Cesarjevič Rudolf. (Konec.) Po dokončanej ar. maši se koraT zopet otrnejo k cesarjevičn ter mu v lepem nagovoru še jedenkrat razlože bistvo zakramenta presvetega rešnjega Telesa in imenitnost prvega sv. obhajila. Na koneu govora pristavijo: ,,Kakor je Jezus, ko jfl bil 12 let star, prvič Sel s svojiraa roditeljema na veliko-noSne prazuike v Jeruzalem, tako je tudi cesarjevič zdaj, ko bode 12 let star, prvič priSel s svojima stitlima roditeljema na velikonočne prazaike zavžit pravo velikonoeno jagnja. Rakor mu je Jezus danes v tem lep izgled, tako mu naj bode v izgled v ajegovem celem življenji." — Ves gancn je cesarjevii! poslušal ta nagovor, potem se pa s solznimi očmi približal Njih Veličan-stvom in jih v znamenje ljubezni in hTaležnosti objel. Po sv. obhajilu je cesarjeviž zajntrkoval pri svitlem eesarji, svojira očetu, a na kosilo je njega in korarja Mayerja povabila sestra Gizela, kl ga je potčm tadi spremila v farno cerkev sv. Stepana, kder se je cesarjevič še jedenkvat zahvalil Bogn za ta veseli in srečni dan. V spomio tega dne^a je Rndolf prejel od Njih Veličanstva, presvitlega cesarja, kiasen slouokosten križ, od svitle cesarice, svoje matere, ia od sestre ^¦r 21 Gizele prelepe podobe, od babice, nadyojvodinje Soflje, pa prekrasno oi rtojstra Fflhriha izdelano podobo, ki kaže dogodbo, katero slaTni nemški pesnik Schiller in po njem naš Koseski prelepo opey&Y pesni: n<5rof H&ljsburški." Lepa slovosnost prvega sv. obhajila Rudolfovega nam jasno kaže, kako so njegovi atarši in nčitelji skrbeli, da mu ne le učenosti nego tudi pravo pobožnost vcepijo t mlado srce, dobro ved&č, da vse človeško zuauj« brez prave pobožnosti je nioevo in puhlo. Kakor so pa pri ueenosti za sreč potrebne verBke Taje, da ga napnh ne prevssame, tako so za telo potrebne tudi telesne vaje, da ga slabost ne preuiaga; samo učenje krepi le dubi, telo pa slabi. Zato pri cesarjeviču Rudolfu tudi telesnih vaj niso zaaemarjali V 6. letu svoje dobe je ie začel telovaditi. Za različne telesne vaje je imel tudi različne nčitelje. Vso odgojo Rudolfovo je vodil in. nadzoroTal goneralmajor grot Leopold Gondrecourt, kateremn je nasledoval 1865. leta generalinajor Josip Latour. Vsacega leta je moral Rudolf po jedno ali po dve ostri posknšnji delati. Te poskušnje so bile v prido Njih Veličanstva eesarja in muogo odličnih h' Tedencev, ki so bili od cesarja k posknSnji povabljeni. Prvo tako piisiiiSnjo je delal 23. in 24. februaija nieseca 186fl. leta. Zna se, da iz začetka je bil nekoliko boječ, a kmalu dobi pogum, in odgovarjal je tako spretno, da so se mu vsi oudili. Zaradi pridnosti, dobro glave in lepega obaašanja imajo vsi uCitelji Rndolfa radi, a tudi on je svojim uiiiteljem poslušen in jih ima srčno rad. Da bi oesarjevič Rudolf to , kar se je iz knjig naučil, bolje raznnieval in v spominu obdržal, potoral je na več krajer ter si vse to v rennici ogledal, o čemur sp je poprej učil. Tako je koncem meseca maja 1874. 1. v KremsU in Kloaterneuburgu opazoval Tojaške vaje pešcev in pionirjev, maja meseca 1875. 1. si je ogleda) t Koniornu tamoSnjo trdnjavo in se vdeležil topničar-skii vaj, in septembra meseca 1875. 1. je dlje Casa bival v taborn pri Brucko. Pototal je tudi 8 profesorjem Ambrosoin v Monakovo, da si ondu ogleda različne uinotvore v slikarstvu in kiparstvu ; pozneje je potoval tudi v Norin-berg zaradi stavbarstva, ker je v Norinbergu najbolj ohranjeno stavbarstvo iz srednjega veka. *Do zdaj vara sem pripcreedoval le o RudolfoTem udenji. A čloyek se more zmirom učiti, nego po trudapolnem dušeraeni razmišljevanji potre-je tudi zabave in razvedrila, aicer bi začela telo in duh hjrati. Zabave je toraj imel tudi cesarjevič Rudolf. Že v prfih otroških letih je imel cesarjevie dovoljenje od svojih staršev vsako nedeljo pop61udue nekoliko svojih mladih prijateljev povabiti na igro ali zabavo, pri katerej je bil vselej navzoč tudi aajvoJToda Friderik, ki je bil s cesaijeviCem v najprijaznejSej zvezi. Zna se, da so k tem igram in za-bavam bili povabljeni samo sinovi najodličnejših rodbin, kakor a. pr.: Auers-perg, Crenneville, Andrassj i. dr. V družbi svojih tovariiev se je Rudolf vedno prijazno in ljubeznjivo obnaSal. V 6. letu je bival nekoč v Reichenan-u. Kadetja iz dunajskega ^fovega mesta so prišli tja na sprchod in se pred vilo v red postavili. Cesarjcvii; jih je ogledal, prijazno pozdravil in k sebi V g<5ste povabil ter jim pri mizi Se cel6 sam stregel. Za take potrebe mn dad6 roditelji ?sak mesec nekaj denarja, o katerem jim na konci meseca da na- 88 tančen račua, v kaj ga je porabil. Kajvtč tega denarja dobijo siromaki, kat njegovo pleinenito sreč ne pozna večjega veselja, nego poraagati sironiakom t sili in jih 3 kakim darilom izuenaditi. Zavod zapušc-enih sirot vsako leto eam obišče in bogato obdamje. 0 počitnicah je Rudolfu najprijftnojša zabava potovanje. Tudi pri nekaterih javnih alovesnostih je bil navzoč. Tako 1862. 1. pri slovesnem od-kritji spomenika cesaiice Marije Terezije v dunajskoui NoveiB mestu ia 1873. 1. pri ravao takej slovesnosti v Celovci. Dnč 1. junija 1869. 1. je bil v BudapeStu pri kraljevem kronanji, kder je prvič nosil rčd zlatega runa. Leta 1871. je potoval po Českem iii Moravskem, povsod slovesno in častno sprejet. Cesarjevieevo stauovanje na Dunaji je snažno iu zelu prijazno. Od 1864. leta je stanoval v cesarskej palači uied tako imenovaninii Stepanovimi sabami. Hišoa oprara mti je bila priprosta in zeM čcdna. V prrej sobi so visele po steni podobti prvih avstrijskih junakov. kakor: princ Evgeu, aad-Tojroda Karol, ode Kadeck.v iu admiral Tegetthoft,- potem krasna Fuhriho?a podoha, katero je dobil od oadvojvodiuje Sofije v spouiin prvega sv. obbajila, in slika: nrešeflje Dunaja 1083. Jeta. •* Iz te sobe je ime\ vbotl v ucjjo sobo, v katerej je imel velike knpe kujig, zemljevidov, mafceniatiduih iu tizikaličnih piiprav in veliko račuusko tablo. V tratjej sobi je stal billard, kder se je včasih po obedu nekoliko Sasa zaltavljal. Leta 1874. je dobil Budolf večjo stanovanje, v katerem je nektlaj pre-bivala cesarica Karoliua ATgusta. Tukaj Se zdaj prebiva in vodi svoje go-spodarstvo. To stanovaaje je prostdraejše, veličdstnojše [a tndi 'uinčtiiojSe vredjeno uego H prvo. Soba, v katsrej je cesar Franc I. umrl, predelaua je v kapelo, v katerej se po dvakrat v letu sv. maša služi. Kadai' Njih Veli-čanstva cesarice ni doma, pridejo svitli cesar k Rudolfu na obed. Govoržfi o eesarjevičevih zabavah ne sinemo pozabitj lova, ki mu je o prostem času zeI6 priljubljena in koristna zabava. Leta 1866. se je zai5el vaditi streljati in drugo leto 13. junija je ustrelil prvegajeleua v zverinjaku Lainzkem. Pri lovu ai Kudolf radi roke iu oi5i ter si krepi zdravje, ki bi sicer utegoilo pešati vsled tolikega trudapolnega učeuja v sobi. To «o površne, le poglavitae 5rtice iz otroških in dijaških Ivt našega cesarjeviča Rudolfa. Veudar že te črtice kažejo, da je cesarjevie zdrav ua duSi in tolesu, polhnon blazega in Titežkega dalia, krepak na mišieah in volji, natančeu v vseui svojem delovanji, — sploh nadepoln in ljubezaiv mladcneg, ki ga uavdaja sr6na ljubezi'n do Avstrije in gorka želja za blagor in čast njenih prebivalcev. Zato jf pa on tudi dika in nada vseh avstvijskih na-rodov, ki mu pri vaakej priložnosti kažejo svojo udanost in Ijubczen. Bog daj, da bi to ljubezen in udanost svojih podložnikov v obilaej mcri užival tudi takrat, ko niu previdnost božja naloži težko bremo vladarsha nad njimi. Od nas Slovenc^v sme biti tega zagotovljeu, ker Slovenci so zvesti in verni ter mož beseda v svojih obljubah. Naž slavni pesaik pa je že pri Rudolfovej zibelki y imenu Stoveucev obljubil: Yal na skalovji raskaja se v pžne: Stali Ti bomo kot sltalnats stčne, Ako Ti sila krivičaa preti, Tiregaino za Te življenje in kril — Spi*al J. S—a.