Št. 11. T Trstu, 5. junija 1870. Tedaj II. JADRANSKA likiji dnknt t ■ntei, tuko I, in 8. Md«ljo -A Političen, podučiven i kratkocasen list Lastnik, izdajatelj in odgovorni vrednik: G. H. MARTELANEC. Niročnin. uate u C . I o l«tc 1 (tU UO k». Tabor v Sežani. Tretje leto že širijo slovenski rodoljubi s pripomočjo taborov med našim narodom narodno zavest. Povsod, kjer se je dozdaj taborovalo, imelo je taborovanje najboljši vspeh; to nam je vnovič dokazal tabor v Sežani, ki ga je osnovalo politično društvo „Soča", za kraške Slovence in tržaško okolico. — Kar se nam je tržaškim Slovencem lani zabranilo, bilo nam je dovoljeno letos, in brez ovinkov smo vladi povedali, kaj je naša naj iskrenejša želja, želeti bi samo bilo: da nam vlada glede naših zahtev ne dela ovir. Vrli Sežanci so dobro zadeli važen pomen tega dneva, kar je kazala že zunanja oblika prijaznega tržica. Na vseh hišah pričale so slov-enske zastave, da se danes veseli majka Slava. Med kamnitim zidovjem, po kterem se je razpenjala spomladna zelenjad, mislili smo, da smo v ličnem privoju. Že predpoldne dospeli so iz daljnega Totnina tamošnji pevci v krasni sokolski obleki, rodoljubi iz Gorice. Postojne in Razdrtega. Popoldne so začeli prihajati kraški kmetje iz sežanskega okraja. Ob treh bilo je v trgu že vse živo. Voz /a vozom drdrai je po cesti, ki drži iz Trsta v Sežano, posebno pozornost obudili so proseški in nabrežinski pevci, med njimi gospod Nabrgoj in gosp. Cvek. odličen vodja obeh pevskih zborov. Impozanten bil je prihod tržaških okoličanov in slovenskih Jstranov, po taktu izvrstne domače glasbe, vse okolične čitalnice, čitalnica boljunska in pasjavaška iz Istre bile so z društvenimi zastavami obilo zastopane. Ob štirih začela se je gibati zbrana množica. — pae nad U000 duš — pod senco slovenskih zastav in pri zvuku doneče glasbe proti taborišču pol male ure zunaj Sežane poleg cesti.1, ki drži v Ipavo. Ko je bilo ljudstvo v najlepšem redu obstopilo oder, prikaže se doktor L a v r i č, pozdravi z jedrnatim govorom zbrane taborite in predlaga slednjič, naj si ljudstvo izvoli taboru župana. Nazoče ljudstvo zdaj soglasno izreče, naj taboru županuje gospod dr. Lavrič. Zahvaiivši se za pcklonjeno mu čast, podeli besedo gosp. Klavžerju, ki je razkladal prvo točko programa: „Vsi Slovenci naj se po postavni poti zedinijo v eno kronovino z enim deielnim zborom." Omenivši vse koristi, ki bi jih Slovenci imeli, ako bi bili zedinjeni konča svoj govor s sledečimi besedami: Razkosan in raztrgan, si slovenski narod ne more pomagati. Ako bi bili vsi Slovenci združeni, bi od tega ne imeli samo mi koristi, ampak tudi država, vsaj je pesnik narodu iz srca govori!, zapevši: „Skala se trese in hrib, Zvestoba Slovencu ne gane.* V duhu. bratje moji. smo že dolgo vsi zedinjeni. skliknimo torej danes iz dna srca: Slovenija v s ta ni! Slovenija vstaja, se zbuja, ves narod jo kliče na dan! Ko je bila ta točka z velikim navdušenjem soglasno sprejeta, začne razpravljati gospod Ra\ nik. isterski poslanec. drugo točko: „Naj se dejansko izpelje §.19 državno osnovnih postav, naj se tedaj v c. k. uradni-jah na Slovenskem precej začne pisati in uradovati v slovenskem jeziku: in podučni jezik v vseh šolah na Slovenskem naj bode slovenski jezik.ft*) Tretjo točko: „Naj se v Sežani napravi slovenska ljudska šola s petimi razredi", pretresoval je g. Zivic iz Skopega. Povdar-jaje najpopred potrebo omike sploh, nadaljuje da je tudi posebno potrebna pri različnih strokah, kakor pri obrtniji, rokodelstvu, poljedelstvu, vino- in sviloreji itd. To pa se je dozdaj pri nas strašno zanemarjalo, še brati in pisati se veči del kmetovalcev nij naučil. Pogostoma slišimo stare tnože tožiti, da bi rajši pisati in br*.fi znali, kakor bi jim kdo Bog ve kaj dal. \ii plačujemo krvave davke, torej imamo tudi pravico zahtevati od države, naj nam za naša plačila kaj stori, in kaj hočemo od nje pred vsem drugim zahtevati, nego ustanovljenje više ljudske šole, v kteri se bodo vsaj naši otroci učili boljšega gospodarstva. Tudi ta točka ju bila soglasno sprejeta. Četrto točko: «Naj se za tržaško okolico vpelje slovenska meščanska šola s posebnim ozirom na njene potrebe" zagovarjal je okoličan g. Juri Gerdol tako-le: „Slovenski možje! Pod milim nebom, to veliko streho, ktero je sam Hog razpel med vsemi narodi na zemlji, moramo se zbirati, da očitno tirjamo svete naše pravico Prišlo je z nami do tega, da so nam tujci po sil; hoteli zatreti najdražji božji dar na zemlji, materinski na» jezik in davno bi slovenska beseda bila uže umrla na večne čase, da ni naš nnod tako trden in krepak na duhu in telesu. In še zdaj prežč na nas, kako nas bi utopili v tujstvo. Da bi hudobni svoj namen dosegli, vzeli nam so jezik iz šol i tujega vanje vpeljali, da bi tako nas počasi umorili s tujo omiko. K j e ima Slovenec ktero visoko šolo? Nikjer je nima! Kje ima ktero srednjo šolo v svojem jeziku? Tu li nikjer! Vse je v nemškem ali laškem jeziku! — In vendar očitajo Slovencu sovražniki, ki mu nobene šole ne privošijo, daje neizobražen. Za Bogv kako pa hoče izobražen biti, ker mu zapirajo vrata do izobraženosti! Očitajo mu tudi njegovo u bo št v o, in to očitanje je še grše. Kako hoče premožen biti, ker mu pot do premožnosti zapirajo! Dan denes ni dosti, da dela roka in noga, delati mora tudi glava, kar je brez glave storjeno, to je rado skaženo. (Ties, skaženo je!) •) Celi govor priobčimo prihodnjič. „Vzlasti mi tržaški okoličani in drugi okoli Trsta bivajoči Slovenci potrebujemo izomike. če se hočemo izkopati iz vednega hlapčevanja. Najbolj potrebna je nam tako imenovana meščanska šola, ktera bi se morala ustanoviti s posebnim ozirom na naše okolinosti in potrebe. Vrtnarstvo in zidarstvo bi se na vsak način v tej šoli moralo dejansko in temeljito učiti. Vrtnarji so v naših krajih dobro plačani, pa so sami tujci. Ali morebiti ni za vrtnarstvo kmet iz tržaške okolice, ki zemljo in podnebje boije pozna od tujca? Gotovo je zmožen, ali — prilike n i m a, da bi se vrtnarstva dobro naučil. Ali bo moral naš kmet morebiti vedno samo mestni tlak ostriti, kamenje valiti in obtesovati? Ali morebiti nima toliko uma, da se nauči delati tudi načrte za razne stavbe? Vse to ima nas kmet gotovo, in kmet — naj bo kmet slovenski, ali laški, ali nemški — ima tako dobro pravico, kakor vsak drug gospod: saj kmet tudi davke plačuje, saj kmet redi celo gospodo. (Res je, kmet jo redi!) „Pa o tem nečem dalje govoriti, ampak le to hočem posebno povdariti, da ima slovenski kmet p r a v tisto pravico, kakor jo ima nemški ali laški kmet: če pa I imamo v »i enake pravice, zakaj se to ne j izpolnuje, zakaj se Slovencu še uajpotrebniše i šole ne privošijo? To je velika krivica, I ktera se nam godi, ker s tem nas tujci tarejo in zatirajo na duši i na telesu. Ta krivica mora nehati! »laz pravim, da ta krivica mora nehati, in gotovo ste vi vsi, dragi slovenski možje! popolnoma moje misli, (liravo da smo!) „Mi hočemo in pred vsem svetom tukaj pod milim nebom slovesno tirjamo, da se nam da vse to, kar se je dalo, ali kar se bode še le dalo drugim narodom, nič več i nič manj. — Ker je pa za nas okoli Trsta bivajoče Slovence sila potrebna najpred dobra meščnnska šola s posebnim ozirom na naše potrebe, zato je moj predlog: slavni tabor naj izreče, da se taka slovenska meščanska šola kakor hitro mogoče ustanovi.4 (Hitro, hitro!) (Kone«' p rili.j -- Slovenci! Cehom je vržena rokovica; s silno, v nebovpijočo pristranostjo češki deželni zbor nij razpuščen. ko so vsi% drugi, ker se je bilo bati. da bi dobili Cehi pri novih volitvah večino. Cehom se je dala odpo-vednica. pa z njimi — tudi nam. Kaj pa so bili vsi politični boji v Avstriji? Njih bitje je to, da so skušali Slovani, tako dolgo tlačeni, einancipirati se in zavzeti sebi pristojno mesto v državnem svetu. — Toraj slovanski narodi v Avstriji le skupno zmagajo, ali pa — skupno padejo. Če se gre čez Čehe na dnevni red, gre se tudi čez nas, brez njih si k večemu kaj nefialnega izprosimo, pa nič stalnega ne priborimo. Čehom je treba priti do živega, si mislijo ustavoverci, in — v ničema je alo-vanska opozicija. O nikar ne upajmo od Nemcev pravičnosti! — S čim in kedaj so jo že pokazali? Nasprotno, ah si nismo morali priborili vsako narmanjso koncesijo s trdim bojei.'. ? Da. sko bi prav zdaj dali Poljakom in Slovencem kako milost. bodo to storili le zato, ker se čutijo šc preslabe nasproti celej opoziciji, pa kakor.bi se jim posrečilo podreti prvi steber slavjanstva avstrijskega, CJehe, bogme, da je tudi po Poljakih in zlasti po nas Slovencih. S čim si je hrabri češki narod zaslužil, da se prezirajo njegove svete pravice, ali ne s tem, da se je pogumno postavil na borišče za se in za nas? In kaj je storiti nam? Podati se nam je v tabor naših vrlih in dragih slavjanskih bratov in boljše je, da trpimo še nekoliko časa z njimi in z njimi zmagamo ali p a «leni o, kakor pa da bi z nesramno sebičnostjo živeli v obilnosti na njihovo škodo in tako dolgo, dokler bi se oni ne zatrli in potem toliko gotoveje in sramotneje poginili. Kukavica in izdajalec Slovanstva bi bil vsak slovenski poslanec, ki bi šel v državni zbor, v ta zbor, ki bo šel čez Čehe na dnevni red in ki bo /nabiti zopet inavguriral nad našimi ubogimi brati lansko dobo preganjanja in tlačenja. Naše zastopnike pa, ki jih bodeiuo v kratkem volili, prosimo — ne prosimo, tirjamo: naj stopijo na stran bratov Čehov, in boljše je, da nismo nič zastopani, kakor pa tako, da bi pomagali pri delu, ki misli storiti konec vsemu teženju Slavjanov po dostojnem jim upi i v ti pii vladanji države. Pobrali bodo Čehi vrženo jim rokovico, poberimo jo tudi mi z njimi, da nam je ne bo treba pobirati pozneje, kod ar bodemo sami! DOPIS. Iz Istre. „Osservatore Triestino" je šel 23. msja v Avgsburg, akoravno mu je Poreč pred nosom, i ta» je zvedel, kaj so sklenili isteraki poslanci zarad Istre v današnjem meteži. On je pisal: „Sklenili so, „da se svtonomija posameznih dežel pomnoži „posebno v občinskih zadevah; da se odstranijo ideje federalistične državi pogubne. «Obravnava o vseh načelih je bila zmerna, „samo edini ultra-slovenski poslanec v zboru „— neki duhoven — je stavil neubran „predlog t. j. potrebo učvrstiti slovenski „živelj proti germsnizmu, kar očitno kaže „zaslepljenost ultra-[Slovencev". — Potem zasmehuje Slovence po stari navadi in prav naivno sklene: „Odločili so poslanci, da Lahi „s Slovenci združeni delajo v prihodnje." Na vse to odgovarjam sledeče: Ni me želja in tudi časa nimam prepirati se z Al-gemajnerico, iz katere „Osservatore Triest.* tako pridno zajema. Dobro poznamo oba ptička po perju i kljunu. Pesem, katero ti ptički iz dobro poznanih namenov pojejo, je lažnjiva zmčs. — Sklenili so isterski poslanci: pomnoženje i zavarovanje avtonomije posa.aeznih detel. Govorilo se je tudi o federalizmu, ali nij ga nobeden zametaval; rekli so le nekteri, da je nemogoče vpeljati ga v Avstriji. „Ultra-slovenski poslanec" pa, ko je v zbornici cul, da Lahi krivo sodijo želje i namere Slovencev, je v daljšem in dobro pomišljenem govoru razjasnil potrebe Slovencev i predložil: „Ako Poljaki in Cehi dosežejo, kar po pravici zahtevajo, potem bi se Cislitanija najbrže skrčila v skupino, v kateri bi Nemci po stari navadi zvonec nosili na veliko škodo Lahom i Slovencem; potrebno je tedaj, da se Lahi s Slovenci združijo, da si proti taki skupini ohranijo vlastito življenje." — Temu predlogu je potrdila večina laških poslancev i sklenila: moralno združenje s Slovenci, ter me naprosila, da to naznanim bratom Slovencem v Ljubljani, kar sem tudi pošteno storil. Na zasmehovanje pa kakor „ultra-slo- venaki* duhoven ne odgovaijam, samo to rečem: Primorci, Lahi i Slovenci I ne dajte se slepiti od časnikov, ki sejejo med muci zdražbo, i ko nam vidijo glave krvafe, se kakor hudobni hinavci smejejo v pest, Slovenski dmhocm • Urnem portikem atttu. Udje želodcu, SUveatki» 8tar¿«*Maa | Mladaviisa s»is*j Pivtaftlm. (Dalje) „Želodec" naé tožit ne more. Da imel nij udov podpore; Temveč je on pešati jel, Ko nehati jesti nij Mel, Kar njemu samó je dišalo, A druge vse ude ščipalo, Seipalo, pa tudi slabilo Ter jim clo Življenje grenilo. Žolodček naš bil je tak s priden, Da vganjal je to malopriden, Čeravno nam bil je obljubil, Da bo se za ono jed trudil, <. Vsled ktere nain truplo bi celo Na novo se spet oživelo. — Ker to jo vse znana resnica, Obliva nas res rudečica, Ko trdi zdaj „Brencelj" lažnjiv: Želodec da stari nij kriv, Češ, da nij 011 mogel v r.ijbsrati Po ledu pšenice sejati! — Zakaj pa politiku» zrel Na dunajski led je nek šel, Ter se za kulisami smejal, Ko led je se veri »urejal I sejal politiko kluusko Z nazočnostjo svojo lizunsko?! Ker to se je dolgo godilo, Jo zato razumno li bilo?! Politično tako .razumnost" Imamo pri nas za — neumnost, Ker bas oportmiska ta strela Med nami raz por je uncla, Ker pasla je libcralulm, A dala nam kamen mest kruha. Želodeek! ne daj so goltati, Na led se ne daj več speljati! Premagaj si tist npetit, Katerega ud io vsak sit, Da te za „ledeno" svobodo, Zdaj težko podpiral več bode. Nikar ne zanašaj se vedno, Da ljudstvo jo v tem še nevedno. Cfl^2^Zimsb obrazi, ^f^ (Spisal Božidar K—•'.) Sova v razvalini Noeno pesem peva, Daleč po dolini Votli glas odmeva. Sovo peti čuje Skrbna mati stara, Strahoma žaluje, In na tihem kara: Grda ptica zlobna! Sina si mi vzela, Pa bi še hudobna Kada hčer imela. Vsa zemlja je v belini, Pristovalo bi jej, Da bila bi v črnini Kraj vseh slavjanskih mej. Slavjani so trpeli, Trpijo se sedaj; Kdaj hodo mir imeli? Kdaj bo trpljenju kraj? J®05dec živeti ne more, če nijma vseh udov pod pore. „— Zelodček! Glej torej, da paziš, I)a trupla si več ne premraziš. Kot udom vsein tvojga telesa Tak škodje ti hiša iz lesa, Ne daj se »lepiti več z mrvo, Saj veš, kaj vsem udom je prvo. Ne puščaj, da vedno odlaša Ozdraviti rana se naša. Zacelit zatrganost udov Ne vstraši nobenih se trndov! Ki grajajo kakor sramoto Ziiicr srednjega veka .tcnioto", Ne smejo se tol'ko čuditi, če smo mi ra/.cepljenja siti, Ki ótrok je tistega časa I nijma več dobrega glasa. — Tak kraj je zadosti nemaren, Kjer človek življenja nij varen; Al tam je še veča zmešnjava, Kier narode vbija država. Mi dosta smo vže krvaveli, Za Avstrijo mnogo trpeli, Gotovo smo vže zaslužili, Da varen v nji j dom bi dobili. Ko Neinei cKlrljski želeli, Deželo v deželi so imeli. Da nam se kar krivo odbije, Nij treba tc; anomalije; Lo to naj se zopet zedini I v eno deželo spet strini, Kar volja je božja zložila A trma nemčurska zdrobila. Sam«'» če resnično se hoče, Je koj to doseči mogoče. Saj nas zgodovina uči, Prav stalnih da mej bilo nij. Dozdaj so se zmer spremiujevale, Da nas so še. bolj zdrobljevale, Zdaj čas je, da se spremene, Da v eno teló nas združč. Ker kakor je le ha snov i to, Po nogi narejat kopito, Tak pametno le je načelo — IV narodu vstvarjat deželo. I to ti zelodček naš čisto Si v Beri prezrl zavolj — tristo... Pa druga je š<- rogovila, Katera nam brani do cilja. Vprašanje nas namreč razdira: Ce narodnost prva al vera? Res duša je več od telesa, Ker vstvarjena je za nebesa; Al kdor si teló umori, On dušo si tud pogubi. Tako je tud prva res vera, Katera vse dobro podpira, Ker molzla brez nje bi domača Namesto nemčurska nas kača. Al tista napačna je vera, Ki narod kot .prva" prezira. Saj tužna nči zgodovina, Trpela kaj je domovina, Ko v starem, prestarem so času, Ko bil jc Valjhun še na glasa, Nam narodnost vrgli na — cesto, A vero na prvo so mesto. Sedanji scer bolji so časi, Pa vendar zgodi se še včasi, Da cerkev še njega podpira, Kateri nam narod zatira. Za to se nij moč navdušiti, če tadi nam dejo — Husiti. Saj sam sveti Pavel nči, Da tist po neverstvn smrdi, Kateri za drugim le kima Skrbi pa za svoje nič nijma. Pa ona alib'ralnosta nam tndi Zares po pravici se studi, Ki davi nas zdaj z antikristom, K' nas davit ne more več s Kntm. Duhovščini čast spodkopnje, V nasprotvanje zoper njo ščuje, Ker ve, da brez njene podpore Slovenstvo obstati ne more. Tak vmoril bi „liberalizem" Rad s cerkvijo tudi slavizem. Se trndi, da nas v liberalce Razdvojil bi in klerikalec, Ker upa, kar loči na dvoje, Da laglje požere oboje. I res smo vže pričkat se jeli, Na limancah mu obviseli. Od tistega časa pa tudi Še bolj so trpeli nam udi. Oj ne pozabimo, kaj jači, Ko skupna nevarnost nas tlači! Kjer .složnega" dela je treba, Tam pričkanje malo aa hleba. Zatrimo nesložnosti črva, SLOVENIJA naj bo vsem „prva", Ker ž njo bo prihajalo bolje, Cerkveno i narodno polje! Z njo tipamo, da nam se da, Obširnejši selfguvernm:i, Da se centralizem bo ?tegnil In ono, kar nase potegnil, Knr prej je b'lo patriinonialno, Da vrnil nam bo liberalno, Pustivši to samoupravi, Kot pustil stanovske jc stvari.— S tem prišle bi nase dežele Spod nemške še le kuratele. Potem bi sc manie pisalo, Za štempeljne tolko ne dalo. Hrvatom se pušča vžitnina Al dar j a od mesa i vina; Tud zanas bi b'lo oportnnsko Postalo če to bi komnnsko. Delili tud druge bi davke, Ker v lire bi za skupne opravke Potem se le nekaj dajalo, Vse drugo doma bi ostalo. (Konec prih.) DROBTINE. (Gospodu I. Ogrincu) prijtoznali smo razpisano darilo 10 goldin. v srebru za humoristično noveleto „Greh je!*4, ktera jc izmed vseh nam poslanih, tudi našemu poinagalrn slavnemu gosp. Fr. Ccgnarju najbolj všeč; slike iz kmečkega življenja so tako naravne, da si jih boljše ne moremo misliti; sicer pa je že ime p i sat e 1 jevo porok, da sc ne bode noben bralcc „Fetelinčekov", čitaje to izvrstno noveleto, dolgočasil. V prihodnjem številu „Petelinčka", ktero bode obsegalo strani, začnemo j<> tiskati. („Petclinček" velja: za celo leto 1 f. "Jo, za 3 mesece 30 kr Naročnina naj se pošilja pod naslovom : „O. H. Marlelanec. vrednik v Trstu." * (Nasledki taborov.) Nekteri „visoko kultivirmi" gospodje so sežanskim taboritom strašno zamerili, da prišedsi od taborišča, niso pred hotli stopiti v gostilnico, dokler s-, nij odpravila ploš.a nad vratmi z zapisom: „Zum Steni * Alla Stelia". — Ti gospodje imajo pač prerahlo srce; morali bi vendar pomisliti, da gostilničar v sketti in skozi slovenskem trgu, gotovo naj več novcev dobi od Slovencev; torei so imeli ' taboriti popolnoma prav, ako so gostilničarja k tema prisilili, česar bi se imel že sam davno domisliti. POSLANO. Spominjam se, da sem v „Novicah* čital neki dopis iz Železnikov, v kterem gospod dopisnik napake in goljufije graške vzajemne zavarovalnice biča. Prav je tako, odkrijmo našemn narodu, kaj je prav zanj, kaj napačno, kaj je koristno, kaj njemu v kvar, saj je ravno graška ena tistih tujih sesalnic, ki vsako leto največ denarja našim rojakom izpiplje. — Ona se imenuje vzajemno; a kaka je ta vzajemnost pri njej? Namesto, da bi delala usmiljeno, humanitarno, kakor bi to moralo biti in je tudi v resnici pri vseh drugih vzajemnih zavarovalnicah, ljubi svobodo prav v Avstriji navadno! Ako se komu tako prigodi, da ne more koj v vsacem obroku ob uri in minuti plačati — pridejo policaji i žendarmi z eksekucijo k njemu, tedaj išči kjer hočeš, dati moraš če jc ne vem kaj, i kedo ne ve koliko mora sedanji čas naš kmet oblaziti, da dobi le za teden nekaj krajcaijev na posodo. Oj ta toliko hvaljena svoboda, še naš kmet je ima preveč, dasiravno jej ni nikoli oponiral. Kar povem v naslednjem, se je prav meni samemu prigodilo. — Ker sc mi jc zdelo z di-videndi nekoliko čudno, ko sem vsako leto skoraj več plačal, ko jc navadno premija iznašala, i ker stoji v pravilih izrecno: „Kcdor ima vzroke, odpove se lehko zavarovanji, kedar hoče", storil sem tudi jaz tako, navedel svoje razloge i se pri -Slaviji" zavaroval. Kljuhu vsemu temu, da sem imel vzroke, dobim na dom avstrijsko svobodo! Prišla je eksekucija! Jaz grem naravnost k glavnemu zastopniku, ki se nekako Iludobiunigg piše i ga vprašam čemu to i zakaj to. On mi odgovori, da čeravno ne ostanem pri njem več zavarovan za prihodnje leto, moram vcudar premijo plačati, ko mu pa povem, da sem sc uže pri .Slaviji" zavaroval, začne mi v svojej jezi kvasiti, da „Slavija" zavarovalnih istin nikdar ne bo izplačevala, ako se nesreča primeri. Jaz se sklicem na dopis iz Železnikov v „Novicah", ter mu povem, da sc v „Slavij i* šc kaj tacega ni culo, a on mi vzhieen odgovori: „len lese solehe Sclnveinereien nicht!" — Tedaj slovenščina, slovensko časopisje, vse to je tem ljudem svinjarija, vendar pa hočejo živeti od slovenskega denarja i z njim še. celo humbug vganjati. — — Slovenci! spoznajte vendar te ljudi, ne zaupajte jim, ker so največi narodni sovražniki in i so le ted.ij vaši prijatelji, kedar vam zamori jo denar izpipati, i pristopite vsi mož za možem k našo j narodnej banki „SLAVIJI", ktera je slovanska i najbolj poštena izmed vseh dosedanjih zavarovalnic. Le ona da vsako leto svojim posamc nim členom opravniška sporočila v roke. ktere smo letos ravnokar dobili, iz kterih sc vsak lahko prepriča, kako se z društvenim imetjem gospodari i lehko svoje pritožbe izreče, ako se mu ne zdi kaj prav, kar pri druzih nij mogoče. Ves narod slovanski v „SLAVIJI" združen, postavil bo gmotno jez tujim navalom, delal, da bo gospodaril sam s svojim denarjem. «Vsi za jednega, eden za vse." M.FERLAN župnik v Smartnem pud Šmarno gr.ro. Oporni* Ti*orcjeejiu V zavodu z darilom odlikovanem za drobljenje in mletje žveplja, ki ga imata M. Dubič in C. J. dr. Levy dobivajo gospodje vinorejci v obili zalogi dobro znano žvepljo za rabo proti trtni bolezni in sicer izvrstno očiščeno sicitijatisko in romanško, najboljša roba, za zelo nizko ceno. — Z opombo, da smo letos zaceli mleti na nov način, in da je letošnje žvepljo posebno dobro, se priporočamo čestitemu občinstu. Žvepljo prodajajo: V TRSTU 1 Ustnik IVI a tCfŽ DubIČ. Corsia Stadion h. št. 12. \ r C. J. dr. Levy, Via San Francesco h. št. 4. V PIRANU: založnik gospod F- W. dr. Gabrlelll. V CERVINJANI: založnik gospod Leo Luzzattl. IA prodaj je Grota v Pliskovci z vsem orodjem, potem 630 []• ograde in 640 G* njiv za 1500 geld. Kaj več se zve pri gospodu ¿IniottU Usabit* Via Riborgo štev. 17. Društvo slovanskih mlinarjev vzajemno zavarovalnej banki v Pragi je zapocelo 30. sušca 11. svoje delovanje t velikim učastjem mlinarjev ne samo s Češkega, Moravč i Slezke, ampak tudi iz Jugoslovanske. -- IPravitie, ktere l»anka „Slavija4* temu društvu daje, so: 1. Mlini in enaki zavodi store popolnoma samostojen i lasten oddelek. 2. Konečui dobički, kteri se po zavarovanji mlinov in enakih zavodov proti škodi ognja dosežejo, bodo se razdeljevali verno in pravično ua podlagi pravil le med člene tega društva (društvenike). 3. Ako se naredi zavarovanje ua podlagi razumne cenitve. izplača se vsaka škoda, ktera bi se zgodila po požari., popolnoma i ne da bi se kaj odtrgalo. 4. Premoženje društva slovanskih mlina» jev, oskrbijnje poseben pregledni odbor, kttrega voli obrni zbor členov četrtega odbora i se mu tudi pridruži /.bor mli-uarskih poverjenikov. Iz priglasov i mnogih dopisov, ktere še denašnji dan na naše objavljenje o ustanovljenji posebnega oddelka za zavarovanje mlinov dobivamo, kaže se čem dalje, tem jasnejše, da so bdi mlinski zavodi za neprimerno visoke premije zavarovani. Oa bi tedaj opravičenim zahtevani enkrat za vselej bilo pomagauo, vzela si je „Slavga* za nalogo, vstreči opravičenim tiija-vaui, zahte-vajočim c^pliiiepollibiza zavarovanje mlim^H® tolaže se z gotovim prepričanjem. da ta misel, ktero je -SLAVIJA" /.budila, imela bode blagodarne uspehe tudi za druge mlinarje slovanske. Poživljamo tudi vse gospode, kteri se ali 6e niso priglasili, ali pa se jim zavarovanje koncu bliža, da bi ne odlašali glavnemu za-stopu banke „SLAVIJE- v Lj u b 1 j a u i svoj Sristop kar najprej mogoče obznaniti, premislivši, a so niu letne premije tako primerjene, da nobena druga zavarovalnica nizih ne ponuja- Le z groniadno vdeležitvijo i po složnosti zagotove si gg. mlinarji najboljših uspehov. Svoji t svojim vsi za pravico Živila slavjanska vzajemnost! V I*ra.gi, 30. sušca 1870. V imenu odbora: J. M. Š*ry Dragotin Židlicky predsednik. predsednikov namestnik. Dr.Fr. L. Chleborad glavni ravnatelj. Dr. J os. Frič Adolf Nocar _častni ravnatelj._čaatni ravnatelj._ SLAVIJA v2©j&if/in£» 211^1)ro^uJna Ibamlhi) v Pragi, Obrazec I. Izkaz odpravljenih in zrušenih zavarovanj za čas od 15. majnika do 81. decembra 1869: Odpravljeno Osteae v veljavnosti II ! £ rt - II Zavaro- ji > '4 ; ^ f -J Tinina f) 5 fi "« vloge I 110 :-i,400| 2.523 :'o78,2,123,235] 4o,c«a 330111.898,6651 90,556 ! «989;]4,t00.300|| 133.743 09 K toinu iz me- 1 sicev januarja, i! februarja in lj inarcija 1870 n Oddel.l.inll. 1045' 427.7S.li, 8,594 0 i! ; UuUelek HI. lj 1026 370.253;! 19,218 —| 1.161 — Skupaj od 15. N lj liiamiia 18119 j j! do 31. marcija ! , 1S70 9060i!4.K98,3361 IC 1,555! 1C Obrazec II. Račun zgube in dobička za leto 1869: Pozavarovalne tlo*r 1.0.» 5 67 Zavarovalnina oddelkov 1. in II. 43.186 84 Zrušena zavarovanja t;,798 55 Zrušena p»>trauAa plačil« 4M 41 7.2.»4 96 Škoda Postranska plačila oddelkov I. in II. 5.478 40 a) plačana ... loo — b) oznanjana a ne plačena . 3.400 —i e) pos. bna zaloga 5.OO0 8.500 — Zapadena zadat ja 1.045 07 Gospodarski stroški: pisarniški, najeiniiia (i všteto «draeno glavnemu voditelju poleg pravil), in- Obresti ..... 282 38 sertni, poševni, popotni, matematična dela, reinuneracije, male zgube, od- ni i: ustanovnih reči, tiskopfcoi in knjigarne .... 21.945 57 Pobrane provizije ' 19 74 kulkuriiu ..... 355 ■J l Zdravniške odiiiene . 41.5 75i 820 96 Dobiček iz gospodarskih stroškov 56.929 65 Ilupolnujoca piiza«ar*>alHina 314 29 Zavarovalna zaloga oddelkov I. in II. . 27.370 58 Ztkladna zaloga 20 pctgld. 46.232,72 kr. oddelkov I. in II. 9.246 54 Dopolnujoča zavarovalnina 5.448 95 Proiljna idl. radnlštva .Blavljc- 5 pet gld. 36.986.IS kr. 1.849 30 Zaloga za |>ozavarovanje 1.103 68 Zaloca dokifka oddelkov I. a II. 35.136 88 II3.494|7i 113.494 71 Tu našteti zneski so bili primerjeni in soglasijo z računskimi in manipulačnimi knjigami, llačunski pregledovale i: Em Hrabal. Jože Urban. Dragotin Šubert. Obrazec III.: Pregled 31. decembra 1869: A llagajnica VI žena /.i<*nr. Fr. Chleborad, glavni ravnatelj. Fr. Novak, glavni tajnik. A. Mlčoch, vrhni računar. Pregledniki računa: Jos. Urban, Em Hrabal, Dragotin Subert. Glavni zastop za slovenske deieie r Ljub/jami Iv. Lacko ¿erny 1. r, 1. tajnik^