta časih malo nadomesti <v ši samo preko Massaue. Izva-
pok!Piou lovskega čuvaja in paznika. Nastavil je bil namreč več pasti za lisice v upanju, da se bo katera ujela.
Ouvajev sin je tzvosto izpolnjeval očetorvo naročilo ter od časa do časa pregledali pasta. Nedavno je v eni našel samico dkalnega orla. TJismrtil jo je s strelom, ko pa jo je prinesel domov, je izmeril? raapetino njenih kril ter ugotovil, da m?ri ttva m pofl metra v dolžino. Kmalu po tem dogodku je našel famt v isti pasti še samca skaHnega orla. TTjeda je imela v pasrti eno samo nogo in lkk> je lovtcev srn malo prizdvignol
žax) ifcože, maslo, 'bisere, pabno-ve oreihe, uvažajo pa sladkor in 'bombdž. AŠMsana je najboljša naravna Wka ob Rdečem rrtorju. V normalnih časih je imela stalno pomorsko zvezo s Trsto, Genovo (in Adenom.
Italija je zasedla Massauo leta 1875. Kmalu je bila proglašena za glavno mesto v de-žeii, pa je ostala v temjpoloža }u saano do leta 1906. Mesto je namreč s3no vrdoe, da Ev-ropci tetiico »drže v njem. Zaito je bila pozneje oMicana za prestolnico Asmara, kjer so živ-Ijenski pogoji udobnejši kakor v pristaniškem mestu.
CITATELJI! — Ostalo nam je še nekaj Blaznžkovih Pratik za leto 1941. Ker je že sredi leta in bi šle v popolno izgubo, smo pripravljeni jih čitateljem poslati, ako pošljejo nam deset centov v znamkah za pokritje poštnine in pošiljalnib stroškov. — Knjigarna "Glasa Naroda"