298. številka. Ljubljana, v petek 27. decembra 1895. XXVIII. leto.
SIDVMI MOD.
lakaj« i*ak dan avveer, isiinii nedelje in prasni ke, ter velja po polti prejeman sa asstro-ogerska deiele aa vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., in četrt leta 4 gtd., ea jeden ■me 1 gld 40 kr. — Za Lj obijano bren potiljanja na dom aa vse leto 13 gld., ea Četrt leta S gld. 30 kr., ta jeden mesec i gld. lo.kr. Za pošiljanje na dom racnna se po 10 kr
na mesec, po 80 kr. ca fietrt leta — Za t n j e deiele toliko vefi, kolikor poštnina masa. Za oinanila plačuje ae od ttiriatopne patit-vrste po 6 kr., fie ae oiraanilo jedenkrat tiaka, po 6 kr., fie te dvakrat, in po 4 kr., fie ae trikrat ali večkrat tiaka Dopisi naj ae iivofe frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Drsdaiitvo in npravnistvo je na Kongresnem trga It 12. Upravoiltva naj as blagovolijo poiiljati naročnine, reklamacije, osmanila, t j. vse administrativne stvari.
Abstinenčna politika štajerskih Slovencev.
Minolo nedeljo so se sedli slovenski deželni in državni poslanci štajerski na posvetovanje in soglasno sklenili, da jim v sedanjih razmerah ni mogoče vstopiti v deželni zbor Štajerski.
Nagibi svoječasnemu izstopu slovenskih poslancev iz dež. zbora so znani. Slovenski poslanci so bili v Gradci vedno prezirani in zaničevani, dasi sestopajo tretjino vsega prebivalstva. V dež. odboru niso imeli nikdar svojega zastopnika, takisto ne v del. šolskem svetu. Nemškoliberalna večina je postopala napram njim s tako brezobzirnostjo, da js ves slovenski svet občudoval njih potrpežljivost ter jo pogoatoma tolmačil kot klaverno pričo nedostajanja vsake eneržije. Kontno so nemški poslanci vseh strank kronali svojo brezobzirnost s žaljivo, •krajno provokatorično resolucijo glede celjske utra-kvistične gimnazije in takrat je strana počila.
Slovenski poslanci so sklenili zapustiti deželni zbor in so svoj sklep v žlic vsema prigovarjanja tadi izvršili, slovenski volilci pa so jim za to njih odločno postopanje na Številnih shodih izrekli priznanje.
Koalicijsko ministerstvo je v tem odstopile, minil je tragikomični Kielmanseggov intermezzo in na krmilo je prišla Badenijeva vlada, katero je zadela naloga, posredovati, da ee slovenski poslanci zopet povrnejo v dež. zbor.
Ministarski predsednik grof Badeni se je lotil tega nehvaležnega dela in dtajerski namestnik marki Bacquehem ga je krepko podpiral. A oba sta se obrnila na napačno adreso. Posredovala sta pri Slovencih, namesto da bi se bila pogajala z Nemci, a tudi slovenskim poslancem nista nič preciznega obljubila, nego le splošno obetala, da bodeta že posredovala pri nemškoiibtralni večini, naj ugodi nekaterim slovenskim željam.
Bati se je bilo, da sedejo slovenski poslanci na te Badenijeve limanice, saj je to star greh slo venske državnozborske delegacije, da verjame vsakemu ministru, če le obljubi, da izpolni svojo dolžnost. A štajerske slovenske poslance je izkušnja izučila, da besedam ni verjeti, in da tudi ministrske
obljube niso vredne piškavega oreha, Če ni jamstev, da ne bodo izpolnile. In to njih naravno nezaupnost je še podvojila skrajno krivično postopanje glede paralelk na obeh celjskih gimnazijah. Dočim se je namreč brez vsega obotavljanja dovolila paralelka na veliki gimnaziji, se ni dovolila na slovenski gimnaziji, dasi je na tej veliko več učencev nego na prvoimenovani.
Slutnja, da Badenijevo ministerstvo nima dobrih namenov glede Slovencev, je torej — tako vsaj sodimo — napotila slovenske poslance štajerske, da so sklenili, ne vrniti se v dež. zbor in prav od srca jim čestitamo na tem možatem in odločnem po-to-panjn. Razmere na Štajerskem so za Slovence tako neugodne, da hujše nikakor ne morejo postati, tudi ko bi Badeni hotel s Slovenci govoriti tako, kakor je govoril z Malorusi.
V resoluciji, katero so slovenski poslanci štajerski sklenili na rečenem sestanku, pa ni povedano, pod katerimi pogoji so slovenski poslanci eventualno pripravljeni, povrniti se v deželno zbornico, in to je, kar nam pri tej stvari nič prav ne ugaja. Štajerski slovenski poslanci se lahko zanašajo na svoje volilce in govore zatorej lahko brez okolišev. Govori se sicer glede pogojev za zopetni vstop v deželni zbor to in ono, ali avtentičnega se nič ne ve. Po naši sodbi bi bili morali slovenski poslanci te pogoje določno povedati, kajti le v tem slučaju bi tudi narod vedel, pri čem da je, tako pa ne ve nihče nič, za kako ceno je pridobiti slovenske poslance za zopetui vstop v dež. zbor. Upamo, da se slovenski poslanci ne bodo dali ujeti s skledo ue-zabeljene leče.
V IJiiblJanl* 27. decembra.
Proti hrvatski gimnaziji v Zadra Sedanja vlada je obljubila osnovati hrvatsko gimnazijo v Zadru. To je pač pravično, ker v zaderskem okraju je 5G.000 Hrvatov in le 8000 Italijanov, kateri pa imajo popolno italijansko gimnazijo in ni?jo realko. Italijanom pa ni všeč, da bi v Zadru se osnovala hrvatska gimnazija in so imeli t* dni shod, na ka ten m so sklenili protestovati proti taki nameri in jako mnogo govorili o italijanskem značaju Zadra in zatiranju Italijanov.   Postavili so se popolnoma
na jednako stališče, kakor so se bili celjski Nemci* Motijo se pač Italijani, če mislijo, da bodo kaj opravili. Vsa stvar ne bode vzbudila niti toliko brupa, kot je osnova dvojezične gimnazije v Celju. Proti celjski gimnaziji je bila večina nemških poslancev, a za italijanske proteste se pa Nemci ne bodo dosti brigali. Posebno se zjedmjena levica Italijanom na ljubo ne bode prepirala z vlado.
Banffy zgublja zaupanje pri vladarju. C-ar je izvedel o očitnih sleparijah ob raznih dopolnilnih volitvah v državni zbor in je zatorej DtnfVvja poki.cal na Dunaj, da stvar pojasni. Banflfv je opravičeval vladno postopanje, a njegova pojasnila niso zado-volila vladarja. Ogerski ministerski predsednik je odšel jako potrt z Dunaja. Ogeraki vladni listi pa popolnoma molče o tej avdijenci. — Poleg t» ga so pa stališče vlade jako omajali razni drugi dogodki. Pravosodni minister se prav ne ujema z drugimi ministri glede ukaza vojaških oblastev, da se morajo častniki tudi cerkveno poročiti. Fejervarv j* pa silno kompromitiran z razkritji nedavno vpokojenega ministrskega svetnika Kasicza, ki je bil po listih objavil razne škandalne stvari iz poslovanja ministra deželne brambe in državnega tajnika Gromana Kasicz je tudi svetu razkril mnogo nelepih stvarij iz Fe-jervarvjev* ga rodbinskega življenja. Oger-tki minister deželne brambe se pa ni pečal le z vojaškimi stvarmi, temveč se je bavil tudi s politiko in bil nekak posredovalec mej krono in vlado v raznih kočljivih stvareh. Zato ni brez pomena, če se bode tedaj umakniti moral.
Grof Herbert Bismarok. Seveda stari Bis-marck ne stopi več v državno službo, če tudi se cesar popolnoma sporazume ž njim. Govori se pa, da njegov sin lltrbert v kratkem vstopi v državno sltlibOi Nekat-ri celo m'slijo, da bode Herbert Bismarok državni kancelar. Stališče kneza Hohenlohea je močno omajano. Njegova politika cesarju ne ugaja. Cesar Viljem je prišel do prepričanja, da je Bismar-kova politika bila bolj prava. Seveda sin, če postane državni kancelar, bode hodil po stopnjah svojega očeta. Posebno dokler je stari Bismarck živ, bode le on pravi kancelar, sin bode le njegovo orodje. Seveda bode grof Herbert Bismarck zadel pri raznih strankah n;t drugačen upor, kot je oče njegov. Od
ne da, mama?" — dejal je ljubeznivo Gradnik ter zaljubljeno se smehljajoč božal Ido po debelih kitah.
.Zares cela gospodinja je postala. Na knjige je do cela pozabila; — čudno, menda ni imela nikdar resničnega veselja do njih !M —
Ida se ni up: la ugovarjati; le nemo je poljubila svojo dobro mater rekoč : „Nič mi ni, — prav zdrava sem."
In kmalu potem se je oblekla Graduička v rujavo, pol volneno pol svileno krilo, na glavo jo dela staromodni slamnik, Gradnik pa je pokril cilinder, katerega je nosil le o praznikih in preko desne si je obesil črn površnik. Sicer je bilo še-le sredi avgusta, — a večeri so postajali vender-Ie malo hladni zlasti za človeka, komur so preteka po žilah lena stara kri. — In Ida? — I no, kako neki se je oblekla mlada, živahna in lepa Dunnj-čanka! — Sama nazivlja svojo nošo „šik« ; reči pa se ji sme tudi — koketna, pikantna zapeljiva ... —
Potem so šli. Bil je jasen dan in po njivrh in travnikih je bilo nebroj marnih delavcev in delavk.
V jedni u ' u dvorišči Rusovega gra-
Institutka.
(Spisal Fr. Q. Kosec.) (Dalje.)
Nič od vsega tega ! — Na sredi očitnega vrta, poleg hleva, v katerem so mukale krave, kjer so
razgetali konji žroči iz svojih jaslij rmeni oves, _
naslonjen brez vsake olike na drevesno deblo, z obrazom  tako   strašno   ledenim   in neizrazovitim
dejal ji je suho:   „Ako Ti je prav, bodi moja _
gospodinja; — o, dejal ji ni: — bodi moja kraljica, moj angel j! — Moja k ah ari ca bodi,
je dejal!--Će pa nočeš, — n6, meni je egalno;
poiščem si drugo, — kaj za to!" —
Da, da, tako brezstidno, tako brezčutno ji je razkladal svojo „ljubezen" ta brezobrazni Ras, ki je vrhu lega še tako — grdi — Zares, prav grd je s tistimi belimi brkami in s tistim zamorskim obrazom ; života pa je zavalenega kot medved ! — Ne, njega ne bi hotela za ves svet; — fin, lep in postaven, črnih las in očij, pa bele polti mora biti njen bodoči soprcg, ali pa — nič! Zakaj pa se je ubijala na Dunaji toliko let z vsemi mogočimi vo-
| dami; — in lepa pa bogata je tudi I   Ni je skrb, j da bi ue dobila boljšega, ki jo bo oboževal, nosil na rokah kot svoj najdragocenejši zaklad ... —
Nikdar še ni bila Ida tako marljiva kot tistega dne. Cel dan je netrudno delala ter z namrščen irn Čelom tekala kot najskrbnejša gospodinja od jednega posla do drugega. Nič ji ni bilo prav, vse je grajala in popravljala.
„Kaj ji je neki danes?" — pomenkovali so se začudeni posli. „Sicer je je bilo samo veselje, petje in šala, — sedaj pa nakrat tako osorna. — Morda je bolna ?* —
* «
„Veš kaj, Polona, — pojdimo obiskat gospoda Rusa I Odkar je popravil svoj gradič, nas je že večkrat vabil; baš imam čas, — kar pojdimo!"
„Pa pojdimo!" — odvrnila je mati županja. „Tone naj ostane doma, mi pa . .
„Marini, naj pa ostanem jaz rajfie mesto To neta doma!" — oglasila se je naglo prebledela Ida.
„Ne, Ti greš z nama," — določila je Graduička. .Nekaj dnij sem si tako čudno bleda treba Ti daljšega sprehoda v svežem zraku "
„Prevnč se žhiiom. lika! Saj ti ni treba toliko delati in letati, — čemu pa imamo posle! — Kaj
kar ni Bismarck več kancelar, so se razne stranke bolj osamosvojile in stari cesar Viljem ni več živ. Kadar je bil v zadregi bivši kancelar, je starega Viljema naprosil, da je s kako izjavo upliva! na par-lamenf. To je pomagalo, a mladi sedanji cesar pa nima tacega upliva.
Sleparije pri madridskem magistratu Se vedno razburjajo javno mnenje na Španjskem. Sedaj se vrši sodnijska preiskava, a kaže se, da bode zahtevala nekaj žrtev izmej sodnikov. Madridski mestni odborniki so dobri prijatelji mnogih sodiških urad-nikov in slednji so poskusili stvar potlačiti. V preiskavi zaradi napada na markija Cabrinano, kateri je razne sleparije odkril, so se ponaredili zapisniki. Kot veščiki zaslišani izdelovalci orožja trdijo nimre", da so se njih izpovtdbe pozneje popačile. Izpovedali so ravno t tko kakor marki Cabrinano. To je bilo provzročilo hud prepir mej preiskovalnim sodnikom ter izvedenci in markijem Cabrinano. Časopisi, ki se sedaj bavijo s to stvarjo, zahtevajo, da se začne proti preiskovalnemu sodniku preiskava. Preiskava proti mestnim odbornikom vedno spravlja nove stvari na dan in vedno več olborniknv je vanjo zamotanih. Kako se stvar konča, se ne ve. Republičani stvar izkoriščajo proti monarhiji.
Venezuelsko vprašanje Do vojne ;aradi venezuelskega razpora ne pride. Angli;a se v kratkem začne pogijati z Venezuelo, in upa, da poprej doseže sporazuinljenje, predno bode severoameriška mejna komisja mogla zaćeti svoje delo. Ang'eži bodo nekaj prijenj .'i, da le ne pride do vojne in se častno iz te stvari izmotajo. Će bi Zjedinjene države Angliji določevale mejn, bi bilo zanjo sramotno, če se pa sama pobota z Venezuelo, pa ne bode, če tudi O ljenja. Ko bi s* pa le ne doseglo eporazumljenje, bole pa baje Rusja posredovala in se njej predloži vse vprašmje v razsodbo. V Ameriki je pa tudi minolo prvo navdušenje za vojno. Ve Ino bolj se slišijo gl.novi, da naj se ohrani mir. Posebno bogati trgovci, ki se boje zgube pri trgovini, so vpri-zorili neko agitacijo po vsej deželi proti Clevelau dovi bojeviti politiki. Seveda so si pridobili na svojo stran tudi več listov. Cievelan i sam baje že želi pri spremenjenju mišljenja prebivalstva, da se vsa Stvar kmalu pozabi.
Pisma iz Prage.
V Pragi 21 decembra. Boj mej Staročehl in Mladočehi ne potihne popolnem nikdar. Vedno pride kaj na vr^to, da ga potineti. Vilasti od poslednjih dež»-lnozborskih volitev eem, pri katerih je igrala staročeška stranka vlogo lisice, kateri je grozdje prekislo, porabi nj'no časnik.ir^tvo vsako priliko, da vrže zmagavsej m'ailu-čtški stranki kako poleno pod noge. Komu to pač koristi? Tnko naivni menda Staro« ehi vender niso, da bi gojili nado, da bedo oni politični na»ltdniki Mlidočehov, če se jim bi utegnilo posrečiti, da iste diskreditirajo pri narodu. Staročeška je bila ! Fuit llion! Tu ne pr imga niti sumničenje, da je mlado-celka stranka izdala državuopravno idejo, kakor se ji to očita po tdarcčeških glasilih, odkar sta bila državna poslanca dr. Kaizt in dr. Kramar v drž t v nem zboru i/.razila o češkem državnem pravu nekaj svojih nazorov, ki se ne strinjajo do cela z orto-d ksnimi dogmami politične konfesije o tej stvari. Poslanec dr. Stransk^ je sicer v državnem zboru pojasnil  strankino  etališče v  tem  oziru in izvrše-
valni odbor stranke je zahteval od mladočeške državnozborske delegacije pojasnila, toda vse ne pomaga nič. Kljubu tema je vsa stranka kriva izdaje, zato križajte jo! Kdor ima pun k taci je na avoji vesti, je pač najmanj opravičen očitati komu izda jalato. Toda .pohlep oslepi".
Na dan 28. t. m. sklican je deželni zbor kraljevine Češke. Ker je jedna mogočna stranka, namreč staročeška, skoro do mala izginila, je umevno, da se radovedno u giblje, kake skupina se bodo ostvarile, osobito s kom se bode spojila 90 poslancev broječa mladočeika delegacija, ako se sploh bo komu tesneje pridružila.
Jedni trdo, da jih vleče njiho svobodomiselnost k dosedaj mej češkimi Nemci vladajoči nemško-liberalni stranki, ter da imajo izdelan načrt češko-nemške sprave, ki ga nameravajo predložiti zastop mkom omenjene stranke, in da bi utegn li vsled tega z liberalnimi Nemci složno postopati proti feudalnemu veleposestvu. Drugi zopet dokazujejo, da se mladočeški zastopniki dogovarjajo s konservativnimi in narodnimi veleposestniki radi načrta adrese na cesarja, v kateri se bo poudarjalo češko državno pravo. Ko bi se pa veleposetniki postavili na načelno protivno stališče, nameravajo baje mladočeški po danci na svojo roko adreso predlagati in tudi nadalje za se postopati. Katera izmej navedenih trditev je prava, pokaže se kmalu. Istotako željno se pričakuje, kako dolgo še bo cesarski namestnik grof Tbuu osrečeval deželni zbor s svojim ,hamala damala", kakor ga je smešil dr. Patak v državnem zboru radi slabega znanja češkega jezika. Cesarski namestnik v kraljevini Ć >ški — in češko le lomi! Razmere .skoro kakor na Kranjskem! Znano je, da je ininisterski predsednik grof Bideui naročil grofu Thunu, naj stopi v pnjaznejo osebno dotiko z mladočeškimi deželnimi poslanci. Malo težko bo mu to, osobito ker Mladočehi ne r- H-ktirajo na milostIjiv smehljaj grof>vskega dolgina, toda kij ne stori človek vsega, da se obdrži na namestuiškem prostoru, od koder se vender zleze na sedež m ni-sterakega predsednika lažje nego iz kakega zasebnega kota! Grof Btdeui se moti, meneč, di zadovolji češki narod, ako odstrani grofa T.iuna, proti vladnemu sistemu bore se v prvi vrsti Češki na rodni zastopniki in grof Thun je le-tega sistema oklep, zato padajo udarci najprej nanj.
Kakor tudi je situacij« še nejasna, na vsak nač n pa bo bodoče zasedanje češkega deželnega zbora zanimivo in tuli burno ali veselo, kakor je to dr. Pacak že prerokoval v državnem zboru.
Svoj čas je .Slov. Narod" poročal, da se je jeden izra-j .Omladincev", Vaclav ČiJek, ustrelil, ker je v zmnem procesu izdal svoje tovariše. To je bilo napačno. Ustrelil se je v melanholiji in ixdal tudi ni bil ničesar važnega, sicer se ne bi bili ,Omlad no" demonstrativno udeležili njegovegt pogreba. Pri tej priliki vršili so se ni pokopališči v .Oišmech", kjer je bilo zgromidenih okoli 10 000, voliki izgtedi. Ril je pravi boj mej občinstvom in policijo, tem grozneji, ker se je vršil na prostoru, posvečenem miru in tihoti. Ko bi bila postopala pohoija bolj pomrljivo, ne bi bilo vsega tega. Toda [iraškt pol cija slovi po svoji .energiji-. Posl. Š* manek je interpeloval v državnem zboru radi policije, a proti izgrednikom je bila dne 18. in 19 t. m. razprava pred so liščem. Jeden obdolžencev je bil oproščen, Veber je dobil 10 dnij, Vošahltk 3 mesece in Springer 4 m« sece -zapora.
Končno še nekaj. M -sto Plzenj namerava si posodit pet in pol milijona gold. Od te svote je določeno mej drugimi podporami nemškemu gledališču 50 000 gld. in telovadnici nemškega turn-vereina 10.000 gld. Dotični predlog je bil v mestnem zastopu vzprejet jednoglasno. Kar si naj bi zapomnili zastopi mest s slovanskimi manŠinami pa tudi kranjska hranilnica v L;ubljani!
Da bi bili Slovencem, osobito Ljubljančanom, božični prazniki srečneji, nego so jim bili letošnji velikonočni! R.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 27. decembra.
— (Deželni zbor) Jutri, v soboto, se snids novovoljeni deželni zbor kranjski. Ob 10. uri do-poludne bo v stolni cerkvi sv. maša, po maši pa se sbero poslanci v veliki dvorani na starem strelišča, kjer se bodo vršile seje. V jutrišnji seji sa bodo volili samo odseki, pravo deželnozborako delovanje pa se začne po sv. treh kraljih.
— (Repertoir slovenskega gledališča.) Prihodnja slovenska predstava bode v nedeljo, dne 29. t. m. Pela se bode opera .Janko in Metka", to pa na izrecno željo mnogih prijateljev našega gledališča, bivajočih zunaj Ljubljane. To bode zadnja predstava te opere na našem odru, kdor je torej ni slišal, naj ne zamudi nedeljske predstave, zakaj ta opera se z novim letom definitivno odstavi z repertoirja.
— (Slovenske gledališče) Poklicani in ne-poklicmi estetiki odrekajo sicer lahkim izdelkom sočasnih dunajskih pisateljev vsako literarno vrednost in obsojajo njih dela kot plitva in nepoetiČna, ali občinstvu ugajajo, pa bodi to dunajsko ali ljubljansko, in naposled je občinstvo tudi v literarnih rečeh zadnja instanca. .Brat Martin" je take vrste igra. Estetiki so jo obsodili na Dunaju in drugod, občinstvu pa prija. Pri sinočni predstavi ni bilo smehu ne konca ne kraja, živahnega ploskanja pa je gledališče odmevalo. In to ploskanje so v polni meri zaslužili tako g Inemann, kakor gospč Pola-kova, gospč. S'avčeva, g Podgrajski, g. Danilo, gospč. Nigrinova in g >spč. Biten "eva, pa tudi manjše uloge so 84 b >lje igrale nego prvič. Sploh se je igralo animirano in so bili tudi ensembli prav dobri. Gledališče je bilo razprodano tako, da so se morali v parter postaviti stoli.
— (Božič) Božični prazniki so minoli. Navadno je Božič bel, letos pa je bil moker, deževalo je namreč. Trgovci in obrtniki so z letošnjo božično kupčijo prav zadovoljni, dasi se jej je seveda poznalo, da je bil letos potres.
— (Čitalnica ljubljanska; imela je včeraj dopoludne v mali dvorani .Narodnega doma" svoj 39. občni zbor, katerega se je udeležile lepo število članov. Pozdravivši zbrane članove opisal je predsednik g. dr. vitez Bleiweis-Trsteniški v kratkih potezah zgodovino narodne Čitalnice ljubljanske ter izrazil svoje veselje, da more sedaj prvikrat pozdraviti občni zbor v velečastn h prostorih .Narodnega doma*. Polovico gradbenega kapitala moral je odbor „Narodnega doma" najeti, zatorej bodo morala prispevati v njem nastanjena narodna društva, da se najeti kapital primerno amortizuje. Čitalnica plačuje sa svoje prostore 2000 gld. letne najemnine, in ker si je čitalnica morala omisliti precej nove oprave, treba bode misliti na to, da se društvenina primerno poviša ali pa da se pridobi potrebno število novih članov. Odbor upa, da pristopi pri novih ugodnejših okolnostih lepo število novih članov in da mu ne bode treba povišati dru-
di.'-a. — Truma kokoši, rac, puranov in golobov je | kokodajskalo in kričala pred vhodom. Na stopnjicah pr d širokimi durmi je stala majhna debelušasta starka, ki je metala perjadi iz svojega predpasnika ječmen, ajdo, proao in koruzo, — vse zmešano. Okoli žene pa sta se lovila dva velika rmena in belopisana lovska psa
.Kuš,  Bes, — kiis, Ćrt!" — vikala je nad njima, kadar sta bila presilna ter sta strašila perjad.
Gradnikovi so obstali  sredi dvorišča zroči na mični prizor.
Na desni strani gradiča je stalo obširno, s Škrli krilo podolgasto poslopje, hlev. Dvoja vrata so bila odprta ; skozi jedna sta se videla dva konja, skozi druga pa je stopil baš postaren hlapec s ko Šem krme na plečih. Na levi strani je bilo nekobko manjše, a višje in istOtako krito poslopje, pred katerim je snežil zal kočijaž z gobo in cunjami veliko novomodno kočijo.
V istem hipu je prišla skozi vežo mimo starke pri perjadi idečeličiia, bujnoprsata dekla razoglava in viaoko zavihanih rokakov ; izpod <io kolen spod-brecanega krila gledala so gola, debelo napeta meča in bosa, širokorazhojena stopala. Pod pazduho je tiščala   leseno  posodo  hoteča iti k vodnjaku sredi
dvorišča po vodo.    Visoko je odprla svoji svinjski | očesci   ko je ugledala Gradnikove, potegnila z raz-kavo desnico preko svoje razkuštrane glave prepla plašeno sikajoč:    .Ješ, ješ, Resa, — glej no!" —
„0h, oh, županovi . . .!" — hitela je takisto osupela starka, vrgla vse hkratu iz predpasnika mej živali ter stekla gostom naproti. — »Oh, dober dan; prosim, kar gori naj gredo, — gospod so v kameliji !u — je  dejala  in se preuljudno klanjala.
Tedaj pa se je odprlo v prvem nadstropju okno in pokazala se je Rusova brkasta glava.
.Pozdravljeni! — Prosim lepo potrudite se še malo višje 1 —
Gradnikovi so stopili v gradič; na širokih, umetno zvitih stopnjicah jih je pričakoval Rus.
.Vender jedenkrat!" — dejal je veselo ter ljubeznivo stiskal županu in županji roko; Idi se je le nemo poklonil. Potem pa je zavpil doli po stopnjicah: „Reza, cenjeni gostje se bodo najprej v kanceliji malo odpočili, potem pridemo v salon."
.Že prav, gospod!" — odzvala se je starka in zginila brzih korakov.
Gostje so stopili v svetlo sobo, katere stene s j bile pokrite z omarami polnimi knjig in zvezkov.
Ondi so sfdli na zelene, staromodne, a zato tem praktičneje f telje.
.Prav upehala meje ta pot; — saj veš, starec hoditi z mladino!" — dejal je Gradnik ter se ko-modno naslonil v širokem mehkem naslonjaču.
.Zakaj se niste rajše pripeljali; pot je vroča, prašna, brez sence ..."
„Kj, človeku dobro de malo gibanja, pa Ida je rekla, da . . .*
.Jaz nisem ničesar rekla, papa!"
„Jaz sem rekla, da bo godil Idi malo daljši sprehod, ker je nekaj dni sem bolna . . ."
„0h ne, mama, prav zdrava sem!" —branila se je Ida in avojeglavno ogledavala veliko Rusovo knjižnico pa rdela jeze in zadrege.
.Tudi meni se zdi gospica popolnoma zdrava!" — potrdil je Rus videč njeno stisko.
In potem so govorili o kupčiji, kmetiji, živi* noreji, — o zdravji, vremenu i. t. d.
Nato jih je povabil Rus, da ogledajo gradič. Pred pol letom ga je kupil od obubožanih dedičev nekega barona v zelo zanemarjenem stanji; no Rus je najel trop zidarjev, mizarjev in slikarjev, ki so mu poslopje v par mesecih prenovili, da je bilo sedaj kakor nomzid«no. (Da'ie prih.)
štveniue. Tajnik g. L a h je v obširnem svojem porodila mej dragim omenjal, da je že v kratkem časa, kar biva čitalnica v novih prostorih, opažati veliko večjo živahnost v draštva samem in okrog njega; pojavljati so se zopet začela ona društva, ki so Že •voje dni zatekala se k čitalnici in ž njimi že druga, in npati je, da se povrnejo popolnem nekdanje ži -vahne razmere. Tajnik konećno izjavi, da bi zaradi obilih   Irugth  poslov eventualne nove izvolitve ne mogel več prevzeti. Poročilo tajnikovo vzel je občni zbor z zahvalo na znanje, isto tako tudi poročilo blagajnika g  prof. P i r c a , kateremu posnamemo, da je imela čitalnica letos 2600 gld. dohodkov ter 470 gld  blagajničnega preostanka. Po kratkem razgovoru sklenil je občni zbor, naj priredi čitalnica Silvestrovo veselico  izključno za svoje članove; o predpustnib veselicah bode odbor potrebno ukrenil. Predsednikom čitalnice bil je zopet izvoljen g. dr vitez B 1 e i w e i s , v odbor pa gg.: dr. J. Košar, E L*h, A Petrovčič, K. Pire, dr. M. Pire, J. Plantan, A. Skaberne, F. Tavzes, dr. F. Tekavčič in A. Vrhunc.
— (Čitalnica ljubljanska) priredi dne 31. decembra t. I v mali dvorani „Narodnega domu" „Silveflt.ro v večer" z vojaško godbo. Pristop imajo izključi j ivo le društveniki. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Začetek točno ob 8 uri zvečer.
— (Pianist g. Anton Foerster,) katerega tu/emski in tuji glasbeni veščaki soglasno prištevajo najznamenitejšim   živečim  umetnikom  na klavirji, priredi  prihodnjo soboto velik klavirski koncert v dvorani filharmočnega društva.  Gospod Foerster je ii.nJ.iviio koncertiral v Zagrebu, in ondotna kritika je proslavljala njega velikansko tehniko ter se za je Ido čudila globokemu čustvu, s katerim je pro-isvsjal najraznovrstnejše skladbe,  klasične in moderne.   „Hrvatska Domovina" piše n. pr.: „Ovake nje/.uosti, kako ju je on izrazio u Lisztovih soneta na Petrarku, nismo nikada Čuli na glasoviru. Pre krasno je odigrao od Sapelnikova „D .nse des Elfes", kao i sve točke veoma obilatog programa. Cenjeni umjetnik, koji je več od prije u Zagrebu  peznat i štovan, uveo se je kod nas i kao komponista. Njegov češki ples po S neti ni obradio je za glasovir ženijalošću.   Tu se odaje pravi majster, koji vse prednosti svoja nastroja ne samo pozna, nego i iz-crpljuje.   Izvjestno je, da Zagreb nije slušao boljeg umjetnika na glasoviru i da i neče skoro vještijeg -čnti.   Go8p. Foerster  stoji na vrhuncu savršenog glasoviranja." — V jednakem zmislu se je izrekla kritika po  vseh   nemških  mestih,   kjer je doslej gospod Foerster priredil svoje koncerte. — B igati vzpored, katerega bode izvajal danes teden, priobčimo v jedoi prihodnjih številk.
— (Božičnioa gasilnega društva) Kakor že v piejšnjih letih običajno, priredilo je ljubljansko gas Ino društvo tudi letos svojim članom in in njih rodbinam lepo božiČnico. Že pred 6. uro bil je sinoči kazinski letni zalon prenapolnjen; zbrale so se rodbine gasilcev in zlasti otroci, ki so bili kar začarani pri pogledu krasnega božičnega drevesca in premnogi b lepih in sladkih darov. Božičnico otvoril je stotnik g Dober let s slovenskim nagovorom, kar z zadoščenjem konštatujemo. Zastopana bila so tudi vnanja gasilna društva. Veselico, ki je bila zelo animirana, počastila sta s svojo navzočnostjo tudi župan Grasselli in deželni odbornik cesarski sv« tnik Miirnik.
— (Šišenske čitalnice) XVII. občni zbor za vršil ee je kakor prejšnji. Odbor je ostal veči notna šturi. „Vodnikova beseda s plesom" prirfdi ee vsled splošne želje tudi letos. Da je potre« tudi na ^to društvo slabo uplival, to so kazala poročila. Število članov se je skrčilo na 8'A. Mnogo dosedanjih ljubljanskih podpornikov je odstopilo. Iz knjižnice broječe 1314 zvezkov, brali so člani tekom leta C70 knjig. Listov j« bilo društvenikom 9 na razpolago. Kljub nezgodam je denarno ntranie povoljno.
— (Narodna čitalnica v Škofji Loki) je imela 22. t. m. svoj občni zbor, s katerim se je zaključila 33. upravna doba in začela nova, 34. Razen običajnih plesnih vaj in jour fiksov je čitalnica priredila samo štiri večje veselice. Čitalnica je v minulem letu imela 61 droštvenikov, 503 gld. 981/. kr. dohodkov in 471 gld. 96 kr. troŠkov. Časopisov j« bilo v čitalnici na razpolago 23, namreč 19 slovenskih in 4 nemški.
— (Novi odbor narodne čitalnice v Metliki.) Predsednik: g. Guštin Franjo, posestnik; tajnik: g. Fux Kraannel, posestnik; blagajnik: g. Golja Ivan, posestnik; odborniki: gg. Navratil Anton, zasebnik; Guntin Franjo, trgovec; Božič Anton, oskrbnik; Salloker Ferdinand, posestnik Namestnik g. Premer Ignacij, posestnik.
— (Umrl) je v Metliki c. kr. policijski svetnik v p. gosp Ivan Parma v visoki starosti 81 let. Pokojnik, do^ro znan tuii v Ljubljani, je oče odličnega našega skladatelja g. c. kr. okr. komisarja V. Parme.
— (Bralno društvo ▼ Mokronogu) priredi na Silvestrov večer v prostorih gostilne „pn lipi" veselico. Vspored: Revček Andrejček, narodna igra s petjem v petih dejanjih, petje in prosta zabava* Začetek ob polu osmi uri zvečer. Vstopnina: Za ude 20 kr., sedež 30 kr. Za neude 30 kr., sedež 50 kr.
— (Čitalnica v Planini) je pri občnem zboru volila nastopni odbor: J. Benedek, predsednik, F. Chiausta, tajnik, A. Gartner, blagajnik in E Christof, A. Kovšca in A Šareč, odborniki. Pri tej priliki se je nabral malemu številu članov primeren znesek kot odkupilo od godovnih in novoletnih voščil v korist „učiteljskomu konviktu*4.
— (Gorka zima) Iz Lukovice se nam piše: Danes na sv. Štefana  dan sem vjel na prostem lepega metulja — velikega   koprivarja  (Vanessa Po Ivchloros),   ki je   bil menda ravno izlezel iz bube.
— (Narodna čitalnica v Celju) priredi v torek dne" 81. t m. ob 8. uri zvečer v svojih društvenih prostorih Silvestrov večer s petjem tombolo in šaloigro „Gluh mora biti".
— (Celjski pangermani) so silno razkačeni, ker je politična oblast igralcem nemške „smire", ki prireja v celjskem gledališči predstave, prepovedala nastopiti s pang« rinansko zastavo. Saj je bil že skn-jm čas, da je politična oblast s^ oglasila zoper drzne, protiavstrtjske provokacije tiste impertinentue klike, ki v Celju zvonec nosi. Celjski nemčurčki so st že domiAli.di, da trepeta vsa drživa strahu, kadar pokažejo On', da bijejo njih si ca bolj za .drugo domovino zunaj Avstrije" nego za našo državo.
— (Slovensko časnikarstvo ) Celjska „Domovina", ki je izlnjaia po trikrat na mesec, postane z novim letom tedoik. Tržaška .Edinost" izhajala bode po Šestkrat na teden, kakor že letošnje leto  a na štirih straneh.
— (Železnica Velenje-Spodnji Dravobreg se bode r.ajbrž žarela graditi že spomladi, tako, da bi se mogla otvordi I. 1897.
— (Slovensko društvo v Mariboru) je imelo v ponedeljek svoj občni zbor. Udeležba je bila jako številna. Načelnik državni posl. dr. Gre-gorec je poročni o društvenem delovanju v minoletn letu, državni posl. Ribič pa o denarnem stanji. Dr. Rosni je predlagal resolucij), s katero se za hteva, naj bi vsi slovenski državni poslanci zložno postopali, zlasti glede pogodbe z Ogersko, posl dr. Jurtela je pa predlagal, naj se izreče zahvala vsem listom, kateri podpirajo narodna in po itična prizadevanja itajersk-h Slovencev. Kanonik dr. Mlakar je izrekel štajefskim slovenskim državnim iu deželnim poslane m zahvalo za njih delovanje. V odbor so bili voljeni : posl. dr. Gregorec načelnik, posl Robič blagajnik, dr. Križanič, dr Mlakar, dr. R dey, dr. Glan'nik, dr. Jurtela, dr. Sernec, dr. Dečko in D. Hribar odborniki.
— (SI venska dola v Gorici) Znano je Čitateljem, na kak način skuša goriški obč. zastop s pomočjo namestnika Rinaldinija uničiti slovensko šolo, katero mora ustanoviti. Nastaniti jo hoče v neki stari vojaŠoiosj oddaljeni tako, da bi večja polovica otrok morala vsak dau prehod.ti 12 do 18 km vsled česar bi se slovenski otroci kmalu poizgubili po laških šolah. „Primorec" pravi, da se prav zaradi znanih nepriliČnost-j usiijuje Slovencem to poslopje za jedino šolo v Gorici, imenuje to po čenjanje krvavo ialjenje, najdrzovitejse zaničevanje in najsmelejšo novo provokacijo, ter zahteva, naj prevzame šolo dežela, če je vlada preslaba, pripo moči pravici do veljave Mmsterstvo se je baje načelno izieklo zopir Catinellijevo vojašnico, a dovolilo, da se porablja, dokler se ne preskrbi drugo poslopj-1. Predsednik društva „Sl<-ge", posl. dr. Gregorčič je ponudil brezplačno sedanje prostore slovenske šole za dobo jed nega leta, a magistrat in namestnik R naldmi sta to ponu ibo odklonila, očitno ker žel ta uničiti slovensko Šolo, saj to bo-deta že dosegla, da jej ne bo trebi seliti se v druge prostore. Kaj ne, to so krasne razmere, ki delajo čast pravni državi koncem 19. vekal
— (Okrožno sodišče v Tolminu ) „ Primorec" piše: S preosno'-o civilnega postopanja se podvoji sodno osobje, ali tudi okrožna sodišča bodo morala biti manjši. Vsled tega bo potrebno na Goriškem še jedno okrožno sodišče, to pa v Tolminu, za okr. sodiš'-a Tolmin Cerknica, Kobarid in B dec. Ta misel se razpravlja v merodajn h krogih, saj bi bil novi civilnopravdni red nesrečen za oddaljene gorske kraje, ako bi ljudje morali hoditi k razpravam v Gorico.
— (Imenovanje) C. kr. naučno ministerstvo imenovalo je g. Ivan Nekerman-a, voditelja c. kr. pripravnice v Prošeku prov. vadničnim učiteljem v X. čin  razredu na dosedanjem mestu.
— (Umrla) je na božični dan v Kastav Spin čičih gospa Helena udova S p i n č i 6 roj. Padlinić, mati drž. poslanca g. Vekoslava Spinčića v starosti 81 let
— (.Agramer Tagblatt") je v svoji božični prilogi priobčil jako zanimivo  pisao članek o po kojnem Jos. Cimpermanu, naslovljen „Der Musen-sohn  im  Rollstuhl,  eio  Beitrag zur slovemschen Litereturgeschichte" iz peresa kranjskega rojaka in
znanega pisatelja Henrika Pen na. Pisatelj podaja tudi nekaj novih podatkev in prijavlja več nemških pesmij, katere ja zložil rajni pesnik.
* (Politična tatvina.) Neznani in brez dvoma najeti lopovi so se te dni utihotapili v stanovanje srbskega diplomatičnega agenta v Sofiji ter iz zaprtih omar pokradli vso uradno korespondenco. Nekateri zvežnji spisov so se našli na vrtu, a zgolj nevažni, važnejši spisi so se vsi odnesli. Brez dvoma je bil namen tej tatvini političen,
* (Portugalska kraljica Amalija) je minoli teden na lisbonskem vseučilišču naredila prvo državno skušnjo, predpisano za Blušateljice medicine. Kraljica se uči jako marljivo in so učitelji ponosni na to odlično svojo učenko. V dveh letih naredi kraljica drugo skušnjo in postane potem doktorica vsega zdravilstva.
* (Otelio na kmetih ) Posestnik Moldovan y Fol8eivangyerju je bil sila ljubosumen mož. Znanci njegovi so ga radi tega večkrat dražili. Te dni mu je neki hudomušni prijatelj povedal, da je njegova žena zaljubliena v nekega Žida. Ko jo je mož tisti dan vid-1 govoriti z Židom, je vzel revolver in ustrelil zida in ženo, zadavil svoje štiriletno dete in naposled še sam sebe ustrelil.
* (Revolver) igra v zapadnih okrajih Zjedi-njenib držav jako veliko ulogo, a da bi bil kdaj kak sodnik pri sodni obravnavi odgovoril na storjeno mu žaljenje z revolverjem, to se je menda prvič zgodilo v Ctiattanogi. Pri ondotn«m apelacijskom sodišču se je vršila obravnava. Z govornik, najodliČnejši advokat v celem mestu, je sodišče trdo prijerral in predsedujočemu sodniku očital pristranost. Sodnik je na to ravnodušno potegnil revo v*-r iz žepa iti trikrat ustrelil na zagovornika ter g i nevarno ranil, potem pa se sam ovadil policiji.
Darila i
V korist si. družbe sv. Cirila in Metodi so s* v Litiji odkupil novoletnih voščil: Grof Kiniirl, M. Jeretin, Oblak, Jenko, Huttor. Nabornik, R-iglic, Lenček, Jarc, Litijanka, Aug. Černe, Josip Kobler, Al. Navrat.l, F. Slane, Metek, Gustav Čeme, Karal Preželj. I in F. Damjan Grd I, Ivan Gregorčič, Treo, Preinfilk, V. in Milivoja Vončiua, I in M. Sadar, I. Zupančič, I. Rus, I. Jenko, dr Ponebšek, Ž bre, Marija Kobler, dr. Pavlic, Lebmger in Bergman, Baneš, Jeločnik, I Sohott, I. II »slinger, Tomo Pernuš, Mohorčič, Orehek, pl. Andrioli, čebulj, Lovro Tura, Štefin Murga, Julija Bevk, L. Svetec, S., Hel-na Bevk, L; Roblek.
Ureduištvu našega lista je poslala: Za dražbo sv. Cirila in Metoda: Gospa Katarina Guštin v Metliki 6 kron, katere so darovali: gg. Franjo Guštin mL, predsednik nar. čitalnice v Metliki, M lan Guštin, učitelj v J se-nieah in pošiljateljica kot odkupilo od novoletnih voščil. Ž veli rodoljubni darovalci in darovalke in njih nasledniki!
RnJll-ovno»t.
— „Kmetovalec" ima v št. 23. naslednjo vsebino: Sadno drevje na domačem vrta; Polaguij« soli; Plemenska goved; Kako je treba ravnali « sadnim drevjem, katero je poškodovala toča ; Zakon o dovolitvi potij za silo; 0 reviziji zemljiškodav. neg i katistia; Razne reči; Vprašanja in odgovori; Gospodarske uovice; Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske; Tržne cena.
Dunaj 27. decembra. Drž. posl. dr. Foit, zastopnik praške trgovinske zbornice, je odložil mandat.
Dunaj 27. decembra. Včeraj se vr-ivši shod obrtnikov, katerega so se udeležili tudi poslanci Lueger, Gessmann in Liechtenstein, je protestu val proti nasvetu, naj se za vse obrte uvede obligatorno zavarovanje za slučaj nezgode.
Praga 27. decembra. „Narodni L'sty" javljajo, da bo namestnik grof Thun jutri v dež. zboru izjavil, da se identificira s Češko politiko grofa Dadenija in da goji prijazna Čutila tako za Češki narod kakor za njega poslance. Vzlic temu se javlja, da so mladočeški p s anci sklenili, da z grof •im Thunom ne bodo občevali in da se 8 to izjavo ne bodo zadovoljili
Praga 27. decembra. Vlada dela priprave zii i z vedenje jezikovne ravnopravnosti pri političnih in sodnih uradih druge instance. Ustrezajo želji nemških poslancev se bodo za volitve v deželni odbor ustanovile nacijonalno ločene kurije.
Brno 27. debembra. Divizijonar pod-maršal Succovaty je preklical ukaz, s katerim se je častnikom in vojakom prepovedalo obiskovati ,Narodni dam11.
Carigrad 27. decembra. Poroča se, da je turška vojska zavzela Zejtuu iu razgoala armenske ustaše.
Mcteorologično poročilo.
£ i "g     i  C»8 0|lft-v   ' zovanja 3 1		Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	N«bo	Uokrina v mm. v 24 arah
24. •	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	730 7 728 7 7280	+08«C +o-9«c +2f>'C	si. azah. p. m. STzb. sr. zahod	delavno delavno delavno	19-2
n 26. »	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	730- 1 731- 0 731-7	+2-1 °C + I-7»C +4-0<>C	si. zahod sr. svzh. sr. vzjvz-	oblačno oblačno skoro obi.	99
27.	9. zvečer 7. zjutraj 2. popol.	732 8 733 2 736-1	4-2-h-c -f I'4'C	brezvetr. si. ne ver si. vzhod	oblačno oblačno oblačno	o-o
Srednja temperatura torka, srede in četrtka -f-I-3', +       4-2-8°, oziroma za 3'7°, 43° in b3* nad normalom.
IDvLnstJslsra borza
dne 27. decembra 1895.
Skupi.i državni dolg v notah . Skupni državni dolg v srebrn Avstrijska zlata renta . . . Avstrijska kronska renta 4*/0 • Ogtsrska zlata renta 4°/0
99 gld. 55 kr.
99 120
99 120
Ogerska kronska renta 4";„..... 97
Avatro-ugerske bančne delnice    .... 992
Kreditne delnice......... 351
London viata........... 121
NeraAki dri. bankovci za iOO mark    .   . 59
20 mark............ 11
20 frankov........... 9
(talijHiiHki bankovci........ 44
C. kr. cekini........... 5
65 55 30 80 70
50 15
27«/, 84
60
74
Naznanjam vsem prijat-ljetu in znancem, da
je Vsegumogočni poklical na boljši svet mojo mater
Marijo Verbič rojeno Kenk
na stari Vrhniki, provideno a svetimi zakramenti za umirajoče.
Pogreb bodo v sobuto ob 9. uri dopoludne
s sv. mašo. (1673)
V Ljubljani, dne 27. decembra 1895.
Marija Borštnik roj. Verbič
Me»to oaebulla obvestil.
Tužnega Brca naznanjam v svojem in svoje hčerke Fanioe imenu vsem sorod ikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je nafta ljubljena hčerka, oziroma sestrica
MARTA
dane« v bretlo dni 25. t. m. popoludne ob 3. uri po kratki, mučni bolezni, v 1 ,3. letu svoje starosti preminula.
Pogreb bodo v petek ob 3. uri popoludne iz
mrtvašnice pri sv. KnSiotu.
V Ljubljani, dne 25. decembra 1895.
Franja Čuček rojena Žužek
c. kr sod. pristava \dova mati.
Fauika Čuček
sestra. (1671)
Izvod iz voznega reda
imgm o A 1. okctolorat 101
Odhod la LJaalJaaa (Jui. kol.)
OS IS. mri « min. pm noH oaabal tU* v Trti*, NikM. Beljak, O*. HiM, Vnuuihit«, UtkM, aaa Baliti>I * Aimii, lami. Omar -aaa, Soln«*rra4, Stavr, Um, r>a«a»«Tioa, PImsJ, Marljta« wt, Heb,
Karlova   var«,  Vran »ova var*. IVSfO, Uaakro, Dut| rim ▲raataH.i o» •> aH 10 min. npšfmjj aaaaaal vlak v Mat«a)a, Ka-ra Masla. Oa f. mri tO min. tjkmmi oaabal vlak v Vrata, Poa rabat, Dalja* Os lorao, Vraaaaaaravta, Ujtibno, DuaJ, aaa »alaPial v Bolaofrad, Dana)
rla AmitatttD.
Oa IV mri M miH. mmpmttmut ■«#««! vlak v Moro aaaabo, KeasvJ«.
0» ti. mri JO mita, Saptmmt* oaabal vlak v Trbla, Pantabal, Halj »a Oalorao, Ljubno, Salalhal, Dunaj.
Or 4 mri ropolmHn* oaabnl vlak v TiaU, Baljai, Oalova«, Ljubno, Čaa Salatlial v B-unoarad, Lend - OaataUi, Zali aa Jaaarn , Inom.i.t, Br«Keno, Otirih, Oaaavo, Variš, Mavr, late«, Oaiaaaaa, Iaohl, Badr-Javla«, Pisanj, Marijina vara, Hab, Fraaao*o vara, Karlov« vara' Praffo, Ldpako, Dunaj via AlrtaHaa.
O* T. mri »O »Miia. aa»oar raaaaal atak * Kutaafa, Horo maalo
Saaan taga ob nedeljah In praaaikik ob S. mri 90 minmt popoladnt osobni vlak v L.««ce-Bled.
Prihod v LJmblJaato (jo*, kol.)
IM> o. mri 00 MfN. mjmtrmj oaabal vlak ■ Daaaja rim Aaaatettea, Lip akega Fra*/«, PranaovUs varav, KarlavOi varav-. Haba, Marijinih »arov Flanja, Bođajerla, Solaoajraaa, Hm, tMfia, Oaauadaa*, Iaohl a, Ana ■sta, Ldnbna, Oaloroa, BaUaba, fnuniMi, TrbMa
ea #. mri tO tmm. njmimj antaal vlak Is MaSavJa. Noreara aiaata.
Ob ti. mri 90 min. 4apm*mmn» oaabal vlak ■ Daaaja rta Amiull.c Upekega Prafa, IVanaovIk varov, Karlartb varev. Haba, MartJIaU varov, Planja, Rndajerle, Solnoa-taaa, IrJaea, Biapra, Parlaa, Oaaava, Ooriha, Bratranca, Inomoata, Zatla sa Jaaara. Land-Oaataina, LJnbna, Oalovoa, Pontabla, Trbtia
OS «. mri a» min. p9w*m*m* aaaaaau vlak m Kaaavja, Ifovaaa aiaata
Ob a. mri HO min. ptpmmtOmm aaabal vtak a Daaaja, t*aaaa, ialathata Baljaka, Oalovoa, rraaaaaafaaVa, Poatabla, TrMaa.
Ob 0. mri OS mUm. avaarr ■ a lani vlak la ktalavja, Kovaga Marta.
Ob O. mri 4 min. *W0*9 oaabal vlak a OaaaN arak* Saaataraaaa li Ldubna««, Baljaka, Oalovoa, Pantabla, Ti bila.
ob r. . o.
Ob o.
os
00
Odhod la LJabUaaa (drr kol.>
Prihod ▼ IrJnhUMO (dr*, kol.
mri OO min. mtmtrni       la aTaaaalba
II. O
io
OO
(5—298)
V novozgrajeni hiši na Tržaški cesti
oddajo se s L febrnvarjem
ee naslednja
stanovanja:
V III. nadstropji: 1 stanovanje s 4 sobami in drugimi prostori.
V I. nadstropji:  1 stanovanje s 4 sobami in drugimi prostori.
Vpraša naj se pri Filipu Nu|rMii«M<Su 11» lil malt i centi 41. I O. (1664—1)
Podpisani izjavljam, da ne odobrim nobenega plačila, plačanega na roke mojega brata Franceta, Čevljarja v Sodražici, ker nisem in ne maram biti ž njim v nobeni dotiki.
Sodražica, dne* 23. decembra 1895.
«Xiir*ij £$t«er*lo
(1670-1) mizarski mojster.
Lekarna Trnkocsj, Dunaj, V.
Doktor pl. Trak6cay-jev
zeliščni sirup
od občinstva navadno zahtevan pod imenom
sok za  prsa,  pljuča in zoper kašelj
prirejen iz planinskih šalilo in lahko raztopljlveg-a ▼apnenegra iolasa.
Steklenica 1 navodilom o parali 56 kr., 12 »teklesie 5 gld.
Dobiva ee pri (1563-5
l l>al<lii Triik4Kv/y.jn
lekarnarju v LJubljani.
l*<r*|l|M ne a obratno |»o*«to.
TJ
l\
Lekarna Trnk6czy v Oradoi.
„Slovenski Pravnik"
prvih 12 letnikov na prodaj prav po nizki cen L
Kje? — izve se pri g. odvetniku dru. D. Maja* ronu v Ljubljani. (1661—2)
Plesalni-izobraževalni tečaj
▼ Gospodskih ulicah Atevr. I, pri 11 o h.
Učenci se vzprejemljejo vsak dan.   Ponk korekten, ve,ten in temeljit. (1649—2)
T. -W. Langr
prof. koreografije in učitelj vesoljne estetične plesne umetnosti. Stanovanje: Na Hroga *t. 19, v L nadstropu. — Govoriti se more 1 njim vsak dan od 11.-12. irj od 2. -3. ure.
Postna upraviteljica
■e iai»re|tne u daem IS. Jaaiavairja na novi poŠti na ■>ulu pri lir** sin I k h. (16 9—2)
Plača po dogovora, prednost imajo iste gospodičine,. ki bi imele izurjenost ali pa veselje tudi do trgovine.
Pismene ponudbe naj se poliljajo gospodu Frauu j«3«*ia-u, trgovcu na Dulu, pošta Hraatallc.
Kranjska vinarna v IJubijani
Slonove talloo f$« priporoča
tur aa pramiko Twi
prav dobra vina; in sicer sadavCena:
Primorsko, rumeno.......liter po 24 kr.
Tirolsko, rumeno ali rudeče    ....     „ „ 36 „
Dolenjsko, rumeno........., „ 40
Prosekar, prav sladak.......„ „ 48 „
Zelenika, bela, fina........„ „80,,
Tsranso, Črn, fin.........„ „ 60 „
Maršaleo, rujav, na močneji.....„        6O „
Po pol hektolitra la vlsjs ali nesadav/čano, to Je sunaj saesta, mnogo oeaeje.
Na vetstrasiko željo razponiIjana v stanovanje, po železnici ali po posti vin« po jvdaakih t-ea*h tudi v Jako pripravnik
in fr d ai ii 1 i tora ki h iteklesleak. Te ulabe ovne oiu«»ge>ei lo vsakdajaie |ako obilna IstoeeoJ«. (1647—4)
l^rfiijUoljtše
srajce za gospode
z gladkim in nagubanim oprsjem,
kakor tudi
ovratnike in manšete
obramnike (hlačnike)
in vedno najnovejše v
fc? kravatah 13
priporoča (1494—4)
Alojzj Persche
Prod škofijo 23 polog mestne hiše.
gumaste galoše
le najbolji« vrste
-.V. V.35-
za dekleta.....g'd. 1-60
u dame   gld. 190, „ 2 20
gospode „ 2*80, „ 3*20
ponuja
(1444-8)
Henrik Kenda
v I rjjubl jani.
1 «^'3 JFcpa t>&* •
novoletna darila
kasete (pisemskipapir), spominske knjižice, albume, jaslice, razne pisalne oprane
i nt n »♦ zaliujl in priporoča
cHntun Zagorja/^
tcnjlgarna v Ljubljani, tut Kongresnem trgu* (1612—4)       t» ,,Sl**ven*fce Matice" hiši.
. .   ..   ...   ...  . . ... .v. •<• aX*  •■» « • »N» a>* r'»  r*»   • •   • •   • •   • •   a-.  • • %^
t t v r v t t r + v t "i" r r s-
... ,. .,. r T t«:..v
Antona Zagorjan-a
(1641-4)
knjigarja v Ljubljani
so izftli in ae prodajajo lični
slovenski koledarji
zzev leto 1896.
Skladni koledar...... po 60 kr.
Stenski iiotični koledar.  .  . „  25 „
Dijaški koledar...... „  60 „
Žepni koledar....... »  20 ,,
S pošto VBak koledar po 5 kr. več.
I jatelj   '     il*/».vi»rni nro«i»Mk    Joni t   N M
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".