Kratko razjasnjenje ?ez sklep der-
?avniga zbora zavoljo kmetijskih reci.
Novice so v 37. listu sklep der?avniga zbora zavoljo kmetijskih re?i oznanile, in ker je ta sklep tako ob?iren, de je ?e marsiktero vpra?anje zbudil, ga ho?em nekoliko razjasniti.
Pervi? se mora opomniti, de ni bil namen s tem sklepam vse kmetijske zadeve natanjko tako razdrobiti, de bi bila ta re? za vsaciga kmeta ?e odsojena, ampak namen je bil le ta, poglavitne postave ukoreniniti, po kterih se bo ravnalo pri izdelovanji posamesnih zadev.
Izgovorjeno je, de vsa zaveza med gruntnimi go-sposkami ali graj?inami in med podlo?nikam ali kmetam je nehala. Nehale so tedej tudi vse postave , po kterih so bile do zdaj prito?be med gruntnimi gosposkami in med kmetam obravnovane. Zatorej so nehale vse kazni Lstrafinge) pri gruntnih gosposkah , nehal je tudi go-sposkini eksekucijon.
Iz tega izhaja, de je kmet s svojo osebo CPer" sono) osvoboden, to je, de on ni ve? podlo?nik, ampak
on je od tihmal prost de?elan (freier Staatsbiirger). Kmet bo za naprej le postavam podlo?en, ki jih bo der-?avni zbor z dovoljenjem Cesarja storil; on bo tudi le za der?avne potrebe (za potrebe cesarstva) davke dajal. Ker so pa graj?ine , kakor na Krajnskim Mekinska, Vi?njagorska, ?u ? enber ska i. t. d. tudi komesij-ske opravila in sodni?ke ravnave po sporo?ilu Cesarja oskerbovale , torej se jim mora v ti zadevi tudi za naprej in tako dolgo pokor?ina skazovati, dokler povsod cesarske uradnije vpeljane ne bodo. Tako je tudi sploh na ?tajarskim in na Koro?kim v Celjov?ki kresih V teh zadevah take graj?ine niso gruntne gosposke, ampak gosposke, ki v Cesarjevim imenu za mir in pokoj in za pravico skerbe.
Upati moremo tedaj, de bodo na?i Slovenci, mo?je bistre glave in dobriga serca , imeuitnost te zadobljene prostosti spoznali, in z modrim obna?anjem pokazali, de bo vredni te imenitne pridobitve. Ne mislite tedej, dragi prijatli! de je po tem polaj?anji va?ih dozdanjih te?av pot k razujsdanju nadelana, ? ne mislite, de imate zdaj pravico z bahanjem se juna?iti ali proti dozdanjim grunt-nim gosposkam z napuham se ?opiriti, ? to bi bilo gerdo in bi vas enake storilo ?ivincetu, ktero iz hleva izpu?eno rita in berca in se vkrotiti ne da. ? Kako bi bilo to nasprotno, ko bi pri ti priliki, ki ste sami svoji postali in vi?ji stopnjo v sredi ljudstva dosegli , se po?vi-nili, in tako omazali ?lahtni lik v?love?enja.
Pa ne le sama oseba (per?ona) kmeta je osvobo-dena, ampak tudi grunti ali zemlji?a so vsih dol?nost odvezani, to je, de nehajo za naprej vse opravila kmetov proti graj?inam, desetnikam , proti fogtijskim , gorni?kim in soseskinim gospodstvam. Vender je pa sklenjeno, de za dela, za davke v blagu in v denarjih se mora ber? ko ber?  primerno   od?kodovanje odmeriti. ?
Od?kodovanje se mora dati graj?inam, kar je po pravici. Ce se bo pa morebiti previdilo, de je ta aii una prejem?ina krivi?na, ali de graj?ine pravice nemo-rejo spri?ati, se ?e samo dobro ve, de za nap?ne pri-jem?ine nih?e od?kodovanja ne bo obsodil. ?
Razsodba, ktere dela (tlake) in kteri davki so od?kodvati in po kako?ni ceni, je izro?ena odlo?enimu odboru , v kteriga smo za vsaki gubernijum po pet po-slancov izvolili. Ti mo?je bodo tukaj na Dunaj i za vse de?ele natanjko tarifo naredili; tako dolgo bo pa treba poterpljenja.
Za pla?ilo tistih tlak, gosposkinih davkov, desetin, i. t. d. za ktere se bo od?kodovanje dalo, se mora iz premo?enja de?ele denarnica (ka?a) napraviti, iz ktere ge bo za zadeto de?elo prerajtano od?kodovanje popla?alo, in der?avno vladarstvo, ali kakor pravimo, Cesar, bojo pri ti re?i srednik.
Nektere de?ele imajo svoje premo?enje; kmetje tacih de?ela se bodo smejali, ? ali na Krajnskim je enmalo pusta, ker ni veliko de?elniga premo?enja. Nekaj ga bomo pa le poiskali, in? kakor se mi zdi, se bo tudi dobilo.
Drugo pot se bomo enmalo od gojzdov, pa?nikov, od lovstva (jage) in rib?tva pomenili.
Na Dunaji 21. kimovca 1848.             Ambro?.
168