PRIMORSKI DNEVNIK
jpštoina plačana v gotovini "“b- postale I gruppo
Cena 150 lir
Leto XXX. Št. 200 (8906)
TRST, sreda, 28. avgusta 1971
PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
KMO MINISTRA ZA DELO BERTOLDIJA ZAKLADNEMU MINISTRU COLOMBU
Spoštovati sprejete vladne obveznosti o odmrznitvi kreditov mali industriji
Bertoldi ja skrbi nevarnost velike brezposelnosti v jeseni in opozarja, da ukrepi o strogi omejitvi kreditov in povečanju davkov že vplivajo na povečanje brezposelnosti
MILOŠ MINIC NA CIPRU
RIM, 27. — Minister za delo Bertoldi je poslal pismo zakladnemu R’mistru Colombu in v vednost predsedniku vlade ter ministroma za ,u9 in za proračun, v katerem želi vedeti, kakšne ukrepe namerava-10 sPrejeti, da se zavre naraščajoča brezposelnost. V pismu mini-j r Bertoldi meni, da je ta pojav posledica zamrznitve kreditov ,n nedavnih davčnih ukrepov, ki so povzročili manjše popraševanje.
Nato poudarja, da se je vlada, zvezi s primanjkljajem plačilne ance in naraščanjem inflacije, ob-azala, da b0 Spreje|a ukrepe za «tanjšanje splošne porabe, zlasti * v . za zrr,anjšanje zasebne po-rosnje. Pričakovati je bilo, pravi adoldi, da bodo ti ukrepi zavrli Povečanje zaposlenosti. Kljub temu Pa vzbuja zaskrbljenost dejstvo, da omenjeni ukrepi povzročajo večje levilo brezposelnih.
, Y Pismu minister Bertoldi vpra-, VI®' «Katere ukrepe namerava za-JPadni minister sprejeti na kredit-‘jerr' Področju, da se prepreči ne-arnost občutnega popraševanja po elovni sili.» Ob zaključku mini-, .®r za delo ugotavlja, da bi morali . , ukrepi proti povečanju brezpo-f^nosti sprejeti ob koncu septem-,ra’ kar je bilo dogovorjeno na se-. nku v vili Madama. Zato, pra-, Bertoldi, bi bilo zelo umestno P. koristno, da bi čimprej obvestili delodajalce in sindikalne organiza-®'ie, kaj se namerava storiti na redilnem področju.
Pismo ministra za delo izraža •legovo stalno zaskrbljenost, da lada ne bo spoštovala sprejeti!’, obveznosti glede odmrznitve kredi-ov mali in srednji industriji, kar ua povzročiti v prihodnjih jesenom mesecih veliko povečanje stella brezposelnih. Dejstvo je, da že ouos _ mnoge tovarne na severu zmanjšujejo tedenski delovni urnik, Pravljajo delavce v dopolnilno blagajno, nekatere male industrije pa 0 ze začele zapirati svoje obrate.
y protiutež pismu ministra za uolo je bila danes objavljena vsema intervjuja, ki ga je dal za-ladni minister Colombo zahodno-«emski televiziji ob njegovem obi-®?U v Bonnu in ki ga bodo obja-Ym jutri. Colombo govori seveda o italijanskem gospodarskem položaju in pravi, da ga označuje predvsem zelo oster inflacijski proces m bremeni visok primanjkljaj pia-mine bilance. Obenem pa trdi, da notranja proizvodnja, zlasti in uustrijska, stalno veča in tudi zaposlitev narašča.
Colombo ugotavlja, da izvor go-Podarskih težav v Italiji je isti ot v ostalih zahodnih državah. Tr-b da tudi Italija «uvaža medna-odno inflacijo» in da hudo občuti, j?1.. dežela s predelovalno indu-lrijo. veliko podražitev surovin in nafte, pri tem priznava, da obsta-Jajo za Italijo tudi nekateri notra-”11 vzroki, ki potiskajo navzgor in-aoijo in povzročajo naraščanje primanjkljaja plačilne bilance. To pojasnjuje z ugotovitvijo, da se je P°vpraševanje po denarju v Italiji začelo večati leta 1969 zaradi povi-anja plač delavcev ter javnih in Zasebnih uradnikov, zaradi povečanja tekočih javnih izdatkov, med-■®m ko ni vzporedno naraščala produktivnost italijanskega gospodarja sistema. Po trditvi zakladnega ministra se je produktivnost v j aliji v tem obdobju celo zmanjša-a: To povzroča, da je vzrok vseh mžav inflacija stroškov in infla-mja povpraševanja.
V intervjuju zakladni minister za-Sotavlja zahodnonemškim televizij-SKim gledalcem, da je vlada sprejela primerne davčne in druge o-Zcepe za omejitev notranje potroš-djy in da bodo Italijani v prihod-Ujih 12 mesecih plačali 3.000 milijard lir več za posredne ali nepo-trebne davke in za nekatere social-f1® storitve. V tej zvezi, pravi Co-mmbo, vlada vodi tudi politiko zagotovitve proizvodnje in zaposlitve.
Colombo obravnava v svojem in-mrvjuju tudi odnose v gospodarski akupnosti in pravi: «Vemo, da si moramo predvsem sami pomagati z Uašimi silami, z našimi žrtvami, s Politiko, ki mora imeti za cilj boj Proti težavam, ki nas bremenijo, m prav s tem bomo izrazili najdejo našo solidarnost z Evropo in Pašo zavest, da pripadamo evrop-aki skupnosti.» Takoj nato pa zakladni minister izraža prepričanje, da bodo ostale države izrazile svojo solidarnost predvsem z uskladit-vijo lastne notranje politike, da se °niogoči državam, ki imajo visok Primanjkljaj, da ga uravnovesijo z Večjim izvozom. Ta solidarnost se bo do Italije lahko vse bolj izrazila s sodelovanjem v okviru gospodarske skupnosti pri odobritvi posojil za kritje plačilne bilance, ki izhaja predvsem iz visokih cen nafte, pravi Colombo.
Donat Cattin o sodelovanju med KD in KP1
RIM, 27. — Tudi Donat Cattin, voditelj leve struje krščanske demokracije «forze nuove», je posegel
v razpravo o odnosih med KPI in KD. Donat Cattin se ne strinja s svojim strankarskim kolegom De Mito, ki je nedavno izjavil, da ni mogoče vladati brez komunistov. V tej zvezi meni, da je takšno, stališče samo prikrivanje drugačne politike, ki stremi za tem, da se onemogoči vsako sodelovanje z levico v opoziciji.
Glede stališča, ki ga je zavzel Fanfani do tega vprašanja. Donat Cattin pravi, da bi moral biti tajnik stranke bolj previden, ko predlaga sklicanje izrednega kongresa, «da bi se izvlekli iz te smole». Po njegovem mnenju danes ni nobene možnosti sodelovanja v vladi
s komunisti, ker ni tako spremeniti vlade, je, pravi Donat Cattin, druge možnosti in druge oblike za konfrontacijo s KPI. Treba je predvsem prenehati z diskriminacijo komunistične partije. Toda katerakoli sprememba stališča KD do KPI, u-gotavlja Donat Cattin, mora biti sprejeta sporazumno z ostalimi silami laične demokracije.
Uradni obisk Leoneja v ZDA
RIM, 27. — Tukaj so danes sporočili, da bo predsednik republike Leone na vabilo novega predsednika ZDA Forda opravil večdnevni uradni obisk v ZDA, ki se bo začel 25. septembra. S predsednikom
mogoče kar I republike bosta odpotovala tudi nje-. Treba pa I gova soproga in zunanji minister poiskati Moro.
Sporočilo o Leonejevem uradnem obisku v ZDA so istočasno objavili tudi v Washingtonu. Glasnik Bele hiše Jerry Terhorst je izjavil, da bosta predsednika posvetila svoje srečanje v Washingtonu proučitvi vprašanj, ki se tičejo obeh držav. Predsednik Leone bo prvi državni glavar, ki bo na uradnem obisku v Washingtonu po zamenjavi šefa Bele hiše. Glasnik Bele hiše je tudi poudaril, da želi imeti predsednik Ford čimveč stikov in pogovorov z voditelji «zavezniških držav NATO».
V Rimu pa menijo, da bo ta o-bisk priložnost tudi za pogovore s predsednikom in drugimi severnoameriškimi državniki o gospodarskih in finančnih težavah, ki bremenijo Evropo in še posebno Italijo.
Morov odposlanec končal razgovore v Atenah in v Ankari
ANKARA, 27. — Odposlanec i-talijanskega zunanjega ministra Mora veleposlanik Ducei je imel danes v Ankari vrsto razgovorov s predstavniki turške vlade o ciprski krizi. Med drugim se je približno dve uri razgovarjal s turškim zunanjim ministrom Gunesom. Zvečer se je Ducei vrnil v Italijo, da bi poročal ministru Moru o najnovejšem razvoju položaja in o perspektivah obnovitve pogajanj za politično rešitev ciprskega vprašanja.
GENERALNI TAJNIK OZN KONČAL RAZGOVORE S TURŠKIMI IN GRŠKIMI VODITEUI
FIÈLI REZULTATI WALDHEIM0VEMISIJE TURČIJA ZA PANILA PREDLOG SZ 0 CIPRU
Varnostni svet bo moral določiti nove funkcije «modrih čelad»
Ostra polemika med voditeljema grške in turške skupnosti na otoku
NIKOZIJA, 27. — Generalni tajnik OZN Kurt Waldheirn je zaključil svojo misijo na Cipru, v Atenah in Ankari brez konkretnih rezultatov, kot je bilo sicer pričakovati. Diplomatski položaj se nasprotno zaostruje, kot dokazujejo današnje izjave voditeljev grške in turške skupnosti na otoku, Kleridesa in Denktaša. Istočasno moramo tudi . zabeležiti, da je Turčija danes uradno zavrnila sovjetski predlog o sklicanju mednarodne konference za rešitev,ciprskega vprašanja pod okriljem OZN, kar še bolj zmanjšuje perspektive skorajšnje rešitve krize.
Kljub vse prej kot ugodnemu položaju je Waldheirn dal ob zaključku svoje misije razmeroma optimistične izjave. Na londonskem
letališču, kjer je imel dveurni pogovor z britanskim namestnikom zunanjega ministra Ennalsom, je generalni tajnik OZN dejal, da so bili doseženi «vzpodbudni rezultati» ter da so se izboljšale perspektive za obnovitev mirovnih razgovorov med Grčijo in Turčijo. V srečanju s časnikarji je Wald-heim tudi zavrnil obtožbe, ki so bile izrečene na računa varnostnih sil OZN na Cipru. V tej zvezi je dejal, da je bila njihova funkcija preprečiti neposredne spopade med grško in turško skupnostjo na o-toku in da «modre čelade» nikakor niso mogle imeti naloge, da bi preprečile turško invazijo.
Sicer pa je bila funkcija mirovnih sil OZN ena izmed glavnih tem, ki jih je Wadheim obravnaval v svojih razgovorih v Nikoziji, Atenah in Ankari. Sam Waldheirn je napovedal, da bo v prihodnjih urah predlagal varnostnemu svetu svetovne organizacije, da odobri resolucijo o spremembi vloge čet OZN. ki naj bi jim zagotovili večjo svobodo in možnost, da bi se premikale med turškimi invazijskimi četami in ostalimi skupinami. Pričakuje se, da bo varnostni svet v ta namen sklican že jutri ali najkasneje pojutrišnjem.
Kot smo omenili, se polemika med voditeljema grške in turške skupnosti na otoku zaostruje. Ciprski začasni predsednik Klerides je danes na tiskovni konferenci dejal, da njegova vlada ne bo nikdar privolila v poga-
janja, dokler bodo Turki postavljali | gled in prisilila obe ciprski skupnosti, ultimatume. V tej zvezi je omenil da utrdita svoji avtonomni admini-včerajšnjo	izjavo	ciprskega pod- straciji z nevarnostjo, da bi končno
Generalni tajnik OZN Kurt Waldheirn (levo) z grškim zunanjim ministrom Mavrosom med vče rajšnjim postankom v Atenah
predsednika Denktaša, ki je zagrozil z Ustanovitvijo turško-ciprske republike na otoku v primeru, dar ui Grki vztrajali pri poskusu internacionalizacije ciprskega problema. Kle-rides je dejal ,da se bo mogoče pogajati samo, ko se bodo turške čete umaknile s Cipra. Na vprašanje v zvezi z morebitnim oboroženim odporom proti razdelitvi otoka je Klerides samo ugotovil, da bi bilo nemogoče prepovedati prebivalstvu Cipra, da se bori za lastno zemljo. Končno je ciprski začasni predsednik še obtožil Turčijo, da je izdelala načrte za invazijo otoka še pred državnim u-darom 15. julija, s katerim so grški fašisti strmoglavili predsednika Maka riosa.
V svoji včerajšnji izjavi je vodja turške skupnosti na Cipru Denktaš med drugim povedal, da je že vse pripravljeno za ustanovitev turško-ciprske republike, ki bi lahko formalno stopila v veljavo v vsakem trenutku, ko bi bilo to potrebno. Denktaš je dejal, da bi najmanj 30 držav takoj priznalo turško-ciprsko republiko, katere ustava je bila že izdelana po vzorcu jugoslovanske. Sicer pa je turško-ciprski voditelj dodal, da ni bil določen datum proglasitve nove republike; to bo v bistvu odvisno od stališča, ki ga bodo zavzeli Grki na generalni skupščini OZN, ki se bo začela 15. septembra, če bodo vztrajali v poskusu, da spravijo ciprsko vprašanje pred svetovno organizacijo, bodo Turki uresničili svojo republiko na otoku. Denktaš je tudi pojasnil, da bi ta republika bila vsekakor začasnega značaja v pričakovanju. da bi grška stran privolila v ustanovitev federativne ciprske države. V tej zvezi je ugotovil, da dejansko že obstajata na otoku dve administraciji, zaradi česar je sedaj potrebno samo, da turški in grški predstavniki sedejo za pogajalno mizo in ugotovijo, kako je mogoče sodelovati za ustanovitev take federativne države.
Turški zunanji minister Turan Gu-nes je danes medtem izročil sovjetskemu veleposlaniku v Ankari Grub-jakovu uradni odgovor turške vlade na sovjetski predlog o sklicanju mednarodne konference za Ciper z udeležbo vseh petnajstih članic varnostnega sveta OZN. Kljub previdnemu diplomatskemu izrazoslovju gre za odločno odklonilno stališče: turška vlada — pravi v bistvu dokument — izraža zadovoljstvo zaradi konstruktivnega zadržanja SZ od začetka ciprske krize, vendar pa ima nekatere pridržke glede predloga, da bi v to vprašanje vpletli veliko število držav. Turčija je namreč mnenja, da bi konferenca med tremi garanti in predstavniki obeh ciprskih skupnosti bila koristnejša ter bi bolj zanesljivo privedla do rezultatov. Glede sovjetskih obtožb na račun atlantskega zavezništva pa turška vlada v svojem odgovoru pravi samo, da «ni seznanjena s poskusi NATO za likvidacijo ciprske republike kot neodvisne in suverene države».
Svoje nasprotovanje sovjetskemu predlogu utemeljuje turška vlada z raznimi argumenti: taka konferenca bi lahko omejila neodvisnost otoka, omogočila bi vmešavanje stalnih članic varnostnega sveta, poleg tega pa bi podaljšala pogajanja v nedo-
prišlo do razdelitve otoka.
Tudi ZDA so danes v bistvu za-; vrnile sovjetski predlog: glasnik zunanjega ministrstva Anderson je izjavil, da je treba nadaljevati ženevska pogajanja v skladu s pogodbo iz leta 1960 o neodvisnosti Cipra. Dodal je, da so ZDA pripravljene proučiti vse predloge za mimo rešitev krize, glede sovjetskega predloga pa so mnenja, da bi ustvarjanje novega foruma pogajanj ne bilo koristno. Glasnik ameriškega obrambnega ministrstva Reecher pa je danes pojasnil, da ni Pentagon še prejel nobenega sporočila od grške vlade v zvezi z morebitno evakuacijo vojaških enot iz ameriških baz v Grčiji. Glasnik je izrazil upanje, da taka evakuacija ne bo potrebna, ter poudaril, da so bile ameriške baze v Grčiji postavljene na osnovi dvostranskih sporazumov, ne pa v okviru atlantskega zavezništva, zaradi česar izstop Grčije iz vojaške organizacije NATO ne pomeni nujno tudi umika vojaških baz iz te države.
NIKOZIJA, 27. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic je danes dopoldne prispel z letalom v britansko vojaško oporišče na Cipru, od koder je z avtomobilom prispel v Nikozijo, kjer je vršilcu dolžnosti predsednika republike Kleridesu izročil poslanico predsednika Tita. Po razgovoru s Kleridesom, ki je trajal dve uri in pol, je Minic izjavil novinarjem, da je z vršilcem dolžnosti predsednika republike imel zelo pomemben razgovor. «Ciper je neuvrščena, neodvisna in suverena država. Med Jugoslavijo in Ciprom obstajajo prijateljski odnosi» — je izjavil Minic in dodal, da predsednik Tito in Jugoslavija, v mejah svojih možnosti, vlagata napore, da se reši sedanja kriza in Cipru vrne su verenost in neodvisnost ter neuvrščeni položaj. «Jugoslavija bo srečna» je poudaril Minic, «če bo skup-
Ciprska vlada zahteva sklicanje VS o beguncih
NIKOZIJA, 27. — Ciprska začasna vlada je zahtevala izredno sklicanje varnostnega sveta OZN za preučitev vprašanja beguncev na Cipru. Uradno sporočilo, ki so ga objavili v Nikoziji, dodaja, da je začasni predsednik Klerides dal v tej zvezi ustrezna navodila ciprskemu delegatu v svetovni organizaciji Rossidesu.
RIM, 27. — Na povratku iz Bukarešte v domovino, se je predsednik zambijske vlade Chona ustavil v Rimu, kjer ga je na letališču pozdravil v imenu vlade notranji minister Taviani.
KUUB NENEHNI RASTI IZVOZA
KRIZA NA ZAHODU OGROŽA TUDI TRDNO GOSPODARSTVO ZRN
BONN, 27. — Stalno naraščanje industrijske proizvodnje in visok pribitek zunanjetrgovinske in plačilne bilance sta dve osnovni značilnosti zahodnonemškega gospodar-
stva, ki pričata o njegovi trdnosti. Značilno je tudi, da Zahodna Nem-no z drugimi neuvrščenimi in mi-' mnogo več izvaža kot uvala,
J111-\ 7 * v, 7 r ■ 71 »v» 7	Ir	A — ! _ __ 1 1 J i J ■ I «   J   . i * 1 „ _
roljubnimi silami prispevala k rešitvi krize». Miloš Minic je dodal, da je Jugoslavija solidarna s prebivalci Cipra in da želi, da rešijo vprašanja in navežejo odnose med obema skupnostima na osnovah stvarne enakopravnosti. Zvezni tajnik za zunanje zadeve Jugoslavije je poudaril, da Jugoslavija veruia v miroljubno rešitev krize in da vlaga napore, da k temu tudi prispeva.
Ciprski tisk je dal danes velik poudarek obisku podpredsednika zveznega izvršnega sveta na Cipru. Tisk poudarja stališče Jugoslavije glede rešitve ciprskega vprašanja, ki temelji na neodvisnosti dežele, umiku tujih čet in enakopravnosti obeh etničnih skupin v neodvisni in suvereni državi.
Na sliki: Miloš Minic (desno) s ciprskim začasnim predsednikom Kleridesom.
tako v količini kot v vrednosti blaga.
go deflacijsko politiko, se pravi sprejeti ukrepe za omejitev uvoza. O tem je odkrito govoril predsednik zahodnonemške vlade Schmidt v intervjuju, ki ga je dal «New York Timesu», v katerem opozarja ZDA, naj ne gredo po omenjeni poti, obenem pa poziva ostale evropske zaveznike, naj vodijo strog
Kljub temu pa tudi zahodnonem- 3 in totalni boj proti inflaciji. Nemško gospodarsko, oziroma nekatere i ci menijo, da je inflacija najbolj njegove veje, že čutijo posledice ' nevaren pojav v sodobnem kapita-krize, ki je zajela ostale evropske lističnem gospodarstvu in da je zahodne dežele in članice gospodar- zato boljše imeti 5 od sto več brez-ske skupnosti predvsem zaradi ve- i poselnih, kot pa 5 od sto večjo in-like podražitve nafte. To seveda i flacijo. Dejstvo pa je, da name-vzbuja pri nekaterih zahodnonem- ravajo zahodni Nemči krizo v svo-ških gospodarstvenikih določeno za- ' U avtomobilski industriji rešiti ta-skrbljenost, saj preživlja precejšnje ko. da izvozijo več kapitala in na-težave avtomobilska industrija. Ho Prav v tujino, zlasti v države, kjer drugi strani pa doseže izvoz jek a ie delovna sila bolj poceni. S tem kar 70 odstotkov proizvodnje. Sicftr nameravajo okrepiti ostale industrij-pa se zahodni Nemci zavedajo, «a s^e dejavnosti doma. ne bodo mogli kar tako premostiti; 0benem pa s, tudi prizadevaio. krize, ki zajema zahodni svet lin da ^1 uskladili industrijsko proizvod-se zaradi tega tudi ze primerno ph-	-	-
pravljajo.
Največjo zaskrbljenost pa vzbujajo pri njih nekatere vesti, ki prihajajo iz ZDA, da namerava novi predsednik Ford dati pobudo za stro-
njo v državah gospodarske skupnosti in s tem olajšali težave prav na tistih tržiščih, kjer največ izvažajo in kjer bi ostrejša gospodarska kriza lahko ogrožala prodajo njihovih proizvodov.
■iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiK'iiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiia
SID je do 26.
SPET ZASLIŠAN FAŠISTIČNI ČASNIKAR
plačeval Giannettinija aprila letošnjega leta
Sodna oblast pa je že januarja izdala proti njemu zaporni nalog zaradi bombnih atentatov iota 1969
MILAN, 27. — Odnosi med Guidom Giannettinijem, bivšim urednikom glasila MSI «Il secolo d'Italia», ki je obtožen sodelovanja v prevratniškem delovanju Frede in Venture in v organiziranju atentatov iz leta 1969, in vojaško obveščevalno službo — SID, so bili tudi danes osrednji argument petumega zasliševanja fašističnega časnikarja v milanskem zaporu San Vittore. Zasliševanje je vodil preiskovalni sodnik dr. Gerardo D'Ambrosio s sodelovanjem namestnika državnega pravdnika dr. Fiasconara in ob navzočnosti Giannettinijevih branilcev odv. Fassarija in Montedora.
Dr. D'Ambrosio je že pretekli teden deset ur zasliševal obtoženca, nato pa je poslušal tudi pričevanja vodilnih funkcionarjev SID. Enega od teh, kapetana La Bruna, je tudi soočil z Giannettinijem, danes pa je želel preveriti izjave častnikov, predvsem kar se tiče stikov s fašističnim časnikarjem po letošnjem januarju, ko je sodna oblast izdala proti Gian-nettiniju zaporni nalog pod obtožbo sodelovanja v pokolu na milanskem Trgu Fontana. Voditelji SID so nam-iec trdili, da po tem datumu niso imeli več stikov z obtožencem, morah pa so priznati, da je Giannettini še 26. aprila izročil kapetanu La Bruni v Parizu znani «dosje» o delovanju italijanskih izvenparlamentarnih skupin.
Med današnjim zasliševanjem pa je Giannettini potrdil, da je tudi po iz-
daji zapornega naloga	vzdrževal I	vsako	njegovo trditev, saj	je nujno,
redne stike z obveščevalno	službo in,|	da se	bo skušal Giannettini	rešiti ob-
izročal njenim agentom občasna po-|j	tožbe,	da je sodeloval pri	atentatih,
rotila, potrdil pa je tudi,	da je biijj	Ker bi ga to lahko stalo	dosmrtno
za to redno plačan. Med drugim jej : ječo.
prav 26. aprila, ko je izročil «dosje»,;! Brav zaradi potrebnega preverja-
nja se pričakuje, da bo dr. D'Ambrosio v prihodnjih dneh zaslišal še mnogo prič, med katerimi bodo morda tudi nekatera nova imena. Prihodnji teden, in sicer v četrtek, 5. septembra, pa bo milanski sodnik ponovno zaslišal Giannettinija.
prejel za svoje «usluge» vsoto 400 tisoč lir. To je seveda zelo huda obJ tožba proti SID, ki naj bi plačeval človeka, ki ga je sodna oblast iška-) la zaradi tako hudih zločinov.
Toda na današnjem zasliševanju so prišli na dan prav gotovo še dru-l gi elementi, o katerih niso hoteli preiskovalci ničesar povedati. Sodni-j ka D’Ambrosio in Fiasconaro sta bila namreč videti ob zaključku zašli-! sanja zelo zadovoljna, kljub utnije-J nosti, zaradi česar je mogoče dom-j nevati, da njuna preiskava ugodno! poteka. To je posredno potrdil tudi;' sam Giannettinijev branilec Fassari, ki je v razgovoru s časnikarji zelo odločno poudaril nujnost največje tajnosti. Ko so ga vprašali, ali obstaja kak poseben razlog za tajnost, je
odgovoril: «Prav gotovo! Kajti se-, , .	.	.	...........
daj se bo morala preiskava nujno js *ia*:enrni nameravajo likvidirati razviti.»	;> pomorske družbe z državno udelež-
< bo in s tem povzročiti veliko ško-
Ni torej izključeno, da je misov- ; do trgovinski mornarici», skl časnikar sklenil povedati preiskovalcem vse, kar ve o «črni mreži».
Potem ko so ga pustili na cedilu bodisi SID, bodisi njegovi somišljeniki, ki mu očitajo, da je «izdajalec», bi to lahko bila za Giannettinija najboljša oblika maščevanja. Jasno pa je, da bodo morali preiskovalci preveriti
DANES

Sindikati pomorščakov proti uničenju državnih pomorskih družb
RIM, 27. — Federacija pomorščakov CGIL, CISL in UIL je sklenila mobilizirati vse pomorščake in z raznimi pobudami izraziti svoje nasprotovanje «uresničitvi načrtov.
To pobudo so sindikati pomorščakov sprožili v zvezi z nedavno pobudo ministra za trgovinsko mornarico Coppa, ki namerava «preurediti pomorske družbe» z državno udeležbo na tak način, da jih bodo dejansko uničili, in postaviti parlament pred izvršeno dejstvo.
Minister za delo socialist Bertoldi že dalj časa opozarja na nevarnost gospodarske recesije in velikega povečanja brezposelnosti v prihodnjih jesenskih mesecih, če vlada ne bo spoštovala svojih obveznosti in sprejela ukrepe za odmrznitev kreditov mali in srednji industriji. Sklicujoč se na to svojo zaskrbljenost, je poslal zakladnemu ministru pismo (v vednost tudi predsedniku vlade in ministroma za Jug in proračun), v katerem ugotavlja, da stroga omejitev kreditov in zaostritev obdavčevanja ne povzročata samo zmanjšanje notranje porabe, kot je to zaželjeno, da se vodi boj proti inflaciji in da se zmanjša primanjkljaj plačilne bilance, ampak povzroča že povečanje števila brezposelnih. Zato poziva zakladnega ministra, naj javno sporoči, kakšne ukrepe bo vlada sprejela na kreditnem področju konec septembra, da se zagotovi proizvodnja.
Generalni tajnik OZN Kurt Wald-heim je ob zaključku svoje misije na Cipru, v Atenah in v Ankari izrazil optimizem glede možnosti obnovitve pogajanj za rešitev ciprske krize, vendar pa je diplomatski položaj zelo zapleten ter ne nudi konkretnih perspektiv, da bi kmalu prišlo do odločilnih premikov. Turki namreč grozijo z ustanovitvijo avtonomna turške republike na Cipru, medtem ko Grki še vedno odklanjajo obnovitev ženevskih pogajanj ter napovedujejo gverilo. Poleg tega je turška vlada včeraj uradno zavrnila sovjetski predlog o sklicanju mednarodne konference o Cipru z udeležbo vseh članic varnostnega sveta OZN.
PRIMORSKI DNEVNIK
TRŽAŠKI DNEVNIK
NOVE TARIFE ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO
Od včeraj občutna obremenitev poprečnih in večjih porabnikov
Manjši prihranki za druge - Vodstvo ACEGAT sprejelo sklepe CIP na včerajšnjem sestanku
V	noči med ponedeljkom in torkom so po vsej Italiji stopile v veljavo višje tarife za potrošnjo električne energije, ki jih je svoj čas (11. julija letos) določil Medministrski odbor za cene (CIP). Da bodo novi poviški ponovno krepko o-bremenili poprečne družinske «bilance», ni treba posebej poudarjati. Vodstvo ENEL skuša minimizirati razsežnosti nove obremenitve s tem, da trdi, da bo povišek prizadel 7 milijonov od sedanjih 18 milijonov porabnikov električne energije v Italiji, ta olajšava pa prav gotovo ne more priti do tolikšnega izraza na našem področju, saj je poraba električne energije v Furlaniji - Julijski krajini krepko nad poprečjem itali jamske porabe.
Poglejmo, kaj pravijo v tej zvezi razpoložljivi statistični podatki V Furlaniji - Julijski krajini proizvajamo na leto okoli 3,6 milijarde kilovatnih ur (kWh) energije, od tega pa prehaja v omrežje 3.4 milijarde kWh. Letna potrošnja električne energije v naši deželi pa se suče okrog 2,8 milijarde kV/h. Potrošnja električne energije na prebivalca je dosegla v letu 1971 2.279 kWh in je bila za 10 odst. večja od poprečne letne potrošnje na prebivalca v Italiji (2.045 kWh na leto). Pri nas je bilo konec leta 1971 brez električne napeljave le še 523 hribovskih hiš oziroma 1.947 ljudi od skupnega števila okrog 1,250.000 prebivalcev.
V	včerajšnji številki smo zabeležili glavne značilnosti novega ukrepa, ki velja za vso Italijo in seveda tudi za naše področje. Včeraj dopoldne se je sestal vodilni odbor občinskega podjetja ACEGAT, ki je odobril tako imenovano drugo priporočilo Medministrskega odbora za cene, da se namreč od novih poviškov razbremenijo porabniki električne energije do rezervirane moči 2 kW. Ustrezni sklep je odbor poslal v odobritev pristojnemu občinskemu uradu.
Preden preidemo na nove tarife.
ki jih bo ACEGAT zaračunavala za porabo energije od 26. avgusta dalje, naj zabeležimo, da šteje občinsko podjetje približno 15.000 naročnikov energije samo za razsvetljavo, 15.000 naročnikov energije za razsvetljavo in za «industrijske porabe» (za pogon gospodinjskih strojev) do 1,5 kW, 60.000 naročnikov energije za razsvetljavo in industrijske porabe do 3 kW, 12.700 naročnikov do 4,5 kW in nekaj večjih porabnikov industrijskega toka.
Prvi dve kategoriji bosta po novem plačevali za porabljeno energijo nekaj manj kot doslej (glej priloženo razpredelnico). Vzemimo na primer porabnika iz druge kategorije: ta je doslej plačeval energijo za razsvetljavo po 39 lir. kWh, plus državni davek v razmerju 3,90 lire za kWh; industrijski tok pa je plačeval po 13,10 lire kh, plus 0,50 lire državnega davka, prav tako za kWh, ter fiksno pristojbino 200 lir za rezerviran kilovat moči.
Sedaj sta obe osnovni tarifi (za razsvetljavo in «industrijsko» porabo) izenačeni, in sicer na višini 21,30 lire kWh. Pri potrošnji energije 125 V bo treba še naprej prišteti 3,90 lire državnega davka pri kWh, pri potrošnji «industrijskega» toka pa 0,50 lire državnega davka in 200 lir fiksne pristojbine.
Za 60.000 porabnikov električne e-nergije z rezervirano močjo do 3 kW (2,5 «industrijske» energije in 0,5 kW energije za razsvetljavo), se bo poleg osnove nove tarife 21,30 lire kWh odslej računal dodatek v razmerju 4,80 lire kWh za kritje višjih stroškov pri nabavi surove nafte za termoelektrarne, ter mesečno pristojbino 1-200 lir. Poprej je tak porabnik plačeval energijo po tarifi 13,10 lire kWh, plus 0,50 lire državnega davka za kWh ter mesečno pristojbino 200 lir za kW. Ta kategorija porabnikov bo torej krepko občutila novi povišek in preustroj ustreznih tarif.
Še večjo obremenitev pa je najno-
vejši ukrep povzročil za porabnike z rezervirano močjo 4,5 ali več k\V. Poleg višje osnovne tarife in (neiz-premenjenega) državnega davka bodo namreč ti porabniki plačevali tudi znatno višje mesečne fiksne pristojbine: 1.800 lir za rezervirano moč 4,5 kW, 2.400 lir do 6 kW, 4.000 lir do 10 kW. itd. Tudi ACE GAT bo skratka izvajal na našem področju politiko, ki bo odslej veljala za vso državo, da bo namreč — za razliko od tega, kar se je dogajalo do danes — olajšan skromni porabnik, znatno obreme-
njena pa poprečni in večji porabnik električne energije. Iz razpredelnice je razvidno, kakšne razlike bodo nastale v družinskih «bilancah» posameznih porabnikov električne energije tudi na našem področju. Pri tem pripominjamo, da veljajo poviški le za porabnike z rezervirano močjo od 2 kW navzgor in za potrošnjo nad 58 kWh na mesec. Tu je tudi meja med kategorijo porabnikov, ki bodo po novem nekaj prihranili, in kategorijo dru-
občutili novo podražitev.
KPI o predvideni prodaji T0TAL
Tržaška federacija KPI je izdala uradno sporočilo v zvezi z vestmi, da je ENI sklenil, da ne bo gradil čistilnice v Lugugnanu in da družba TOTAL namerava prodati čistilnici v Trstu in v Mantovi, če država ne bo dopustila zvišanja cen in znižanja proizvodnega davka. Federacija KPI je mnenja, da je vest izredno zanimiva za Trst in za celotno področje severovzhodne Italije, saj to pomeni, da bo prišlo do povsem drugačnega gospo darskega razvoja, kar so zahtevale vse ljudske organizacije, sindikati in kar je zagovarjala KPI. Šlo je za odločno nasprotovanje pretvarjanju področja v rezervat gradnje čistilnic in drugih objektov^ naftne industrije, ki zelo onesnažuje o-kolje in ki zaposljuje zelo malo de lovne sile. Sedaj se odpirajo možnosti za namestitev novih industrijskih objektov, za tržaško pristanišče za trgovinsko-pristaniški razvoj
gih porabnikov, ki bodo nasprotno ter za celotno področje za okrepi-
tev turističnih dejavnosti.
Počitniški predih krajevnega političnega življenja je bil tokrat izredno kratek, saj je položaj zapleten in zahteva jasna ter stvarna stališča in sklepe. Zaradi tega tudi predvidevajo, da se bo tržaški občinski svet sestal že v začetku septembra in da bo istočasno prišlo do političnih razgovorov predstavnikov strank leve sredine o nekaterih spornih vprašanjih, zaradi katerih je tudi prišlo do zadnje krize tržaške občinske uprave.
V tej zvezi se bodo danes ob 19. uri sestali pokrajinski tajniki strank leve sredine: Rinaldi za KD, Gher-si za PSI, Pierandrei za PSDI, Gargano za PRI in Štoka za Slovensko skupnost in bodo razpravljali predvsem o krajevnem političnem položaju ter se verjetno dogovorili za koledar razgovorov o konkretnih perečih vprašanjih.
Tržaška občinska kriza je bila namreč za silo skrpana tik pred počitnicami, dejansko pa so stvari samo zamrznili za nekaj tednov in so že takrat predvideli, da bo treba' o perečih vprašanjih razpravljati že v avgustu. Položaj pa se od takrat za levosredinsko koalicijo ni izboljšal, temveč objektivno poslabšal, saj je med tem časom prišlo do kriznih primerov v raznih pokrajinah naše dežele in vse tudi kaže, da se maje deželni odbor. Do krize je tako prišlo v go-riški pokrajini in do izredno ostre krize v teh dneh v pordenonskih krajevnih upravah. Pri sestavi odbora gorske skupnosti je namreč v Pordenonu prišlo do sporazuma med PSDI in KPI, tako da je u-
..........................................................
NA POBUDO TRŽAŠKEGA VELESEJMA
V septembru strokovno srečanje o protikonjunkturnih pobudah
Zagotovljena udeležba domačih in inozemskih izvedencev
PRIMERJAVA STROŠKOV ZA PORABO		ELEKTRIČNE ENERGIJE
Mesečna potrošnja	Strošek na mesec	Razlika med stroškom	
v kWh	(v lirah)	pred in po 26. avgustu (v lirah)
25	732	—	343
33	910	—	215
35	945	—	204
42	1.063	—	172
50	1.265	—	78
58	1.442	— 11
67	1.620	+ 81
75	1.797	+	176
83	1.975	+	273
167	5.485	+ 3.067
250	7.625	+ 4.450
333	10.365	•f 6.276
417	12 510	+ 7.585
833	24.148	+ 14.872
1250	35.825	+ 23.615
1667	47.501	+ 30.555
DANES SE SESTANEJO TAJNIKI STRANK LEVE SREDINE
' 1 ''v,	I
Pričetek razprave o zapletenem krajevnem političnem položaju
Na dnevnem redu vsa odprta vprašanja in med njimi tudi imenovanja predsednikov važnih ustanov • V sklop nerešenih stvari spada tudi položaj Stalnega slovenskega gledališča
Kakor smo že omenili v našem listu, bo v Trstu prihodnji torek (10. septembra) posebno strokovno srečanje o vprašanju, kako industrijski krogi v posameznih državah reagirajo na gospodarsko krizo. Srečanje organizira vodstvo Neodvisne ustanove za tržaški velesejem. Kakor je povedal ravnatelj vele-sejemske uprave dr. Chiaruttini na tiskovni konferenci, ki jo je sklical pred dobrim mesecem, je vodstvo velesejma prišlo na misel, da bi namesto napovedane mednarodne razstave strojev in naprav za gradnjo in delovanje luk ter za raziskovanje morskega dna in izkoriščanje podmorskega bogastva z naslovom «Tecnomar 74», sklicalo posebno posvetovanje o navedenih vprašanjih. Mednarodna prireditev «Tecnomar 74» je namreč odpadla zaradi tega, ker je velik del prijavljenih podjetij iz Italije in tujine umaknilo svoj pristanek na ta mednarodni prikaz. Med razlogi ki so privedli razstavlja.ce do tega, da so se umaknili, so prevladovale težave v zvezi z znanimi proti-konjunkturnimi ukrepi italijanske vlade, pri tujcih pa predvsem strah, da jim bodo uvozne in kreditne omejitve zaprle vrata na italijansko tržišče.
Na srečanju, ki bo kakor omenjeno 10. septembra, bodo strokovnjaki iz Italije in tujine razprav Ijali zlasti o tem. kako industrijski dejavniki v posameznih državah reagirajo na neugodno konjunkturo. V ospredju bo predvsem vprašanje, ali kaže v dobi gospodarske krize pospešiti sodelovanje na sejemskih in podobnih prireditvah ter okrepiti oglaševanje prek sredstev za množično obveščanje, ali pa je v takem primeru bolje skrčiti te dejavnosti in ustrezne stroške. Mnenja glede odgovora, ki naj bi ga dali temu vprašanju, so v svetu precej deljena. Praksa pa vendarle uči, da se v industrijsko razvitih deželah gospodarski dejavniki nagibajo pretežno k mnenju da je v kritičnih obdobjih bolje forsirati
glasneje apelirati na prevzemne moči tržišča. V obdobjih ugodne konjunkture — pravijo — se tržišče oglaša samo od sebe.
Vabilu na tržaško zasedanje, ki ga velesejemska uprava organizira v sodelovanju z deželo Furlanijo -Julijsko krajino in Tržaško hranilnico. so se odzvali številni znanstveniki, raziskovalci, docenti in časnikarji iz Italije in tujine.
V dopoldanskem delu srečanja bodo na vrsti poročila o izkušnjah, ki so si jih na teh poročjih nabrali poslovni krogi v Italiji, Združenih državah Amerike, Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji. Popoldne pa bo razprava s posebnim poudarkom na italijanske izkušnje. Z daljšimi poročili bodo nastopili prof. B. Trezza z rimske univerze, prof. G.B. Bozzola z milanske univerze Bocconi in predstavnik vodstva delniške družbe Zanussi, podravnatelj U.S. Trade Center iz Milana dr. R. Riesgo, svetovalec Angleške banke prof. J.N. Robinson in ravnatelj velesejma in kongresnega centra iz Hamburga dr. H.J. Hoerenz. Popoldansko razpravo bo vodil prof. P. Armani z univerze v Pisi.
Tržačanka utonila
v Gradežu
Včeraj zjutraj so našli ob obali v Gradežu truplo 80-letne Antonie Zarbin por. Bellemo, ki je stanovala v Trstu v Ul. Madonna del Mare 3. Ženska naj bi med sprehajanjem ob morju padla v vodo in utonila.
Prijavljena tatova
Tržaška policija še vedno raziskuje okoliščine tatvine, ki je bila 26. julija v uradih deželnega odbor-ništva za turizem. Kot je znano, je znašal plen približno štiri milijone in pol lir. Včeraj pa so prijavili znana tržaška tatova Francesca Mucciaccio in Claudia Belleja. Prvi ima 29 let in stanuje na Furlanski cesti 101, drugi pa ima 30 let in živi v Ul. delTIstria 25. Trenutno pa sta oba priprta v tržaških za
razne promocionalne dejavnosti, saj I porih.	,
je treba prav v takem položaju 1 Plena še mso našli in tudi vseh
tatov še ne. Zdi se namreč, da je ta podvig opravila skupina tatov.
Prijave zalog vina
Patronat Kmečke zveze INAC v Trstu — Ul. Cicerone 8/B sporoča vsem vinogradnikom, ki imajo, oziroma bodo imeli, do 31. avgusta še v kleti zaloge vina, naj te zaloge prijavijo najkasneje do 5. septembra trošarinskemu uradu občine, v kateri prebivajo. Te prijave jim bodo koristilne v primeru, da odprejo osmico do 30. novembra letos, sicer so lahko kaznovani z globo od 10.000 do milijona lir. Patronat Kmečke zveze INAC in tajništvo Kmečke zveze bosta članom izpolnjevala prijave do 5. septembra in jih potem oddala pristojnim u-radom.
stvarjena povsem nova koalicija, ki pa zaradi značaja krajevne organizacije PSDI ne preseneča. Dejstvo pa je, da je KD zaradi te preusmeritve sprožila krizo, ki bo imela nujen odmev na celotno politično obeležje dežele.
V ta okvir spada tudi latentna kriza devinsko-nabrežinske uprave, ki je v zvezi s sporom okrog regulacijskega načrta stopila v novo razdobje, ki ga še zaostruje dejstvo, da v občinskem odboru ne sodelujejo socialisti, ki so skupaj s komunisti v oooziciji.
Končno je tržaški občinski odbor slabo učinkovit in je prišlo tudi do ostrih trenj prav zaradi tega, ker glede nekaterih osnovnih vprašanj niso sprejeli nobenih odločitev. Med nje vsekakor spada pretvarjanje Trsta v petrolejsko pristanišče na kar so dejansko pristajali demokristjani (pa čeprav niso sprejeli javnih stališč) in čemur so ostro nasprotovali socialisti, predstavnik Slovenske skupnosti in seveda komunistična leva opozicija. To vprašanje trenutno ni več tako pereče v zvezi z vestmi, da ne bodo gradili čistilnice nafte v Lugugnanu in da namerava družba Total prodati tržaško čistilnico Aquile državnemu podjetju ENI.
Zaradi tega pa niso nič manj pereča ostala vprašanja in med njimi ustanavljanje konzorcija za .prevoze (vključno s tarifami ACEGAT) zdravstvenega konzorcija it \ ter v tej zvezi še zlasti številna imenovanja v predsedstva važnih krajevnih ustanov, ki so bila deloma že dogovorjena. Pri tem gre med drugim za imenovanja predsednika bolnišnice (to mesto je predvideno za predstavnika KD), zdravstvenega konzorcija (PSDI ali KD), ACEGAT (KD) v pričakovanju, da se podjetje razdeli na dva dela, ECA (KD). ESIT (PSI), IACIP (PSDI) in Coop (PRI).
V ta sklop vpraišanj bo nujno moralo spadati tudi Stalno slovensko gledališče, saj je sicer povsem točno, da so se zanj zavzele vse politične sile leve sredine, leva komunistična in desna umerjena liberalna opozicija, vendar pa je tudi dejstvo, da je bilo do sedaj malo narejenega in da ni prišlo do odločnejših nastopov in pritiskov v Rimu. Dejstvo je namreč, da je položaj slovenske gledališke hiše še vedno kritičen in da se stanje dejansko ni nič spremenilo, kar pa postaja politični škandal širših razmerij, o katerem morajo sprejeti odgovorna stališča stranke leve sredine, ki so preko svojih predstavnikov podpisnice vseh sporazumov in sklepov, ki so bili sprejeti v tržaškem občinskem in pokrajinskem svetu ter zakona, ki je bil odbo-ren na deželn' ravni.
Današnji sestanek tajnikov strank leve sredine bo torej samo uvod v razprave, ki bodo imele nujno širši značaj in lahko torej — kot že rečeno — prinese samo sestavo operativnega koledarja razgovorov. Zanimivo in značilno pa je, da prihaja do politično tako važnih razgovorov že avgusta, ko je običajno bilo povsem počitniško razdobje
SPOROČILO OBČINE DEVIN - NABREŽINA
Natečaj za dodelitev mest v občinskih otroških vrtcih
Prosilke morajo ustrezno dokumentacijo predložiti v 30 dneh od dneva razpisa
V smislu sklepa občinskega odbora št. 333 z dne 13. avgusta 1974 je razpisan javni natečaj za dodelitev poverjenih mest in suplenc v občinskih otroških vrtcih občine Devin - Nabrežina za šolsko leto 1974 -1975.
1.	Prizadete naj priložijo občinski u-pravi v 30 dneh od dneva tega razpisa prošnjo na kolkovanem papirju;
2.	Prošnji za pripustitev k natečaju naj prizadete priložijo:
a)	diplomo ali potrdilo o usposobljenosti za poučevanje na pripravni stopnji ali diplomo učiteljišča;
b)	listine in dokumente, ki prihajajo v poštev za točkovanje, kakor tudi listine, ki v smislu veljavnih določb dajejo prednost v primeru enakega števila točk;
c)	potrdilo o stalnem bivališču v e-ni izmed občin v tržaški pokrajini, ki ne sme biti izdano več kot tri mesece pred dnevom razpisa natečaja;
Za vključitev v prednostno lestvico morajo imeti prosilka več kot 18 let in ne smejo na dan razpisa tega natečaja presegati 65. leta starosti;
4. Prosilka mora pravilno dokumentirati položaj in službe, ki prihajajo v poštev za točkovanje ali dajejo prednost v smislu veljavnih določb;
Služba v otroških vrtcih naj bo
Prizadete morajo prošnji priložiti potrdilo o vplačilu 1.000 lir za natečajno takso.
Znanje slovenščine je naslov prednosti.
Za razpisano mesto so določeni naslednji prejemki: 120.125 lir mesečne plače in druge doklade, ki jih določa zakon in morebitne družinske doklade.
Zanimiv spored za petkov večer
ki
bo
Predstava «Album spominov», jo vodi Nunzio Filogamo in ki na sporedu v petek na Gradu sv. Justa, je doživela imeniten uspeh v Riminiju. Tam se je namreč zbra lo preko 4 tisoč ljudi, ki so navdušeno sledili velikim pevcem preteklosti.
Glavne privlačnosti petkovega večera bodo vsekakor Fio Sandon’s, Rino Salviati, Vittoria Mongardi in Raul Pisani. Prva bo zapela med drugim tudi te popevke: «Viale d' autunno», «Ti ho voluto tanto bene», «Malasierra», «Vorrei volare», «Il negro Zumbon», «Tani Tani» in «Dimmelo in settembre». Salviati bo predstavil naslednje motive: «Prigioniero di un sogno», «Roma nun fa’ la stupida stasera», «Princessi-ta», «Mexico», «Malaguenia», «Ga-
skega nadzorništva. Potrdilo naj navaja trajanje službe in oceno, ki jo je učiteljica prejela vsako leto;
6.	Prednostna lestvica bo nabita 10 dni na občinski oglasni deski in med tem časom v desetih dneh od zadnjega dne objave lahko prizadete vložijo priziv na občinski svet;
7.	Prizadete morajo v prošnji za pripustitev k natečaju navesti svoje popolne osebne podatke, stalno bivališče, stan, izjavo o italijanskem državljanstvu, morebitne obsodbe, občino, kjer so vpisane v volilne sezname ali razlog ne-vpisa in izjavo, da so zdrave in krepke rasti.
Podpis na prošnji mora overoviti notar ali tajnik občine, v kateri prosilka biva.
in kar priča o resni krajevni krizi, ki je dobila povsem politično obeležje.
Občutne zamude v železniškem prometu
V železniškem prometu na progah med Milanom in Trstom je prišlo včeraj popoldne do velikih zamud, ki so presegle dve uri Vzrok zanje je bila protestna manifestacija delavcev iz Brescie in Bergama, ki se vozijo na delo v Milan.
Z zasedbo železniške proge so delavci izrazili svoje nezadovoljstvo zaradi zamud, ki jih imajo delavski vlaki. Te zamude v marsikaterem primeru vplivajo celo na same plače delavcev.
Tudi na tržaški železniški postaji so močno občutili te zamude. Vlak, ki vozi na progi Milan - Benetke -Trst in bi moral pripeljati v naše mesto ob 15.30, je prispel šele ob 18.15. Z več kot dveurno zamudo je prispel tudi vlak iz Pariza ki so ga v Trstu pričakovali ob 16.15.
Ravno tako je z več kot dveurno zamudo dopotoval vlak iz Turina.
Poskus samomora
Včeraj ponoči si je prerezal ži le na roki 26-letni Roberto Vatta-iz Ul. S. Pelagio 15. Z Rdečim kri žem so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da sploh ni v nevarnosti. Vatta je izjavil, da je storil to dejanje, ker je bil močno potrt.
OB NEDAVNEM PRIMERU V TREBČAH
SPET POHODI IZZIVAČEV PO SLOVENSKIH VASEH
Trije mladeniči, od katerih sta vsaj dva znana, so v domači gostilni javno grozili nekaterim znanim domačinom - Bosta policija in sodstvo ukrepala ?
dokumentirana s potrdilom Šol-1 lopera», «Canzone da Lima», «Gra
nada» in druge. Mongardijeva pa bo zapela «Tu che m’hai preso il ciior», «Ti voglio tanto bene», «Papaveri e papere», «Mia bella piccina», «Aveva un bavero» in še druge popevke. Raul Pisani ima na sporedu «Un’ora sola ti vorrei», «L’amore è una cosa meravigliosa», «La novia» in nekaj mehiških pesmi.
Pevce bo spremljal glasbeni ansambel «La Moquette». Kot rečeno bo predstavo vodil Filogamo, ki bo tudi sam recitiral svojo poezijo «Abiti grigi» in zapel znano popevko «Come pioveva». Poleg tega pa bo priredil zanimiv kviz z dobitki.
Tovarišu dr. Pieru Panizonu in ženi Mojci se je rodila prvorojenka
NIKLA PETRUŠKA Odbor in kolektiv Tržaškega partizanskega pevskega zbora iskrene čestita srečnim staršem, mali Nikli pa želi obilo zdravja in sreče v življenju
Mojci in Pieru Panizonu prisrčno čestita ob rojstvu hčerke
NIKLE PETRUŠKE
kolektiv Glasbene matice
Enotno besedilo pokojninskega zakona za državne upokojence
Federacija upokojencev CISL i Pri sestavljanju novega enotnega sporoča, da je bilo po petih letih besedila pokojninskega zakona za
izdelano novo enotno besedilo pokojninskega zakona za civilne in vojaške državne upokojence na osnovi pooblastilnega zakona od 28. oktobra 1970. leta. Enotno besedilo organsko ureja 275 členov in celo vrsto dopolnilnih norm, odredb in razsodb, ki se nanašajo na zapleteno pokojninsko zakonodajo. Sestavljale! niso samo enostavno zbrali vse člene in odredbe, temveč so organsko uredili celotno snov, ki je še zlasti zapletena zaradi množice raznih dopolnilnih odločb, ki jih ni bilo niti lahko zbrati.
Novo enotno besedilo je bilo odobreno 29. decembra z dekretom predsednika republike, v uradnem listu pa je bilo kot posebna priloga objavljeno 9. maja 1974. Skoro vsi členi so bili v novem besedilu na novo formulirani, tako da je besedilo postalo jasnejše in znatno krajše.
državne uslužbence so upoštevali nekatera načela in so odstranili najhujše primere diskriminacij, čeprav se bistva problemov seveda niso dotaknili, saj pooblastilni zakon ni predvidel novih izdatkov, ki bi bili v takem primeru nujni.
Vendar pa prihaja do nekaterih bistvenih novosti zlasti glede ek-speditivnosti poslovanja in predvsem v zvezi z izračunavanjem pokojnin, tako da bodo že vnaprej lahko zbrali vse ustrezne dokumente in da bo uslužbenec lahko prejel pokojnino že s prvim dnem, ka bo zapustil delovno mesto. V tej zvezi je tudi važna decentralizacija poslovanja, tako da bodo periferni u-radi pooblaščeni vršiti račune in bodo lažje upravljali svoje delo. Med novostmi je tudi določilo, da se bo, podobno kot se za pokojnine INPS. upoštevala vsa doba vojaške službe in torej vključno vojaški rok.
Pred tednom dni se je v neki trebenski gostilni dogodilo nekaj, kar je izzvalo pri vaščanih precejšnje ogorčenje. Dogodek sam na sebi je na prvi pogled zelo podoben navadnemu gostilniškemu prepiru, ki se običajno kmalu poleže brez hujših posledic, istočasno pa je zaskrbljujoč simptom nove izzivaške dejavnosti določenih prenapetih nestrpnežev, ki bi radi za vsako ceno skalili mirno sožitje in dobre odnose med tu živečima narodnostima.
Do takšnega primera je prišlo pretekli ponedeljek v zgodnjih popoldanskih urah, ko je v gostilni običajno malo ljudi. V gostilno, ki jo iz razumljivih razlogov ne omenjamo, so stopili trije mlajši moški ter s precej sumljivim nastopom zahtevali od gostilničarja, naj jim pove, kje stanujeta Lucijan Pado-van in Li vi j Malalan, dva med najvidnejšimi predstavniki trebenske vaške skupnosti, saj je prvi svetovalec rajonske konzulte za vzhodni Kras, drugi pa aktiven član raznih vaških organizacij. Gostilničarju se je zdela ta zahteva čudna in je zato vprašal trojico, čemu želijo vedeti za omenjena naslova. Možaki pa so z vidno nestrpnostjo vztrajali naj jim pove za kar so ga vprašali,
«ker bi si namreč radi s Padova-novimi brki očistili čevlje». Obenem so dodali, da bodo tudi z njim «pometli dvorišče», če jim takoj ne pove naslovov. Vsa zadeva je privedla do napetosti, sledile so še hujše grožnje in prerivanje, nakar sta posegla v prepir dva klienta, ki sta se predstavila za policijska agenta v civilu in ki sta bila ob tisti uri slučajno prisotna v gostilni.
Mlade prenapeteže, ki so jo nameravali popihati, sta zadržala v gostilni do prihoda agentov javne varnosti z openskega komisariata, ki jih je gostilničar medtem telefonsko poklical. Slednji so razborite mladeniče zaslišali v sosednji gostilniški sobici ter jih nato izpustili. V slovo so le-ti še enkrat zagrozili gostilničarju, da se bodo spet vrnili v Trebče.
Do tu goli dogodki. Sledijo pa številna vprašanja, ki si jih zastav- Dki komisar
Ijajo vaščani. Predvsem, kdo so ti izzivači. Nekateri, ki so jih v
ponedeljek videli v vasi, vedo povedati, da se je trojica v družbi raznih drugih sumljivih mladeničev večkrat potepala v okolici vaši. Ljudje so jih videvali, kako so opravljeni v mimetične tute in radijskimi sprejemniki na ramah šotorili v bližini vasi ter prepevali fašistične pesmi. Enkrat so jim vaščani celo svetovali, naj ne no-dijo več v vas. Mogoče je ravno to razburilo trojico, ki se je v ponedeljek vrnila v Trebče z nič kaj miroljubnimi nameni.
Prizadeti so sklenili, da ne bodo vložili pritožbe, kljub temu pa gr< za dogodek, ki ne more mimo širše javnosti. Medtem so vaščani tudi zvedeli za imeni in naslova dveh izzivačev. Gre za 33-letnega G. B. in za 20-letnega G.S. oba iz Trsta, ki ju nekateri poznajo kot neofašistična elementa, čeprav baje ne bo prijave proti njima, bi bilo prav in v duhu napovedane poostritve boja proti neofašizmu, da bi policijske in sodne oblasti proti njima ukrepale.
Tatvina v Ul. Berlam
razčiščen primer
Leteči oddelek tržaške policije je prijavil državnemu pravništvu dva mlada Tržačana zaradi tatvine. Mladeniča sta 19-letni Mario Martino iz Ul. Cesare dell’Acqua 22 in 18-letni Mario Bortone iz Ul. S. Pasquale 101, ki se trenutno nahajata v goriških zaporih.
Martino in Bortone sta 29. juli ja okradla stanovanje zdravnika Glauca Bassija v Ul. Berlam. Odnesla sta več dragocenosti, jugoslovanski denar, nekaj lir in 18 funtov šterlingov. Dan potem ju je are tirala goriška policija, a ne zaradi te tatvine, temveč zato, ker ju je našla v fiatu 125, ki sta ga ukradla v Trstu. Našli so seveda tudi ukradeno blago. Ko so poklicali v Gorico zdravnika Bassija, ki je utrpel okrog milijona lir škode, je pre poznal nekatere stvari.
Za ta primer se je zanimal trža-Ltki komisar dr. Petrosino,
Miramarski park — Predstave *
či in zvoki»: ob 21. uri «Der sertraum von Miramare» (v ne' ščini) in ob 22.15 «Il sogno i* riale di Miramare» (v italijanscimk Avtobus iz Ul. Beccaria ob in 21.15, iz miramarskega Pa" ob 22.15 in 23.30 z vmesnimi pos»’ jami.
Ariston - l.N.C. 21.15 «Cinque pe® facili». V glavni vlogi Jack Nikol-son. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Un rantolo nel buio-Barvni film.
Excelsior Zaprto zaradi popravil-Grattacielo 16.30 «La signora bene a scopa?»- Barvni film. ta Carlo Giuffré in Edwige te-nech. Prepovedano mladini pod letom.	r
Fenice 16.00 «Vera Cruz». Igrata ry Cooper in Buri Lancaster. Ba ni film.
Eden 16.00 «Un uomo da marciapiede». Barvni film. Igrata Busto Hoffman in John Voight. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ritz 16 30 «Hai mai provato... in u" valiggia?». Igrata Mirelle Caie Michele Constantin. Barvni film-Aurora 16.00 «I racconti di Can e bury».	Barvni	erotični	film-	«r
povedano mladini pod 18. 'eton\ Capithol	16.45—20.45 «I 10 comandamenti».	Barvni	film.	,
Cristallo 16.30 «Qui Montecarlo, attenti a quei due», barvni film-ny Curtis in Roger Moore. Bar™ film.	,	.
Impero 16.30 «La leggenda dell are re di	fuoco».	Barvni	film.	W
Buri Lancaster.	j
Filodrammatico 16.30—22.00 «La P' tion». Barvni film. Glavno vwj! igra Karin Schubert. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno Zaprto zaradi popravil-Ideale 16.30 «Invito ad una sparatoria» V glavni vlogi Yul Brinn Barvni film.
Vittorio Veneto 17.00 «La controtipi ra». Igrajo Jean Sorel, Lucia sè in Ewa Aulin. Barvni film. “r povedano mladini pod 18. letom-Abbazia 16.30 «Geronimo». Chuck nors in Ramala Devi. Barvna ka bojka.
Volta - Milje Zaprto zaradi dopusta-Astra 16.30 «Paperino story».
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «France Prešeren» v Trstu, Ul. Guardiella 13/1, sporoča, da pričnejo popravni izpiti dne 5. septembra. Razpored pismenih in ustnih izpitov je na oglasni deski na znanstvenem liceju.
Ravnateljstvo Slovenskega dijaškega doma «Srečko Kosovel» v Trstu, Ulica Ginnastica 72 ali Campo S. Luigi 11, tel. 793-167 (avtobus št. 25 m 26, prva postaja nad polikliniko INAM) sporoča, da sprejema prošnje za vpis v Dom za šolsko leto 1974-75 vsak delovni dan od do 13. ure in od 16. do 18. urè. dom se lahko vpišejo dijaki Iz vseh vrst in stopenj slovenskih šol in dijaki slovenske narodnosti, ki obiskujejo italijanske strokovne šole. jih v slovenskem jeziku ni.
Vpisovanje traja do 14. septembra, oziroma do zasedbe prostih mest.
Ravnateljstvo državnega trgovskega tehničnega zavoda «Žiga Zois» Trst. Vrdelska cesta 13/2, sporoča, da se bodo pričeli popravni izpiti četrtek, 5. septembra ob 8.30 s pismenima nalogama iz slovenščine italijanščine.
šola Glasbene matice. Vpisovanje v glasbeno šolo bo od 1. do 14. septembra 1974, od 10. do 12. ure pisarni Glasbene matice. Ul. R. Man na 29 (tel. 418605). Pričetek pouka v ponedeljek, 16. septembra. Ravnateljstvo.
šolski patronat Devin - Nabrežina (Trg sv. Roka 105 — 34011 Nabrežina) obvešča osnovnošolske učitelje, ki nameravajo poučevati na šolah s po šolskim poukom, da zapade rok za vlaganje ustreznih prošenj 30. 9. 1974.
Včeraj-danes
Danes, SREDA, 28. avgusta AVGUŠTIN Sonce vzide ob 6.21 in zatone ob 19.52 — Dolžina dneva 13.31 — Luna vzide ob 17.26 in zatone ob 2.00.
Jutri, ČETRTEK, 29. avgusta JANEZ
Vreme včeraj: najvišja temperatura 25,4 stopinje, najnižja 20,6, ob 19. uri 23,8, zračni pritisk 1012,9 mb, usta Ijen, veter 8 km severozahodni, vlaga 72-odst., nebo 8 desetink poobla-čeno, morje skoraj mimo, tempera tura morja 23 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 27. avgusta se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 13 oseb UMRLI SO: 102-letna Elvira Giova-chini vd. Levi - Minzi, 72-letni Ermete Traverso, 87-letna Antonia Baie por. Allegretto, 63-letna Rosina Mustacchi, 79-letna Caterina Prešern vd, Cerhzza, 65-letni Celestino Sossi, 79 letni Emanuele Pacovich, 65-letni Giovanni Toffotti, 81-letna Maria Stella vd. Muran, 82-letna Marija Marinčič vd. Vodopivec, 75-letni Angelo Fa-bris, 53-letna Libera Mosearda por. Sorbola. 90-letni Andrea Marconcich.
Kino
Razstave
V	občinski umetnostni galeriji ® Trgu Unità razstavljata slikarja dovico Zabotto in Silvano toltoli11 Razstava bo odprta za občinstvo četrtka, 29. avgusta,
V	gostilni «Tavolozza d’oro» v Ronchetto 16 v Škednju, bodo v
fjo, 1. septembra priredili 1- s'^ ^ sko ex tempore tekmovanje. lJn te. movanju lahko sodelujejo vsi unU ' ki iz dežele ne glede na stil in 1 , niko. Žigosanje platen in drug’.'> P , lag bo ob 8. uri, izročitev čel ^ 18. ure, nagrajevanje pa en 20. J'1' Prva nagrada to kupa. ki jo e« gostilna Tavolozza d’oro, druga grada bo plaketa gostilne, za ^ ijo nagrado je srebrna kupa-še več drugih nagrad. TaKrr.ova oredvideva upodabljanje škedePP motivov in motivov škedenjske oko ce. V primeru slabega vremen» tekmovanje preloženo na 8.	5
tember, seveda z enakimi pogoj.
V	umetnostni galeriji Kraške
v Repnu je odprta razstava nar0 s noš v priredbi Kraške zadruge ' sodelovanjem etnografskega nau iz Ljubljane.
Razna obvestila
Odbor TPPZ sklicuje člane PeVC'
in instrumentaliste ter recitatorje a prvo vajo, ki bo danes ob »U'* v Bazoviškem domu v Bazovici. T* ^ bo imel tri zaporedne vaje in bo t.m. odnotoval v Pizo in Firence.
Pripravljalni odbor za za^r0ia. hlev v dolinskem Brdu vabi vse c ^ ne in tiste, ki nameravajo P0^f_ člani na važno sejo, ki bo na seo žu prosvetnega društva «Valen b Vodnik» v Dolini jutri, 29. 6., 20.30. Prosimo za točnost.
. I5Č15Š3 .	' - v
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA TRST - 01. F. FILZI IO f.t 3B-101. 3B-0«a
URADNI IECAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar Funt tterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinari debeli drobni
657,25
1524.--
219,50
135,85
248,60
35.—
40.—
40.—
MENJALNICA
vse/i tujih valut
Prispevki
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. nre)
Godina - Patuna, Trg sv. Jakoba 1: Grigolon, Alla Minerva, Ul. V. Giotti 1; Ai due Mori. Trg Unità 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Rossetti - Emili. Ul. Combi 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Tamaro & Neri, Ul. Dante 7.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228-124), Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141): Božje polje — Zgonik (tel. 225-596): Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197): Žav-Ije (tel. 213-137); Milje (teL 271-124).
Namesto cvetja na grob Josipu1 Košute darujeta Silva in Angel Šker 5.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina Karla Dr85®.^ cha daruje žena Angela 10.000 11 za Stalno slovensko gledališče Trstu.
V	počastitev spomina Edkota Križniča daruje Pepi 5.000 lir za SD Polet in 5.000 lir za PD Tabor.
Preminila je
Marija Marinčič
vd. Vodopivec
Pogreb bo danes, 28. avgusta, o*5 10.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice. Žalostno vest sporočajo »ci Felicita in vsi sorodniki Trst, 28. avgusta 1974 Pogrebno podjetje Ul. Zonta ®

ORISKI DNEVNIK

TUDI NA DRUGI JAVNI DRAŽBI SE NI JAVILO NOBENO PODJETJE
Zaradi birokratskih težav odložena gradnja Kraškega muzeja v Repnu
Dolgo in zapleteno ozadje pobude pokrajinske uprave Botanični vrt med Zgonikom in Gabrovcem
V NEDELJO DOPOLDNE ODKRITJE GROBNICE - SPOMENIKA
Malaiuf sirtol skupaega piottislnega Soia
PO SKLEPU OBČINSKEGA SVETA
Tudi drugi javni natečaj za ureditev Kraškega muzeja v Repnu, ^ Sa je razpisala tržaška pokrajina, ni bil uspešen, saj se ni prijavilo niti eno podjetje. Tako je Prišlo pri izvrševanju te zanimive Pobude do ponovnega zastoja. Naglo višanje cen in vedno težavnešji delovni pogoji so očitno onemogočili, da bi bil javni natečaj uspešen, zaradi česar pokrajinski upravi ne preostaja druga pot, kot da odda r®io neposredno ustreznemu pod-ju’ za kar pa mora seveda Predhodno prejeti dovoljenje tehničnega urada. V tem primeru, ko jo treba obnoviti staro kraško hišo, po za zapleteno specializirano delo. za katero bi bilo najbolj primerno domače kraško podjetje, ki ima že mnogo izkušenj, za kar pa J® potrebno zaradi predpisov še Posebno dovoljenje, ker morajo bi-* vsa podjetja, ki grade za dr-avo ali javne ustanove, vpisana v vsedržavni seznam.
Kolikor bo torej šlo vse po sreči slede dodelitve del in če bo pokrajina zbrala potrebna manjkajo-ca sredstva, se bodo jeseni lahko Pncela dela pri restavraciji lepe «raške hiše v Repnu in s tem bo narejen tudi odločilen korak k urejanju zametka bodočega kraškega “turnega centra, ki se na pobudo jj^pjinske uprave pripravlja v
Zamisel in prva pobuda je že pre-®J stara. V okviru proslav «Trst v''», ko je država dodelila posebna sredstva v zvezi s petdeseto obletni-t °i, Pni^ljučitve Trsta k Italiji, je mkratni podpredsednik pokrajinske nnrave Elio Aoih predlagal, da se jXeli so milijonov lir za ureditev graškega muzeja, tako da bo tudi slovenski del prebivalstva na ustrezen način prisoten. Takrat je bila a pobuda sorejeta in vse je kaza-°. da bo tudi kmalu uresničena. Pokrajinska uprava pa je prišla v krizo in z njo se je tudi ustavilo yse delo ter so zamrle vse pobude Jn med njimi tudi načrti o kra.škem muzeju. Stvari se niso premaknile nikamor, tako da je vladni komisar del sredstev (30 milijonov) enostavno nakazal v Milje, kjer naj bi r^da za gradnjo nadvoza pri ladjedelnici Felszegy, kjer pa jih prav tako niso porabili.
Stvari so se ponovno premaknile z iz-^olitvijo novega pokrajinskega sveta in novega pokrajinskega od-m)ra. v katerem je odbornik za javna dela Volk pri pregledovanju starih sklepov naletel tudi na sklep 0 ureditvi Kraškega muzeja. Na tej osnovi je prišlo 1971. leta do yyč sestankov med predstavniki občin in člani strokovnega odbora, ki so potrdili stališče že iz 1969. leta o važnosti kraškega muzeja. Pri tem so bili tudi mnenja, da je tre-pa odkupiti ustrezno hišo v Repnu jn da se ne sme zgraditi muzej v klasičnem smislu, temveč da je treba urediti aktivno ustanovo, ki bp preučevala kulturne, etnografske in druge značilnosti Krasa, prirejala simpozije, predavanja in ra-zne prireditve.
. V okviru kraških tednov, ki jih Jp Priredila zadruga Naš Kras, so bile tudi razstave o arhitektonski ureditvi kraških naselij in med nji-jpi zelo zanimiva in za potrebe kraškega muzeja kot nalašč narejena študija ureditve kraške hiše m urbanistične ureditve Repna. Ta študija, ki jo je izdelal arhitekt Berni je	pitala osnova za
dokončni gradbeni načrt.
Sporeono s tem pa je tekla tudi akcija, da so bila od občine prepisana na pokrajino preostala sredstva in da je vladni komisariat vrnil sredstva, ki niso bila uporabljena v Miljah, tako da je končno pokrajina za Kraški muzej raz-
polagala v celoti z 51,5 milijona lir. Del teh sredstev je bil porabljen za nakup stavbe in sicer gospodarskega poslopja, hiše in velikega dvorišča, kar bodo po načrtih preuredili hišo v laboratorije in knjižnico, gospodarska poslopja pa v razstavne prostore in dvorišče v avditorij na prostem.
V tej fazi pa se je ponovno zataknilo na tehničnem uradu, ki je ostal brez odgovornih funkcionarjev, ker so «super birokrati» prav takrat zapuščali javno upravo, tako da je bilo potrebno dobro leto za odobritev načrtov.
Prva javna dražba je bila zato razpisana šele letošnjega januarja, d mg a pa 25. julija in na obe se ni odzvalo nobeno podjetje, saj je 40 milijonov lir, s katerimi razpolaga pokrajina, postalo očitno mnogo premalo. Poleg zvišanja cen je
namreč treba upoštevati, da je treba sedaj vračunati tudi IVA, kar bi že samo znašalo najmanj kake tri milijone lir. Zelo važno pa je tudi dejstvo, da gre za specializirano delo, saj je treba restavrirati staro stavbo in ne gre za novo gradnjo.
Sporedno s pobudo gradnje Kraškega muzeja je pokrajina prevzela tudi botanični vrt, ki ga je na lastno pobudo in ob sodelovanju požrtvovalnih strokovnjakov (Poldi-ni, Budin) uredil farmacist Gioiti med Gabrovcem in Zgonikom. Bo tanični vrt je že dve leti v upravi pokrajine, obsega 6.000 kvadratnih metrov in na njem so zasajene vse tipične kraške rastline. Odprt bo za občinstvo čim bo dograjen okrog njega zid in bo po dogovorih zgo-niška občinska uprava poskrbela za čuvaja.
miiiiimiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiriumumiiiuiiiimmiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiiinitiiiiiiiiiiii
15. MEDNARODNI TEČAJ O PREVOZIH
Enoten elektronski center zn železniški promet v Evropi
Demografski premiki prehitevajo urbaniste
Na tržaški univerzi, kjer se odvija 15. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti, sta včeraj nastopila dva predavatelja, in sicer prof. M. A. Dreyfus, predstavnik francoske SNCF, in dr. Kai Lemberg, ravnatelj oddelka za urbanistično načrtovanje kòbenhavnske občine.
Prof. Dreyfus je govoril o «informatiki» v okviru evropskih železnic in se pomudil predvsem ob vpeljavi elektronskih računalnikov za urejevanje prometa, reševanje problemov železniškega osebja, pripravljanje plač in mezd, itd. Zanimivo je, da je elektronski računalnik na to področje najprej u-vedla Španija. Kar zadeva promet po železnici, se računalniki danes povsod v Evropi uporabljajo le v zvezi s potniki, sčasoma pa se bodo začeli uporabljati tudi za blagovni promet. Poleg tega je pričakovati, da bodo računalniški sistemi v bodočnosti poenoteni, tako da bo eno samo središče urejevalo promet po celotnem železniškem o-mrežju v Evropi.	""
Dr. Lemberg je nato obravnaval nekatera vprašanja urbanističnega značaja ter se zadržal zlasti ob problemihf, ' ki jih potiska v ospredje naraščanje števila prebivalcev na določenih območjih v Evropi. Demografski premiki povzročajo razumljive pritiske gospodarske, družbene in kulturne narave na prizadetih področjih, kar se odraža tudi na povpraševanje po primernih storitvah v prometu. Na splošno velja, da izboljšanje prometnih storitev zaostaja za demografskimi premiki, tako da morajo strokovnjaki snroti reševati tudi dodatna vprašanja, ki jiE ustvarja razkorak med obema dejavnikoma.
Danes bosta nastopila bavarski strokovnjak R. Dehner in načelnik komisije za gospodarska preučevanja pri vodstvu EGS prof. S. Niels. Tečaj se bo zaključil v soboto.
Nočni prepir na Trgu Garibaldi
V noči med ponedeljkom in torkom se je na Trgu Garibaldi vnel prepir, v katerem jo je skupil 37-letni Natale Zanin iz Ul. Toti 6. Zanina je izzival Romano Petrina in zato še je začel z njim prepirati. Vmešala pa sta se Petrinova prijatelja Sergio Smilovich in Antonio
Zocchi, ki je Zanina večkrat mahnil po obrazu. Medtem je nekdo poklical policijo in ko je ta prišla, je našla Zanina, ki je krvavel z obraza. Kmalu se je izkazalo, da so bili Petrina, Zocchi in Smilovich dobro znani policistom. Ti so jih a-retirali, ranjenega Zanina pa odpeljali v bolnišnico, kjer so ugotovili, da je imel vidnejšo rano na o-brazu in precej prask po licih. Poleg tega si je med pretepom pokvaril tudi dva zoba. Ozdravel bo v desetih dneh.
Nalezljive bolezni
Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 19. do 25. avgusta ugotovil naslednje primere nalezljivih bolezni: škrlatinka 2, tifoidna mrzlica 1, paratifus 1, otroško vnetje črevesa 4, norice 1, vnetje priušesne slinavke 1, srbečica 3 (izven občine), infekcijsko vnetje jeter 1.
Po uvodnih besedah predsednika videmskega ANPI Vincentija bosta spregovorila poslanec Tine Remškar in podtajnik Bruno Lepre - Podelili bodo 50 garibaldinskih zvezd
V vasi Matajur pod istoimenskim hribom so v teku zadnje priprave za veliko nedeljsko slavje, ki ga videmska ANPI prireja ob odkritju grobnice - spomenika 17 padlim partizanom. Osrednja svečanost se bo pričela ob 10.30 z mašo, medtem ko bodo spomenik odkrili ob 11. uri. Prvi bo spregovoril predsednik pokrajinskega odbora ANPI iz Vidma Vincenti, ki bo svečanost odprl. Pozdrav jugoslovanskih partizanov bo prinesel poslanec Tine Remškar, predstavnik Zveze borcev Slovenije. Uradni govor bo imel podtajnik v notranjem ministrstvu, Bruno Lepre, nekdanji partizanski borec, ki je bil v senat izvoljen na listi PSI. V i-menu prebivalstva gorske skupnosti Nadiških dolin bo govoril predsednik Angelo Salvagno. Kulturni program bodo izvedli Briški oktet, pevski zbor iz Kobarida ter mladina, ki bo recitirala v obeh jezikih.
Ob tej priložnosti bodo podelili 50 garibaldinskih zvezd, to je priznanj za udeležbo v odporniškem gibanju, za krepitev prijateljstva in sodelovanja ob meji in za zasluge v sedanjem nrotifašističnem boju. 35 garibaldinskih zvezd bodo podelili predstavnikom jugoslovanskih družbenopolitičnih organizacij, 15 pa italijanskim garibaldincem ter tistim, ki so si pridobili zasluge pri utrjevanju mirnega sožitja ob naši zemlji. Garibaldinsko zvezdo bodo podelili tudi mladini, ki je s prostovoljnim delom pomagal- graditi grobnico -spomenik.
Kakor smo poročali, je izmed 17 padlih borcev 13 pripadnikov slovenskih partizanskih odredov, trije so pripadali garibaldinskim enotam, e-den, črnopolti vojak, pa je prišel v odporniške enote iz angleške vojske.
Ti borci so padli na Matajurju v spopadih z nacističnimi okupatorji. Padli so v skupnem boju, ki so ga slovenski in italijanski partizani in protifašisti vodili proti skupnemu sovražniku, da bi se osvobodili in se upravljali v skladu z lastnimi potrebami. Kakor je hrib Matajur pred 30 leti združeval jugoslovanske in italijanske osvobodilne sile in jim dajal zaščito v boju proti skupnemu sovražniku, nacifašizmu, tako je Matajur tudi danes simbol povezanosti dveh sosednjih narodov in držav, simbol skupne želje po nadaljnjem razvoju mirnega sodelovanja, kar je v korist prebivalstva, ki živi na e-
ni in na drugi strani meje, ter pomagalo za utrjevanje miru v tem delu sveta.
Protifašistične sile italijanskega in jugoslovanskih narodov, ki so že v času NOB s krvjo utrdile nove, prijateljske odnose na tem prostoru, so danes trdno odločene nadaljevati po tej poti ter zatreti sleherno fašistično provokacijo, ki bi hotela pokvariti s težavo ustvarjeno ugodno vzdušje pod Matajurjem. Preprečiti je potrebno fašistične provokacije tudi zato, ker bi poslabšanje vzdušja v Beneški Sloveniji otežkočilo i-dentifikacijo slovenskega življa v Benečiji, kateri zaorti in šovinistični krogi že itak postavljajo toliko zaprek.
Na Matajur, kjer bo partizansko srečanje, vodita dve poti, ena pelje iz Ažle pri Šempetru, ki je po dolini speljana do Sovodenj, od tam
pa se pri vasi Jeronica začenja vzpenjati na hrib, druga pa krene iz čeplošišča skozi Mašere. Slednja je zlasti prikladna za jugoslovanske državljane, ki bodo prišli z livške strani. Vas Matajur leži v višini 900 metrov ter je zelo izpostavljena hitrim vremenskim spremembah, zlasti v sedanjem času, ko so naše kraje zajele nevihtne fronte.
Osrednja organizacija za zaščito narave in okolja «Italia nostra« je razpisalo javni natečaj za krat-kometražne filme z naslovom «Zgodovinska središča italijanskih mesi». Filmi so lahko izdelani v barvni ali čmobeli tehniki, trajajo naj 15 20 minut, morajo imeti glasbeno spremljavo. Poslati jih je treba do 15. novembra na sedež organizacije v Rimu. Corso Vittorio Emanuele Il štev. 287.
V TRŽIČU BODO POISKALI GROBOVE SLOVENSKIH TALCEV
Italijanski fašisti so jih leta 1941-42 ustrelili v Ljubljani in jih skrivaj pokopali v Tržiču
K poročilu o razstavi ANPI v Krminu, ki je bila lansko leto, smo objavili tudi fotokopijo pisma komisarja PS iz Tržiča, s katerim priporoča večjo skrb pristojnim o-blastem, kadar prevažajo v Ljubljani pobite «ribelle» na pokopališče v Tržiču. S tem pismom je bila javnost prvič opozorjena na pokop pobitih slovenskih rodoljubov na tr-žiškem pokopališču. Borčevska organizacija ANPI v goriški pokrajini je za zadevo zainteresirala politične sile, tako da se je občinski svet v Tržiču zavzel, da bo stvar preiskal.
Čeprav je od tistih hudih časov — to se je dogajalo pozimi in spomladi leta 1941-42 — minilo že več kot 30 let, so se protifašistične sile odločile, da poiščejo ljudi, ki so bili vpleteni v prevažanje žrtev in njihovo pokopavanje ter preko njih izvedo za podrobnosti teh dogodkov. Občinski svet v Tržiču bo namreč prihodnje leto na novem poko-
PRIZADEVANJA KD IN PSDI ZA REŠITEV KRIZE V OBČINI
Župan in občinski odborniki so poročali o svojem delu zastopnikom KD in PSDI
Republikanci se sestanka niso udeležili - Zastopniki obeh strank zahtevajo zase odborništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo - Nova odbornika bosta dr. Tuzzi (KD) in Bianconi (PSDI)
Na sestanku članov občinskega ; med demokristjani in socialdemo-
odbora in zastopnikov strank, ki bodo odslej podpirale odbor v Go rici, so bili prisotni le zastopniki KD in PSDI. Republikanci se sestanka niso udeležili v skladu s svojo odločitvijo prejšnjega tedna, da bodo še vnaprej od zunaj podpirali odbor, da pa v njem ne bodo sodelovali niti prevzeli direktnih odgovornosti.
Sestanek je bil na sedežu KD v Ulici Angiolina in člani odbora so vsak zase prikazali položaj na svojem področju, vendar pa člani obeh strank niso sprejeli načrtov za bodoče delo in niti niso sestavili programa. To je dokaz, da sestava novega odbora ne poteka na najlažji način, kajti na sestanku prejšnji teden je prišlo že do prvih sporov
iiiiiiiiiiiriiiniMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiD
VSAK DAN NOVE PODRAŽITVE
Gospodinjam in vsem potrošnikom se v trgovinah obeta «črni september»
v
Zvišanje cene olja, testenin, pralnih praškov in mesa - le v veljavi nove tarife za elektriko, vodo in druge usluge, na vidiku podražitev olja za kurjavo
Na gospodinje in sploh vse potrošnike pada v teh dneh prava toča novih podražitev, ki jim ni videti konca. Veliki trgovski kompleksi izkoriščajo povratek v mesto s poletnih počitnic, da bi podražili tudi v mestnih trgovinah cene prehrambnih in drugih proizvodov. V počitniških krajih so bile namreč cene višje od onih v mestih in to so trgovci tudi upravičeno utemeljevali z dejstvom, da je sezona v počitniških krajih kratka in da so režijski stroški za opremo trgovin enaki kot za podobne obrate v mestu.
Letošnje podražitve pa prihajajo v času splošne krize, ki je šele na začetku in ki utegne to zimo hudo
20. MEDNARODNI JUBILEJNI VIN0GRADNIŠK0-VINARSKI SEJEM
VINO 74
od 31. 8. do 8. 9. 1974 na GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V LJUBLJANI
odprt vsak dan od 9. do 18. ure
Gostinski prostor odprt od 9. do 22. ure — ob sobotah in nedeljah do 23. ure — na dan otvoritve 30. 8. od 19. ure dalje
Pokušnja nagrajenih vin od 9. do 18. ure v spodnji etaži dvorane «A»
RAZSTAVA VINOGRADNIŠTVA — STROKOVNA PREDAVANJA — JAVNA TRIBUNA
PROPAGANDNA PRODAJA KVALITETNIH IN VRHUNSKIH VIN PO ZNATNO ZNIŽANIH CENAH — vsak dan od 9. do 18 ure v pritličju zahodnega prizidka dvorane «A»
prizadeti družine delavcev, uradnikov in vseh tistih, ki so vezani izključno na svoje plače. V enem letu so se zaradi povečane draginjske doklade plače industrijskih delavcev dvignile za 18 odstotkov, cene pa so poskočile kar za 20 in več odstotkov. Konec avgusta bodo delojemalci dobili v plačilnih zalepkih spet nekaj tisoč lir zvišano draginj-sko doklado (s tem pa se povečajo tudi davki na plače), že pred 1. septembrom pa bodo v trgovinah cene spet večje, tokrat kar čez vsako razumno mero.
Sladkor stane že vec kot mesec dni za sto lir več na kilogram, in ga je tudi težko dobiti. V Gorici i-mamo še nekaj sreče, ker je sladkorja še nekaj na razpolago. Meso, katerega je cena poskočila za nekaj sto lir pri kilogramu pred mesecem in pol, ko so zvišali davek IVA od 6 na 18 odstotkov, se je te dni spet podražilo. Poprečna podražitev znaša 300 lir pri kilogramu. Podobno je s pralnimi praški in z milom. Po novih vladnih odlokih bodo morali i-meti v vseh trgovinah zadostno količino pralnih praškov in mila najbolj navadnega tipa, za katerega bodo določene blokirane cene. Izkušnja nas uči, da bo s temi proizvodi tako kot z navadnim kruhom. V trgovinah ga bodo imeli nekaj, da bi zadostili zakonu, v resnici pa bo
blago tako slabe kakovosti, da ga gospodinje ne bodo hotele uporabljati.
Na stojnicah v trgovinah ni več testenin, ker se bodo s 1. septembrom občutno podražile. Kilogram pakiranih testenin bo stal nekaj več kot 500 lir. Sedaj je moč dobit' isto količino za 360 lir, pred letom dni je isto blago stalo 270 lir. Gre torej za stoodstotno podražitev v primerjavi s prejšnjim letom. Isto velja za semenska in olivna olja. O-livno olje si lani dobil za 900 lir liter, do pred mesecem dni je stalo 1.700 lir, sedaj je cena že prekoračila 2.000 lir. Isto velja za semenska olja. V trgovinah že ni olja raznih vrst semen, ki mu je bila prodajna cena 650-800 lir za liter, na stojnicah imajo samo olje boljših semen, za katerega pa je treba odšteti več kot 1.000 Ur.
Dodajmo tem stroškom zvišane tarife električnega toka, ki so pričele veljati te dni, grožnjo povišanja cen gorilnega olja, povišane cene avtomobilov, oblačU, obutve, prevozov oseb in blaga. Dodajmo višje tarife za odnašanje smeti, za porabo vode, grožnje z odpusti, pa bomo imeli temno sliko prihajajoče jeseni in zime. Nočemo biti pesimisti, vendar nas vse vodi v pesimi-

ininJuuihbfM,
MEDNARODNA ŠPEDICIJA IN TRANSPORT
Glavna direkcija Koper Vojkovo nabrežje 32 Telefon: 21-830 Telex: 34-117 34-140 34-113
% svojimi filialami In izpostavami v vseh jugoslovanskih središčih, pristaniščih in na mejnih prehodih
VAM NUDI
•	popoln špediterski servis, organizira prevoze po suhozemskih, pomorskih in zračnih poteh ter daje nasvete v transportno-špediterskih zadevah
•	z lastnim kamionskim parkom prevzema vse vrste prevozov
•	specializirani dejavnosti sta blagovni tranzit prek luke Reka in Koper ter opravljanje špediterskih uslug na sejmih in razstavah doma in v tujini
Zaupajte svoje blago organizaciji INTEREUROPA. Prepričali se boste o našem strokovnem, hitrem in skrbno opravljenem
servisu
f
krati. Tako eni kot drugi želijo i-meti zase odborništvo za zdravstvo in socialno skrbstvo, ki ga je imel bivši socialistični odbornik dr. To-massich. KD želi dati ta resor odborniku Brancatiju in (»klicati v odbor svetovalca dr. Tuzzija. Ta zastopa Ločnik in KD upa, da bi tako pomirila negodovanje, do katerega je prišlo letos pozimi v Ločniku, ko je bil znan načrt za gradnjo ljudskih hiš v tem kraju. Kmetje v Ločniku, ki voUjo v glavnem za KD, so se takrat uprli ✓ zagrozili, da bodo sprožili akcijo za občinsko osamosvojitev tega kraja, Pri tem jim je vneto pomagal domači župnik don Piani, ki je brat občinskega svetovalca KD cav. Pia-nija. Socialdemokrati hočejo prav tako zase to odborništvo, ki naj bi ga dobil sedanji odbornik za načrtovanje Fantini, na ' njegovo mesto pa naj bi prišel v odbor svetovalec Bianconi. Prof. Zucalli, ki je predsednik konzorcija za industrijsko cono, pa jè izrekel željo, da bi ta konzorcij združili s konzorcijem za upravljanje avtoporta. Socialdemokrati torej dvigajo svojo ceno, kar je bilo tudi pričakovati.
Na sestanku v ponedeljek so bili prisotni župan De Simone, odborniki Moise, Brancati, Ciuffarin, A-gati in Fantini, manjkal pa je podžupan Rovis katerega je zastopal svetovalec Zucalli. KD so dalje zastopali tajnik občinskega odbora dr. Roncone ter Colella, Fornasir in Terenzio, za PSDI pa sta bila prisotna Zucalli in Bianconi.
Nekaj podatkov o poročilih posameznih odbornikov. Najobširneje je poročal odbornik za šolstvo Moise. Povedal je, da so nujne nove gradnje stavb za osnovne in srednje šole v Ločniku in v naselju Sv. Ane. Dejal je, da bodo prihodnje leto iz-ročiU svojemu namenu občinska ko-
pališča na Rojcah, športni kompleks v Stražicab in telovadnici v Štan-drežu in v Ločniku. Najti bo treba ustrezno lokacijo za gradnjo športne palače, okrog katere bo treba urediti prostor za parkiranje. Moise je tudi orisal številne pobude na kulturnem področju.
Odbornik za načrtovanje Fantini je prikazal načrte za ustanovitev rajonskih konzult in izrekel željo, da bi te pričele z delom že v septembru. Parlamentarci KD in PSDI bodo morali v naslednjih mesecih pripraviti nov osnutek za zakon o prosti coni. Odbornik Fantini je tudi prikazal veliko in koristno delo, ki ga je v zadnjem času opravil odbor za cene pri usmerjanju potrošnikov.
O težavah občinskega programa in občinske blagajne je poročal odbornik za finance Ciuffarin. V občinski blagajni je malo denarja, banke ne dajejo posojil, osrednja komisija je precej obrezala letošnji proračun. Občina bo tako v precejšnjih težavah. Odbornik Brancati pa je povedal, da hitro potekajo dela za ureditev novih semaforov, da bodo mestni redarji razširili svojo službo tudi v predmestja in da bodo izvedli večje nadzorstvo na pokritem in odprtem trgu ter v trgovinah. Morda najkrajše je bilo poročilo odbornika za javna dela Aga-tija, ki je prikazal položaj v zvezi z izdelavo načrtov in na gradbiščih za industrijsko cono. obmejno postajo in avtoport. Občinska u-prava bo v najkrajšem času prikazala javnosti načrte za vsa ta dela. O povečanju službe za odnašanje smeti'je v odsotnosti odbornika Rovisa poročal svetovalec Zucalli.
Nove sestanke bodo imeli v prihodnjih dneh, da bi čimprej zaključili pogovore in se predstavili z novo, zelo zmanjšano večino v občinskem svetu.
pališču odkril spomenik odporniškemu gibanju, kjer bodo pokopani tudi padli borci za svobodo ter nameravajo ob tej priložnosti s starega pokopališča prenesti tudi devet slovenskih partizanov. Le-ti so sedaj pokopani na starem pokopališču v Ul. Cosulich ter za njihove grobove nihče ne ve. Poišče jih lahko samo občinska uprava, ki ima pregled nad pokopanimi. Med devetimi talci sta tudi dva slovenska narodna heroja, Jožef Mihelčič in Ljubo Šercer.
Suh« pipe v ljudski hiši v Sovodnjah
Preskrba z vodo je bila letos neprimerno boljša kot lani. Od nikoder nismo dobili pritožb, da vode primanjkuje, medtem ko so se lani oglašali števerjanci. Doberdobci in tudi iz sovodenjske občine. To pa še ne pomeni, da gre vse gladko in da v kakšni hiši kljub splošni ugodni preskrbi z vodo vendarle nimajo suhih pip.
O njih smo prejšnji dan slišali govoriti v ljudskih hišah v Sovodnjah. V zgornjih stanovanjih se pritožujejo, da pogostoma ne priteče voda, zlasti takrat, kadar zalivajo vrtove. Zdi se, da se to dogaja predvsem zaradi preozkih cevi. Menda so se s predstavniki konzorcija CAFO že pogovarjali, da bi v zgornjih Škrbjah zgradili vodovodni rezervoar, da bi se povečal pritisk vode. Stanovalci v ljudski hiši pričakujejo, da bodo to pomanjkljivost odpravili čimprej.
iiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii n m Ululili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimTT1i,i
CEZ EN MESEC BO TRGATEV
Letošnji pridelek grozdja cenijo na 280 tisoč stotov
Prvič bodo obrodili novi vinogradi, ki so jih zasadili pred tremi leti
Po sedanjih predvidevanjih bomo v pokrajini Gorica pridelali okoli 280 tisoč stotov grozdja, medtem ko je znašala lanska rekordna letina 250.000 stotov. Povečanje proizvodnje pripisujejo strokovnjaki pridelku, ki ga bodo letos vrgli novi vinogradi, zasajeni leta 1971 in ki bodo. po treh letih, letos prvič obrodili. Gre za podatke, ki se nanašajo na celotno pokrajino, torej na briško in na ravninsko področje, kjer delujeta dva dobro organizirana konzorcija za proizvodnjo zaščitenih tipičnih vin; eden v Brdih, drugi pa v nižinskem delu Posočja. Za kakšnih dvajset odstotkov slabši pridelek bodo imeli v Dolenju. kjer so imeli slano, ter v Medel in okolici, kjer je bila toča.
Ker v naših krajih pridelujemo predvsem grozdje za izdelavo vina, s trgatvijo še niso pričeli. Pač pa sedaj zori namizno grozdje. Le-tega pa v naših krajih ne pridelujemo, ali pa v vedno manjših količinah. Zato ta sad. ki je sedaj v prodaji, prihaja predvsem iz drugih krajev. Veliko bolje je trg založen z domačim sadjem. Hruške in breskve so povečini iz Brd in iz ravninskih krajev, kjer so v teh letih uredili številne sadovnjake.
Dve prometni nesreči
V Romansu in Versi sta se včeraj pripetili dve prometni nesreči. Ob 7. uri je s svojo bianchino GO 21251 zašel s ceste in se zaletel v drevo 30-letni Enos Biasi iz Roman-sa. Prepeljali so ga v goriško bol-
Okrog 11. ure pa je z zasebnega dvorišča v Versi prišla z mopedom na cesto Teodora Basso iz Verse. Tedaj je po cesti privozil z renaultom UD 242876 Mario Za-ninello iz Červinjana. Prišlo je do trčenja in Bassova je padla na tla. Z rešilcem so jo prepeljali v goriško bolnišnico, kjer bo ostala na zdravljenju 30 dni.
V stari stavbi v Ulici Ascoli 10 so se včeraj opoldne vnele saje v dimniku. Gasilci so morali vdreti v podstrešno stanovanje Marije Lu-gar. Razbiti so morali vrata in steno, da so preprečili požar. Škoda znaša 50.000 lir.
Včeraj-danes
iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Vanda Vižintin, Daniela Sumelli, Stefano Benetti, Laura Raza, Marko Gergolet. Francesca Sturm, Andrea Girardo, Edoardo Possamai.
SMRTI: 65-!etni upokojenec Silvio Nardini, 72-letna upokojenka Maria Lutman vd. Maririz, 75 letna upokojenka Natalina Mian vd. Bevilacqua, 68-letm upokojenec Guido Calligaris.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tr žiču dežurna lekarna Sant’Antonio, tel. 40497.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je v Go
njšnico. kjer se bo zdravil mesec ! nei dežurna lekarna D’Udine, Trg ^nj<	i sv. Frančiška, tel. 2124.
Uspešen zaključek «Briškega praznika» na Os/cvju
«Briški praznik» na Oslavju se je zaključil v ponedeljek zvečer, štiri dni je bilo na Oslavju živo. V ponedeljek so za zabavo mlajših in odraslih igrali člani ansambla «The Lovers» iz Sovodenj. V večernih urah se je veliko ljudi zbralo na prireditvenem prostoru, kjer so bile tekme v vlečenju vrvi. Pomerile so se štiri ekipe, sestavljene iz osmih mož. Prvo mesto je zasedla ekipa iz Martinščine, v kateri so tudi nekateri naši Kraševci. Ta e-kipa, ki je osvojila lepo plaketo vinogradnika Silvana Primožiča, je že večkrat zmagala saj je bila prva na podobnih tekmovanjih tudi v drugih krajih. Na drugo mesto so se uvrstili mladinci z Oslavja, na tretje ekipa podjetja Tigomme iz Gorice, na četrto pa poročeni z Oslavja. Opolnoči so se za pletenko 50 litrov vina med seboj pomerili poročeni in neporočeni z Oslavja. Rezultat je bil neodločen, tako da so oboji složno s prijatelji izpraznili pletenko dobrega briškega vina.
Prvi «Briški praznik» je vsekakor uspel nad vsa pričakovanja. Vse priznanje pobudnikom, mladim aktivnim članom prosvetnega društva «Naš prapor», ki so to pomlad društvo obudili, imeli doslej nekaj zanimivih predavanj in priredili lep praznik. Na programu imajo v zimskem času aktivno prosvetno delo v tem delu naših Brd.
Gorica
VERDI 17.00-22.00 «Perchè 11 Dio Fenicio continua ad uccidere?». Barvni film. Prepovedano mladim pod 14. letom.
COId'O 17.00—22.00 «La mano spie-iuta delia legge». P. Leroy in S. Monti. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
MODERNISSIMO 17 30-22.00 «Donne in amore». G. Jackson in A. Ba-tes. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 17.30—22.00 «Rivelazione di uno psichiatra sul mondo perverse del sesso». M. Rossi in B. Gea-gni Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CFN’i RALE 17.00—21.30 Quattro bassotti per un danese». Barvni Walt Disneyev film.
Iršič
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 17 30-22.00 «La prima notte di quiete». Barvni film.
PRINCIPE 18.00-22.00 «Piedone lo sbirro». Ranni film.
Nova Gorica
SOČA «Past», ital.-ameriški film. ob 18.30 in 20.30.
SVOBODA «Za njeno ljubezen», ameriški barvni film, ob 18.30 in 20.30.
DESKLE «Tarzanov skrivnostni zaklad», ameriški film, ob 20. uri.
Razna obvestila
Jamarska skupina «Kraški krti»
priredi od 9. do 29. septembra jamarski tečaj, ki bo razdeljen na dva dela: teoretični in praktični. Teoretični del bo v Kulturnem domu v Sovodnjah, praktične vaje pa bodo ob neoeljah v raznih jamah na soriškem Krasu.
Vpisujejo na sedežu SPD v UUci Malta 2, v Gorici, pri Bogdanu But-koviču v Sovodnjah, pri Dominiku Grilu na Vrhu, pri Jordanu Vižintinu v Dolu. pri Stanku Kosiču » Do-beidobu. Zainteresirane! naj pohitijo i vpisom, ker je število tečajnikov omejeno.
PRIMORSKI DNEVNIK 4
28. avgusta 1974
Vr:SŠ
Predsednik občinske skupš čine Sežana Boris Bernetič
POGOVOR S PREDSEDNIKOM OBČINSKE SKUPŠČINE SEŽANA
Zelo dobro stanje industrije omogoča še hitrejši napredek
Dva samoprispevka za šolstvo in vodovod ■ Razsežnost občine in ustrezno težko vprašanje cest ■ Zavzetost občanov pri gradnji in modernizaciji cest
Sežanska občina slavi danes svoj občinski praznik. Po navadi je to priložnost za obračun čez minulo leto, ko se poudarijo uspehi, omenjajo morebitni spodrsljaji oziroma težave, hkrati pa se začrtajo smernice za nadaljnjo pot, vsaj za naslednje leto. V daljšem razgovoru, ki smo ga pred dnevi imeli s predsednikom občinske skupščine Sežana Borisom Bernetičem, pa se nismo držali teh že ustaljenih norm in malone obveznih okvirov, pač pa je nevezan razgovor bolj malo segal v preteklost, pač
pa ostajal raje na trdnih tleh sedanjosti, od časa do časa pa se spuščal tudi v prihodnost, vendar ne tako, da bi se napovedovale neke «velike stvari», pač pa da bi se trezno nakazovalo to, kar iz danih možnosti ob dobri volji skupnosti nujno izhaja. Torej nikakršnih velikih obljub in neutemeljenih programov, kar je tudi razumljivo, saj bi v danih razmerah bil vsak predolg korak obsojen na neuspeh.
Sežanska občina, ki je bila še pred nedavnim izrazito kmetijsko
POGOVOR Z DIREKTORJEM STANISLAVOM PAVLINOM
O Iskrinem radijskem sprejemniku in perspektivnem «novem programu»
Vrednost letošnje proizvodnje bo znašala 15 milijard dinarjev
čeprav je Sežana tako rekoč na pragu Trsta in jo mnogi Tržačani pogosto obiskujejo, je bolj malo tistih naših meščanov in okoličanov, celo tržaških in okoliških Slovencev, ki poznajo sežansko podjetje «Iskra». Res je, da na poti od Sežane proti Trstu opazimo na desni strani ceste njen značilen znak, toda drevje in lepotno gr-mičjevje ob cesti zakriva poslopje obrata, ki se začne že nekaj metrov od ceste. In vendar gre za pomembno podjetje, celo ne samo za sežanska razmerja, saj dela v tovarni 500 delavcev, tehnikov in strokovnjakov. Ustavimo se pri tem podjetju, da si ga vsaj približno ogledamo.
Sežanska «Iskra» je del velikega podjetja z istim imenom, katerega «matica» je v Kranju in ki obsega 58 obratov s skupno 47 tisoč delovnimi močmi. Podobno kot ostali o-brati «Iskre», se tudi sežanski u-kvarja z izdelovanjem električnih in elektronskih naprav. Njena proizvodnja se deh v tri dele. Predvsem izdelujejo namizne radijske sprejemnike, nadalje TV stabilizatorje in TV transformatorje malih moči ter ojačevalne naprave.
Glavni izdelek so torej namizni radijski sprejemniki, na katere odpade 50 odstotkov vse proizvodnje. Gre za celotno tranzistorizirane in tehnično zelo popolne radijske sprejemnike, s katerimi je sežanskemu podjetju uspelo prodreti na najbolj zahteven evropski trg. Sežanskemu podjetju je namreč uspelo skleniti z neko nemško družbo aranž-man, po katerem izvaža v Zahodno Nemčijo precejšen del svojih izdelkov, ki se v Nemčiji prodajajo z nemškim znakom. Prav gotovo so strokovnjaki sežanskega podjetja morali vložiti v ta svoj izdelek veliko truda in sposobnosti, da jim je to uspelo. In Nemci so z izdelkom zadovoljni in želijo, da bi se izvoz še povečal. Ta uspeh pa ima, žal, trenutno tudi temno plat. Kot v vsej Evropi, so se tudi v Jugoslaviji cene surovinam in polizdelkom povišale, v letu dni tudi do 20 odst. V Zahodni Nemčiji pa so cene ostale dokaj trdne. Zato je sežanskemu podjetju težko uskladiti svoje stroške, da bi ostali v okvirih ekonomsko upravičenega izvoza, hkrati pa bi bilo zgrešeno pustiti v nemar tako pomembno tržišče.
TV stabilizatorji in transformatorji malih moči, do 5 kW, zavzemajo 25 odst. celotne proizvodnje podjetja, ostalih 25 odst. odpade na tako imenovani novi program, o katerem nam je direktor podjetja Stanislav Pavlin obširneje govoril. Gre za tako imenovane ojačevalne naprave, kakršne se vgrajujejo v velikih kongresnih dvoranah, na kolodvorih, v ustanovah, kjer je potrebno ozvočenje, gre za zelo popolne naprave, ki služijo pri koncertnih in podobnih prireditvah. Direktor «Iskre», kot smo že rekli govori o tem «novem programu», z nekakšno zavzetostjo, ker je to stvar razvoja in perspektiv sežanskega podjetja, pa čeprav hkrati meni, da o tem nerad govori, ker šele za program, pa čeprav je
Pogled
sežansko podjetje doslej že zabeležilo kak pomemben uspeh, na primer pri ozvočenju dvoran za VII. kongres ZKS, pri ozvočenju znane sarajevske Skenderije in podobno.
Do tu smo govorili vse v nekakšnem superlativu, vendar se stvari niso razvijale tako preprosto, saj je sežansko podjetje še pred nekaj leti, komaj 1969. leta, imelo za poldrugo milijardo dinarjev dolgov. Toda «suha leta», kot je rekel direktor, so mimo in perspektive so dobre, zato je upati, da bo podjetje krenilo še z večjimi koraki dalje.
To ne le obetajo, pač pa zagotavljajo večje investicije, saj je vsa tovarna v fazi nagle rasti. Ko namreč prideš v podjetje, dobiš vtis
na del ene izmed hal sežanske
zmešnjave in pomanjkanja prostora. Pa ne gre le za vtis, ampak za dejstvo, za resničnost. Podjetje je dobilo nove stroje in dogradilo del obrata in prav v času na-Éega obiska so dele obrata preurejali, kar pa zadeva pomanjkanje prostora, ko na vsakem koraku naletavaš na skladovnice izdelkov, je to le posledica «prehitre rasti», kot nam je zatrdil direktor Pavlin in to svojo trditev podkrepil tudi s konkretnimi podatki, saj gre dnevno iz obrata po 5U radijskih sprejemnikov, včasih celo še več. Pa še drugi zgovornejši podatek, ki govori v tem smislu: leta 1968, torej zadnje leto «suhih let», je 360 delovnih moči izdelalo za dve milijardi 800 milijonov dinar-
«Iskre»
, v. , .	|k%
jev izdelkov, letos bo 500 delovnih moči izdelalo radijskih sprejemnikov, transformatorjev in ojačeval-nih naprav za vrednost 15 milijard dinarjev.
Sežansko podjetje «Iskra», za katero bi lahko rekli, da je v polnem razvoju, zaposluje skoraj iz-ključnt» domačo delovno silo. Od 500 delovnih moči odpade kar 15 odst. na strokovnjake s srednjo in visoko izobrazbo in je torej ta odstotek razmeroma visok, posebno če upoštevamo dejstvo, da je podjetje tipično podjetje za montažno proizvodnjo. Dvanajst odstotkov delovnih moči ima redno strokovno kvalifikacijo, ostali del pa odpade na priučeno in pogojno kvalifikacijo.
Sežanska Tovarna pletenin je za Sežano že malone staro podjetje. Letos namreč slavi svojo 25-let-nico. In vendar je ta tovarna danes povsem nova. Kolektiv slavi 25-letnico svojega podjetja s popolno obnovitvijo obrata, kajti postavili so si novo halo, v kateri so namestili nove stroje, ki pravzaprav še niti niso vsi v obratovanju in tudi nekateri oddelki še ne delujejo, tako da bi lahko rekli, da tovarna še ne obratuje v celoti. Do pred nekaj leti je bilo v sežanski Tovarni pletenin dokaj
drugače, ko podjetje ni znalo u-brati pravega koraka, toda to je stvar preteklosti, vtem ko je danes govor o novi tovarni, ki zaposluje 185 delovnih moči, v glavnem iz Sežane in iz bližnje okolice. Kot vse podobne tovarne, zaposluje Tovarna pletenin v glavnem žensko delovno silo.
Podjetje, kot smo rekli, povsem obnovljeno, strojni park ;e za 90 odst. nov in ta strojni park omogoča novo tehnologijo, in veliko proizvodnjo. Kot nam je povedal njen direktor Bruno Righetti, ki
Dekleta r sežanski Tovarni pletenin in sicer v
področje, se je industrijsko razvila do tolikšne mere, da se danes ukvarja s kmetijstvom le petina njenega prebivalstva, vtem ko se je hkrati število ljudi, ki so zaposleni v industriji ter v terciarnih dejavnostih, več kot podeseterilo od prvotnih 600 delovnih moči, kolikor jih je bilo nekoč zaposlenih v glavnem v raznih obratih, se je to število povečalo na sedanjih 7.000.
Vrhu tega je industrija, kolikor je je, razmeščena po vsem obsežnem ozemlju občine, tako, da i-majo vsi večji centri v občini, Komen, Dutovlje, Senožeče, Divača, Kozina in, seveda, Sežana po enega ali več manjših in večjih obratov, ki vežejo krajevno razpoložljivo delovno silo in je zato vsa občina rekli bi normalno poseljena. Kljub tej na prvi pogled tako pozitivni sliki, pa je vendarle lep del občine gospodarsko zaostal in nerazvit, toda z dosedanjimi ukrepi jim je uspelo izseljevanje s teh področij v razvita središča ustaviti oziroma zavreti.
Nadaljnja pozitivna ali kakor je rekel predsednik občinske skupščine Boris Bernetič razveseljiva u-gotovitev je ta, da je sedanje stanje industrije oziroma gospodarskih organizacij zelo dobro, tako da sedanje razmere dajejo upati v še boljši, hitrejši razvoj, v možnost nadaljnjega širjenja in večanja proizvodnih zmogljivosti in dosledno s tem morebitnih večjih odvajanj za družbeni standard, torej za šole, otroške vrtce, zdravstvo, itd.
Sicer pa se v nekaterih sežanskih in izven sežanskih delovnih organizacijah že govori o programih za nadaljnji razvoj, kar pa zadeva sredstva za šolstvo in druge potrebe družbenega standarda so sredstva že bolj ali manj zagotovljena. V juliju je bil namreč sklenjen samoupravni sporazum, s katerim so se kolektivi obvezali na 0,7-odstotni prispevek, to se pravi na odvajanje 0,7 odstotka od o-sebnih dohodkov, kar bo dalo od 220 do 2C9 milijonov dinarjev na leto, oziroma eno milijardo 100 ali 150 milijonov dinarjev v petih letih za razvoj šolstva. Z razpoložljivimi oziroma zagotovljenimi sredstvi bodo najprej dogradili šoli v Divači in v Komnu, ostali kraji pa pridejo na vrsto koj za tem, Sežana pa je že dobila novo šolsko ooslopje.
Trši, veiiko trši oreh pa. je in tše bo voda oziroma vodovod, 'če-“prav so se delovni kolektivi obvezali za prispevek v višini 1,3 odstotka osebnih dohodkov, kar bo prineslo kaki dve milijardi dinarjev, ne bo lahko speljati že sam glavni vodovod. Ker je Kras pravo prirodno «rešeto», bo treba po vodo daleč, vse tja do Postojne, kjer se zagotavljajo zadostne količine vode za najmanj deset let. Pozneje pa bo treba poiskati dokončno rešitev v Brkinih, ki imajo veliko vode, vendar bi bili stroški za zajetje in napeljavo vodovoda tolikšni, da jih Sežana sedaj in še nekaj let ne bo premogla.
Prav tako ni še tako blizu dokončna rešitev cestnih povezav na področju sežanske občine. Sežanska občina je, kot smo že rekli, zelo obsežna. Od njene meje z goriško občino do zadnjih naselij
na jugu in sicer do Golca v Čičariji ter Obrova, Poljan v Brkinih. ki še spadajo v območje sežanske občine, je kakih 100 km. Prav tako ni malo od državne meje na zahodu pa do meje s postojnsko občino na vzhodni strani. In na vsem tem področju je okoli 400 km cest, ki spadajo v pristojnost občine. Zato je težko že obstoječe ceste vzdrževati. In vendar so se v preteklem letu našla sredstva, da so ob zglednem sodelovanju občanov uredili in modernizirali več kilometrov cest. S tem v zvezi je predsednik občinske skupščine Boris Bernetič izrazil svoje veliko zadovoljstvo nad prizadevnostjo krajevnih skupnosti, ki niso le enakovredno sodelovale pri kritju finančnih stroškov za ta dela, pač pa prispevale tudi k prostovoljnim delom. Tako so za cesto v Podgorje dali sežanska občina 20 milijonov dinarjev, vaščani Podgorja prav tako 20 milijonov, za cesto v Rodik je občina dala 23 milijonov vaščani pa so zbrali 28 milijonov in vrhu tega še delali. Podobna razmerja veljajo še za Skadanščino, Hotično, Vrabče in druge kraje, koder so ceste modernizirali ali jih šele urejajo.
Razgovor o naporih, dosežkih in zahtevah, ki se jih bo treba šele lotiti, je napeljal tudi na pojav, s katerim se zadnje čase otepa ves razviti svet. V mislih imamo krizo, ki je zajela tudi turizem. Ker sta turizem in z njim nadrobna trgovina za sežansko občino pomembna, nas je presenetila predsednikova ugotovitev, da delovne organizacije v sežaski občini, ki se ukvarjajo s temi dejavnostmi, ne čutijo krize. Res je, da se je ob nastopu omejitev računalo s težavami, posebno v nadrobni trgovini, vendar do tega ni prišlo.
V vsem tem razgovoru smo dali velik poudarek industrijski dejavnosti ter komunalnim potrebam za nadaljnji razvoj. Pri tem smo poudarili, da je le petina prebivalstva neposredno vezana na zemljo. In vendar je treba tu dodati, da se kmetijstvu posveča prečejšnja pozornost in da se v zvezi s tem kažejo zelo lepi rezultati, kajti posebno zadnja leta se kaže velik interes za vinogradništvo, konkretno za ppid^to^nje terana, kar je očitno že ob samen sprehodu skozi- severni del sežanske občine, kjer vidijno veliko lepo obdelanih . vinpgradpv. Sicer pa je k temu veliko pripomogla strokovna služba, hkrati pa tudi dejstvo, da se tej dejavnosti posveča veliko večja pozornost kot nekoč.
Še bi bilo zanimivih podatkov in ugotovitev, ki nam jih je nanizal predsednik občinske skupščine Boris Bernetič, ki je bil pripravljen še na daljši razgovor, toda edina stvar, nad katero je mladi predsednik občinske skupščine potožil, je bila ta, da mu primanjkuje časa. In to je tudi razumljivo.
(Razgovore zabeležil Franc Udovič)
.....imi..............................................
POMENEK Z DIREKTORJEM BRUNOM RIGHETTI JEM
Z novimi stroji v no vih prostorih
Obnovljena sežanska Tovarna pletenin slavi letos 25 - letnico obstoja - Letošnja vrednost proizvodnje 3 milijarde dinarjev
nas je spremljal nri ogledu obrata.
Podjetje izdeluje ženske in moške gornje majice, puloverje in podobno, skratka vrhnjo trikotažo. Od 70 do 80 odst. izdelka odpade na žensko trikotažo, od 30 do 35 odst. proizvodnje pa gre v izvoz, predvsem na češkoslovaško, Madžarsko. v Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ostali del pa na domači trg, po vsej Jugoslaviji, kajti proizvodnja je velika in se še veča. To dokazujejo konkretni podatki, ki pravijo, da je pred petimi leti Sežanska tovarna pri malo manj kot enaki delovni sili izdelala blaga v vrednosti 360 milijonov dinarjev vrednost letošnje proizvodnje pa bo znašala o-koli 3 milijarde dinarjev.
Ko stopiš v podjetje, imaš vtis, da tudi tu primanjkuje prostora. Podjetje namreč obratuje kljub temu, da vsi stroj; še niso povsem nared, da še ne delujejo. Toda kolektiv ima svoje obveznosti, ki jih ne more in m sme zanemarjati, kajti céne posameznemu pletilnemu ali šivalnemu stroju gredo v milijone in v vsej tovarni se je nabralo veliko teh strojev, ki jih bo treba amortizirati, dolgove odplačati.
Proizvodnja sežanske Tovarne pletenin so m-dni artikli. Moda pa je po navadi muhasta in zato ni lahko ustreči željam trga. Hkrati pa izdelek lahk. kaj kmalu «zastari». Zato podjetje zelo pazi na to. V ta namen ima svoj poseben kreatorski ali razvojni oddelek, ki sproti ustvarja nove modele. Doslej se je podjetje tudi na račun tega dobro uveljavilo, saj bi si sicer ne moglo privoščiti tako zahtevnih načrtov, milijardnih naložb, ki pa so iz starega obrata napravili povsem moderno tovarno.
ML Kt
SEŽANA
PROIZVAJA KMETIJSKE STROJE
SKLADIŠČNO OPREMO
Ob priliki občinskega praznika čestita občanom občine SEŽANA
TOVARNA
LEPIL
MITOL
SEŽANA ^
ČESTITA VSEM DELOVNIM ORGANIZACIJAM IN OBČANOM ZA NJIHOV PRAZNIK
KRASOPREMA
TOVARNA POHIŠTVA
DUTOVLJE
Telefon 74816
PROIZVAJA SPALNICE:
NIKA
MAJA
LILI
SKUPŠČINA
OBČINE
SEŽANA
DRUŽBENO
POLITIČNE
ORGANIZACIJE
ČESTITAJO
OB OBČINSKEM PRAZNIKU VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM IN OBČANOM
KREDITNA
BANKA
KOPER
EKSPOZITURA SEŽANA
ZA PRAZNIK OBČINE SEŽANA
CESTITA VSEM OBČANOM Ekspozitura v Sežani s svojima poslovalnicama v Komnu in na Kozini sprejema hranilne vloge odpira devizne hranilne knjižice odpira in vodi devizne račune odpira tekoče ali žiro račune daje vse vrste kreditov
NUDIMO VAM: hitro, natančno, varno In zaupno bančno poslovanje
«JADRA N»
EXPORT
IZVOZ
.-v
SEŽANA
IMP0RT
UVOZ
JUGOSLAVIJA
ZASTOPSTVO TUJIH FIRM PROIZVODNJA IN PREDELAVA
KRAŠKEGA MARMORJA
čestita občanom sežanske občine
ob njihovem prazniku
TOVARNA RADIJSKIH SPREJEMNIKOV SEŽANA
PROIZVAJAMO:
vse vrste radijskih sprejemnikov z gramofoni in kasetnim rekorderjem
televizijske stabilizatorje
transformatorje malih moči
serijske ojačevalne naprave in ojačevalne naprave po individualnih naročilih
kraški zidar
splošno gradbeno podjetje sežana

SPORT SPORT SPORT
BOKS
AMATERSKO SP V HA VAN!
Parlov po ogorčenem boju premagal Kubanca Carrilla
Olimpijski zmagovalec se je uvrstil v polfinale srednje-težke kategorije - Polemike zaradi slabega sojenja
HAVANA, 27. — Na prvem svetnem amaterskem boksarskem prvenstvu je Jugoslovan Mate Par-lov po izredno orgočenem boju premagal Kubanca Carrilla in se je tako uvrstil v polfinale srednjetežke alegorije, S tem si je zagotovil Pajmanj bronasto kolajno.
To je bil že drugi dvoboj med Parlovom in Carrillom. Pred tem s a se namreč srečala v finalu olim-pijskega tekmovanja v Miinchnu, "0 je zmagal Parlov. Jugoslovanski Poksar je tako ponovil takratni uspeh.
Spopad med Jugoslovanom in domačinom je bil najlepši dvoboj da-asnjega dne. Oba boksarja sta naia vse od sebe in sta se obdelo-vala s silovitimi udarci. Olimpijski prvak je bil pri tem bolj točen f1 ie zato zmagal po točkah. Par-je tako drugi jugoslovanski “«Sar, ki se je že uvrstil v polile. Pred njim je to uspelo tudi ™1Cu z zmagama nad Gorstko-Vom in Fatihijem.
Lepe možnosti za osvojitev vsaj oronaste kolajne ima tudi Dragan tujkovič. Vujkovič se je v prvem dvoboju srednje kategorije srečal s Tanzanijcem Masawo in gladko zmagal po točkah. Prednost jugoslovanskega boksarja je bila namreč tolikšna, da so mu pripisali mjago vsi sodniki. Vujkovič se je tako uvrstil v četrtfinale. Njegov gednj, nasprotnik bo Wasaja iz
Poleg Parlova sta danes zma-gala še dva olimpijska prvaka iz •Munchna. V peresni kategoriji je sovjetski boksar Kuznjecov premami n točkah zahodnega Nemca Wellerja, domačin Correa pa je v Velter kategoriji s k.o. v drugem krogu odpravil Fordeja iz Guyane.
Menciassi, edini italijanski bok-*ar, ki ni bil še premagan, se bo docoj spoprijel z Venezuelcem Pe-
rezom. Srečanje bo določilo, kateri izmed obeh boksarjev se bo uvrstil v polfinale mušje kategorije.
Medtem je prišlo tudi do hudih polemik zaradi nerazumljivih odločitev nekaterih sodnikov. Kot je znano, so sodniki večkrat kar po svoje tolmačili izide raznih dvobojev in oškodovali marsikaterega boksarja. To se je pripetilo tudi Jugoslovanu Benešu v dvoboju s Poljakom Kicko in Italijanu Russiju. Venezuelska boksarska zveza je zato zahtevala, naj mednarodna boksarska zveza ukrepa proti takim sodnikom in je zahtevala ponovitev dvoboja med Venezuelcem Chirino-som in Poljakom Madejem v pe-telinji teži. Sodnik je v prvem dvo-
boju brez vsakršnega razloga diskvalificiral venezuelskega boksarja in dosodil zmago Poljaku.
Jugoslovanska televizija se bo v četrtek povezala s Havano in predvajala srečanja jugoslovanskih boksarjev. Prenos bo od 23.25 do 24. ure. V soboto, 31. avgusta, pa se bo od 2.30 do 5. ure spet neposredno povezala s kubansko prestolnico in prenašala finalna srečanja z a-materskega svetovnega boksarskega prvenstva, popoldne pa bo spet oddajala posnetek od 14.55 do 17.05. V nedeljo, 1. septembra, pa bo od 15. ure do 17.55 oddajala reportažo o prvem amaterskem svetovnem boksarskem prvenstvu.
TELOVADBA
V SOBOTO V KOPRU
Mednarodni turnir v ženski telovadbi
Tekmovanje bo veljalo sa prvi pokal Slovenskega primorja ■ Ponovitev bo v nedeljo v Portorožu
Ljubiteljem športne gimnastike na slovenski obali se obeta konec tedna pomemben dogodek. V soboto, 31. avgusta se bodo namreč v Kopru pomerile ženske reprezentance Gotwaldovega (ČSSR), Cluja (Romunija), Budimpešte (Madžarska), Leverkusna (ZRN) in SR Slovenije. Reprezentance gostujočih mest in SR Slovenije bodo sestavljale v glavnem državne reprezentantke. Obeta se torej prireditev na visoki kvalitetni ravni. Začetek turnirja, ki se uradno imenuje «Prvi pokal Slovenskega primorja», bo v soboto dopoldne ob 9. uri v novozgrajeni telovadnici v Semedeli, Telovadnica sodi med najmodernejše tovrst-« ne objekte v Sloveniji, žal, pa lah-1 ko sprejme le do 200 gledalcev.
luiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiuiiitiiiinniniiiniimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimimiiniiiiiiiiiiiiN
KOŠARKA
14. ŽENSKO EP NA SARDINIJI
Sovjetinje glavne favoritinje «Plave» v boju za osmo mesto
Vzhodne države zabeležile zastoj - Presenetljiva Nizozemska
Zaključen je prvi del 14. ženskega evropskega košarkarskega prvenstva. Vse je v bistvu potekalo po predvidevanjih. Finalisti so: ČS SR, Francija, SZ, Madžarska, Bolgarija in Romunija. Razen teh bo v finalu, kot organizator, igrala tudi Italija.
Jugoslaviji torej ni uspelo premagati Madžarske in se tako uvrstiti v skupino najboljših. Proti SZ pa je bilo vsako upanje na zmago res nemogoče. Jugoslovanke se bodo tako v Sassariju potegovale za osmo mesto.
Že v kvalifikacijskem delu je bi-
Ul
V n J
J#JŠT\ ; '
,. Wf- ■'
.2éJ
-	f JÈÈH

#
jr

% , V p
Švedski teniški profesionalni igralec Bjorn Borg
lo jasno, da ostaja SZ glavni favorit za zlato. Sovjetske igralke so nadigrale vse nasprotnice, predvsem zaradi izredne višinske prednosti. Ne gre pozabiti namreč, da uvršča SZ nekaj dvometrašic, med katerimi je Uljana Simeonova (2,13 m) še posebno zanesljiva.
Sicer pa se je med šest finalistov uvrstilo kar pet držav iz vzh. Evrope, kar kaže, da je premoč teh držav v Evropi še vedno nedotaknjena, pa čeprav je posebno Nizozemska pokazala velik napredek in bi lahko poskrbela celo za presenečenje. Nizozemke so namreč le za točko razlike (54:55) zgubile pro-_ Franciji, potem ko je Francozinja Guidotti igrala večji del srečanja s petimi osebnimi napakami. Tega pa se niso zavedli ne zapisnikarji ne nasprotnice. Vse pritožbe nizozemskega vodstva so bile po tekmi zaman.
Vzhodni tabor je torej še vedno . premoči. Tehniki pa so mnenja, da so vzhodne države vseeno zabeležile zastoj. Tako Sovjetinje kot Bolgarke, Romunke in Madžarke igrajo prepočasno košarko, ki sloni v glavnem na viširtski premoči in v dobri telesni pripravi. Mnenja so tudi, da se s tem odtujujejo od osnovnih pravil ženske košarke, ki naj bi bila predvsem harmonija individualnih gibov v sklopu skupne igre. Sicer pa je ta teza dokaj čudna, saj ni prvič, da v zahodnem svetu znajo prej ceniti gracioznost kot pa rezultate, ki jih te dosegajo. Nezadovoljni s pravilnikom
Vse udeležene reprezentance so nezadovoljne z novo formulo tega prvenstva. Pravilnik, pravijo, je preveč zapleten in olajša tiste reprezentance, ki so imele lažje skupine v kvalifikacijah. V finalu bodo torej veljavni izidi medsebojnih srečanj, ki so jih finalisti dosegli v kvalifikacijah.
FINALE od 1. do 7. mesta
SZ — Madžarska 80:64, ČSSR — Francija 53:48, Bolgarija — Romunija 79:69.
LESTVICA
SZ	1	1	0	86	64
Bolgarija	1	1	0	79	69
ČSSR	1	1	0	53	48
Francija	1	0	1	48	53
Romunija	1	0	1	69	79
Madžarska	1	0	1	64	80
Italija bo neposredno igrala v finalu, kot organizator tega 13. ženskega EP.
V tolažilni skupini od 8. do 14. mesta bo Jugoslavija danes ob 20.40 igrala v Sassariju proti Poljski.
• • •
Lloyd Adriatico Basket iz Trsta bo v ponedeljek uradno začel svo-
jo novo sezono. Kot je znano, bo tržaški klub letos nastopil v italijanski A ligi. Na tiskovni konferenci, ki bo v ponedeljek ob 18. uri na društvenem sedežu v Ul. S. Nicolò 6, bo predsednik Ettore Zala-teo predstavil prisostnim nove igralce in novega trenerja Vianella.
BUENOS AIRES. 27. — Carlos Monzon, svetovni prvak srednje boksarske kategorije, je bil žrtev hude prometne nesreče v središču Buenos Airesa. Na srečo pa Monzon ni utrpel pri tej nesreči hujših
ATLETIKA
ŠE ŠTIRI DNI DO EP
«Italijan» M. Fiasconaro ni izpolnil pričakovanj
Franjo Mihalič napoveduje Jugoslaviji največji dosedanji uspeh
Prav zato so organizatorji pripravili za soboto zvečer ob 20. uri veliko javno akademijo na Titovem trgu v Kopru. Razen udeleženk turnirja, ki se bodo predstavile na dvovišinski bradlji, gredu in parterju, bodo nastopile tudi najboljše slovenske telovadke v moderni ritmični gimnastiki (med njimi Koprčanka Darka Gerbec), slovenski člani državne reprezentance v orodni telovadbi, med njimi tudi Igor Žerjal iz Kopra in mladinska vrsta Kopra. Spored bosta popestrili še dve atraktivni točki, nastopil bo namreč državni prvak ZR Nemčije v skokih na prožni ponjavi in dve reprezentantki ZR Nemčije v dvojnem obročju. Akademijo bodo ponovili v nedeljo, 1. septembra ob 20. uri v portoroškem avditoriju.
Domači organizatorji, med katerimi je tudi znani telovadni strokovnjak Miloš Stergar iz Kopra, bodo napravili vse, da bi prireditev dobro uspela in da bi se gostje kar najbolje počutili. Skušali se bodo tudi dogovoriti, da bi turnir postal tradicionalen. Članice tujih mestnih reprezentanc in slovenske reprezentance bosta sprejela tudi predsednik skupščine občine Koper Mario Abram in predsednik skupščine občine Piran Ivan Bažec.
L. O.
KOŠARKA
Košarkarji Lokomotive iz Zagre ba so opotovali v Alžir, kjer se bodo udeležili dveh mednarodnih turnirjev. Z Lokomotivo pa ni odpotoval Nikola Plečaš, najboljši igralec moštva in državni reprezentant. Kot je znano, je Plečaš poskrbel za pravi «škandal» na turnirju v Dubrovniku. Ker organizatorji niso poklonili Plečaševemu prijatelju vstopnice za tekmo med Lokomotivo in , Zadrom, je muhasti Nikdla enostavno ostal na klopi in ni hotel na igrišče. Vse kaže torej, da je vodstvo Lokomotive kaznovalo tudi Pleča/ša
FIASCONARO: ŠTIRI LETA
RAZOČARANJ
Že skoraj štiri leta se italijanska atletska zveza FIDAL in športni tisk ubadata s primerom Fiasconaro. Etiketo «primera» je dobila vsa stvar že v samem začetku leta 1971, ko so iz Južne Afrike dobesedno uvozili tekača, za katerega je zgledalo, da je velik talent, bodoči evropski prvak na 400 m, kar mimogrede nato še olimpijski in končno «supertekač», ki naj bi iztrgal črnskim sprinterjem monopol svetovnega rekorda na 400 m Oče mu je bil Ralijan, izseljenec, mati pa iz Južne Afrike Ko je prišel v Italijo, je znal mordi 10 italijanskih besed.
V Helsinkih se m imel česa bati.
Tako so takrat pisali časopisi. Bilo je leto 1971. Začelo se je z običajnim merjenjem moči. V prvem predteku je bil Fiasconaro drugi (46”5) za Poljakom Wernerjem (46"4), v polfinalu pa tretji (46"5) za Nemcema Jordanom (46’’3) in Koblerjem (46'’4). Finale je takoj slabo začel. Anglež Jenkins je star-tal kot obseden, Fiasconaro pa počasi. 100 metrov pred ciljem je končno začel mleti hitreje, vendar je bil na cilju komaj drugi z istim časom kot zmagovalec Jenkins 45"5. Večmilijonska investicija je šla po vodi.
Z olimpijskim letom so se začela nova upanja. Fiasconaro je že spomladi začel čutiti razne skrivnostne in nikoli raziskane bolečine
Letošnjega svetovnega kolesarskega prvenstva, ki se je zaključilo v nedeljo v kanadskem mestu Montreal, se jugoslovanski predstavniki niso udeležili, kar dokazuje, da za ta šport ni v Jugoslaviji dovolj razumevanja. Na sliki državna repr ezentanta Evgen Pieško, član Ijub-poškodb	lo tudi Pleča/ša	' I	Ijanske Astre in Banjalučan Tanasije Kuvalja
...............................................................................................................................
TRENERSKI TEČAJ ,
SINOČI NA RAZSVETLJENEM PR0SESKEM NOGOMETNEM IERISCU
Srečanje s Ponziano otvorilo proslave proseškega Primorja
Razni nogometni turnirji so bodo danes nadaljevali
Osem tržaških košarkarjev v Ljubljani
PONZIANA - PRIMORJE 4:1 (2:1)
Sinoči se je začelo s prijateljsko nogometno tekmo Primorje — Ponziana praznovanje športnega društva Primorje ob priliki 50-let-nice ustanovitve. Na tribunah, ki so jih postavili ob robu proseškega igrišča, se je zbralo preko tisoč gledalcev. Pred začetkom tekme sta Bruno Rupel in predsednik Primorja Sergij Cibic pozdravila prisotne in se zahvalila društvu Ponziani, ki se je rade volje odzvalo vabilu, kot tudi vsem ostalim ekipam, ki bodo nato tekmovale v drugem memorialu Egona Puntarja, pokalu veteranov in pokalu naraščajnikov. Ob zvoku proseške godbe sta se predstavili ekipi v naslednjih postavah:
PRIMORJE: Štoka, Biažina, Rusija, Race, Sugan, Cimolino, Barnaba, Tomizza, Bolčič, Guštin, Va-glieri, Kapun, černjava, Husu.
PONZIANA:	Magris, Gattonar,
Girello, Gerin, Del Piccolo, Ravali-co, Dalle Crode, Trentin, Momes-so, Lenardon, Januzzi, Zadel, Bembo, Di Benedetto, Bedagna, Saule, Corsi, Vidonis.
SODNIK: Legiša iz Tržiča; stranska sodnika: Bossi in Ambrosi iz Trsta.
Tekma se je začela z rahlo premočjo Ponziane, ki je takoj prešla v vodstvo z Momessom in nato podvojila z enajstmetrovko Januzzi-ja, katero je sodnik dosodil zaradi prekrška Sugana nad Momessom.
Ponziana je vseskozi prevladovala in pokazala svojo moč z razigranim Trentinom in nadarjenim Le-nardonom. Kljub temu pa je Barnabi uspelo v 18. minuti znižati stanje na 2:1. Po tem golu je Primorje nekoliko bolj umirjeno zadržalo razigrane Tržačane, ki so z nevarnimi streli ogrožali Štokova vrata. Vratar Primorja pa je v prvem polčasu bil spreten in rešil nekaj res nevarnih strelov.
V drugem polčasu pa je prišla do izraza boljša priprava gostov, ki so z zadetkoma Vidonisa in Trentina zaokrožili rezultat na 4:1.
Danes zvečer se bo spored nadaljeval z dvema tekmama veteranov, in sicer ob 19. uri Primorje — Vesna, ob 20.30 pa Aurisina — Primorec.
TENIS
Še ena zmaga odličnega Sorga
BROOKLYN, 27. - Mladi Šved-ski teniški igralec Bjorn Borg je postal profesionalni prvak ZDA in je tako obogatil vrsto svojih uspehov v letošnji sezoni, švedski «čudežni fant» je na prvenstvu profesionalcev v Massachusettsu premagal v finalu Nizozemca Toma Ok-kerja s 3:0 (7:6, 6:1, 6:1). S tem I madridskemu Realu.
je postal mladi Borg tudi prvič profesionalni prvak. Za nagrado je dobil 16.000 dolarjev (približno 15 milijonov lir). Po zmagah na medna-rodnih turnirjih Francije, Italije in Švedske ter po prestižnem uspehu v ZDA je Borg izjavil, da bi rad postal tudi absolutni prvak ZDA. Na tem prvenstvu pa bo konkurenca, kot je dejal sam Borg. izredno huda.
NOGOMET
4. SEPTEMBRA V BASLU
Prijateljska tekma med ZRN in Švico
FRANKFURT, 27. — Tehnični komisar zahodnonemške nogometne reprezentance Helmut SchÒn je objavil seznam nogometašev, ki, bodo prišli v poštev za prijateljsko tekmo med ZRN in Švico, ki jo bodo odigrali 4. septembra v Baslu. V seznamu je tudi osem nogometašev, ki so osvojili naslov svetovnega prvaka. Med reprezentanti, ki so odigrali finale z Nizozemsko, ni v seznamu Miillerja, Overatha in Breitnerja. Miiller in Overath sta se odločila, da ne bosta več nastopala na mednarodnih tekmah, medtem ko je Breitner že prestopil k
Osem mladih tržaških košarkarskih trenerjev je v ponedeljek odpotovalo na trenerski tečaj v Ljubljano. Ti so: Henrik Lisjak (Kon-tovel), Loris Tavčar in Edi Dolenc (Polet), Valter Vatovec, Robi Klobas, Peter Žerjal, Franko Perko in Renato Furlan (Bor).
Gotovo predstavlja to važen dogodek v razvoju naše košarke, saj se ni nikdar prej toliko mladih nadobudnih košarkarjev udeležilo kakega trenerskega tečaja. V zadnjih letih se je namreč košarka pri nas zelo razširila. Vsepovsod so nastale nove ekipe, nismo pa imeli trenerjev, ki bi lahko vodili te e-kipe, tako da so morali nekateri trenerji voditi po dve ali celo več moštev. Vse kaže, da so naša košarkarska društva ubrala pravilno športno politiko in so že mlade i-gralce zainteresirala za trenersko udejstvovanje. V našem športu namreč primanjkuje predvsem trenerjev in strokovnih kadrov.
Udeležba naših mladih bodočih trenerjev na tem tečaju predstavlja zato važen korak za širši razvoj košarke pri nas. Naši fantje bodo na tem tečaju ostali pet dni (do petka). Pod vodstvom priznanega slovenskega strokovnjaka prof. Janeza Drvariča imajo teoretske in praktične ure dvakrat dnevno. V petek pa bodo opravili izpit o predelani snovi.
p.j vsem telesu. Vsak nastop je bil slabši, dokler se ni odločil, da ne odpotuje na OI.
Leto 1973 se je začelo izvrstno v Južni Afriki med našo zimo, kjer je Fiasconaro dosegel celo 1’44”7 na 800 m, ki je medtem postala njegova prava disciplina. Spomladi je prišel v Italijo in med srečanjem proti češkoslovaški 27. junija v Milanu dosegel nekoliko presenetljivo nov svetovni rekord 1’ 43”7, ki ni bil še izboljšan, čeprav je Američan Wohlhuter na 880 jardov praktično že trikrat tekel bolje od tega časa. Tudi to leto, prehodno med OI in EP se je končalo bolj slabo. Predvsem ni Fiasco-nar« nikoli več dosegel kak čas blizu svojega rekordnega dosežka, na polfinalu evropskega pokala v Oslu pa je na 800 m naletel na Sovjeta Aržanova, katerega se je upravičeno bal. Živci so ga dvakrat izdali s prehitrimi starti in diskvalifikacijo. Sledilo je splošno prerivanje in poskus telesnega obračunavanja italijanskih reprezentantov z organizatorji, kar bi kmalu stalo FIDAL organizacijo letošnjega EP.
Končno letošnje leto, ki je bilo doslej prava katastrofa. Kljub neizmerno skrbni negi, južnoafriškemu trenerju, zaročenki, ki pogosto prihaja v Italijo na stroške FIDAL itd., je Fiasconaro po nekaj ugodnih priložnostih komaj v nedeljo, 25. avgusta, dosegel normo za nastop na EP.
Skoraj na dlani je, da bi se FI DAL najraje odkrižala Fiasconara. Le pravo diplomatsko rešitev, ki bi ne povzročila prevelikega škandala, bi bilo treba najti. MIHALIČEV A PROGNOZA Legendarni jugoslovanski dolgoprogaš Franjo Mihalič, ki je dosegel največji uspeh na olimpijskih igrah v Melbournu z osvojitvijo srebrne kolajne v maratonu, napoveduje jugoslovanskim atletom na skorajšnjem evropskem prvenstvu v Rimu tri kolajne. Popularni «Miha» vidi okinčanega z zlato kolajno Rečana Luciana Sušnja v telai na 800 m. Letos najboljši evropski tekač na tej progi, pravi Mihalič, nima konkurence. Trenutno ni na starem kontinentu srednjeprogaša, ki bi ga lahko ogrožal. Sprinterka iz Karlovca Jelica Pavličič bo tretja v teku na 400 m. Skakalec v daljavo Nenad Stekič pa bo oobral srebrno kolajno. Po vsej verjetnosti bo Stekič spet preskočil 8 m, toda s tem dosežkom ne bo mogel preko drugega mesta. Za Aleb'- a in čikiča bd pot do finala na progi 400 m zaprta. Štafeta 4x400 m bo v finalnem teku šesta.
Lep uspeh bi morala po njegovih napovedih izbojevati Nataša Urbančič v metu kopja, in siceb četrto, kot leta 1969 v Atenah. Peteroboj-ka Fočičeva bo osma. Svet pa 9. ali 10. na • 10 km, na enkrat krajši progi po ne bo zanj mesta v finalu. Mihalič misli, da se mladi Temin ne bo prebil visoko, ker je še mlad in neizkušen. Povsem drugačnega mnenja je bivši maratonec glede nastopa Vinka Galušiča v hitri hoji na 20 km, saj mu pripis, je več kot odlično peti- in še noljse četrto mesto. Če se bodo Mihaliče-ve napovedi uresničile, bo Jugoslavija dosegla na 11. evropskem prvenstvu v Rimu doslej največji uspeh.
Delovanje ZSŠDI
LONDON, 27. — Denis Law, škotski nogometni državni reprezentant, se je odločil, da zapusti aktivni šport. Law ima 34 let in je za državno reprezentanco nastopil petin-petdesetkrat, zadnjič na svetovnem prvenstvu v Miinchnu na tekmi z reprezentanco Zaira.
ZSŠDI sporoča, da bo v petek, 30. avgusta 1974 ob 20.30 v Kulturnem domu v Sovodnjah sestanek vseh goriških športnih društev. Zaradi važnosti seje prosimo, da se je društva gotovo u-deležijo.
• • •
Tržaška športna društva se bodo zbrala v torek, 3. septembra ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah, kjer bo na dnevnem redu priprava štafetnega teka ob 50. obletnici slovenskih športnih društev.
3-	IVAN TAVČAR:
CVETJE V JESENI
«Bolan sem!»
«Vraga bolan! Delaš, če se tisto pravdno pisarjenje sploh lo imenovati more, delaš kot navit avtomat! Misliš malo 1 Pa veliko, kot prašiček pri koritu! Polenarii si telo, polenani dušo, in rediš se, kakor da je mast glavni namen tolstega >jega življenja! Poslušaj moj svet:
Sedaj, ko se otava kosi, odrini v kako pogorje! Lazi po dah! Pridružil se koscem! Hodi, hodi in delaj! Potem kmalu revidiš, da je življenje dar božji in da se zgolj le tepci dolgo-sijo v njem!» Nato je odrinil.
Meni se je tedaj prikazalo pred pogledom zamazano pismo njega velike črke, ki so bile videti kakor po senožetih smetan plot.
Sestra moje matere je bila omožena na Jelovem brdu, -oko v gričih, in pismo mi je pisal njen sin Boštjan Presečnik, je bil vsekdar ponosen na sorodstvo, ki je naju vezalo, »te polomljene in razmetane črke so mi pripovedovale, da Boštjan slabe volje, ker se za sorodstvo premalo brigam: eč kot pet let te ni bilo pri nas. Svoji ljudje morajo s sabo žati. Tudi Barba že težko čaka. In Meta se je razrastla, da komaj spoznaš.» Barba, rojena Muhava iz Jarčjega seia, je la žena Boštjanova, Meta pa njegova hči. Ta se je «razšla«. NOI
Jelovo brdo! Ravno pod Blegošem tičd mala ta vasica sredi rodovitne ravnine, kjer prideluje prebivalstvo svoje življenjske potrebščine, češnja je glavno drevo in spomladi je krajina povita z bedami venci. Tudi oreh je tu domačin In sad njegov slovi po vsem pogorju.
V tem pogorju sem preživel otroška svoja leta, kakor živi mlada ptica v gnezdu. Živeli smo kakor kos narave in še obleke nismo imedi. V tisti dobi jc v našem pogorju še cvetela navada, da otročaj, dodder ga niso poklicali v šolo, ni dob svojih Mačic. Nosili smo dolge, do peta segajoče srajce, M kjer smo se igrali, je bilo videti iz dalje, kakor bd se na kupu valjale umazane vreče, če je sneg zapadel, so se valjale te vreče bose po snegu in tu in tam podrgnile s krvavo kožo po ledu. Ko je prišla rahla pomlad, staknili smo vsako ribo v vodi, in v gozdu ga skoraj ni bilo gnezda, da bi ga ne zasačilo naše oko, bodisi na zemlji pod grivo, bodisi visoko na veli ob deblu. Pisani pdnož, rumeni strnad in zlata taščica — prij\“ pravijo tej drobni živalci «šmarnica» — nobeden ni mogel skriti zakonske svoje posteljice pred nami Bili smo del narave in nehote smo občutili, da pripadamo k zemlji, kakor pripada k tej zemlji jelka, ki zraste na slemenu Mladega vrha. Z naravo smo skupaj zrasli in eno smo se čutili z njo! Zatorej me » vse nazaj v rojstni svet in tja me bo sdlilo dokler me bodo noge nosile! Kadar zopet pridem v rojstno krajino, me v hipu obdajo otroška leta. Niti najmanjši pripetljaj ni pozabljen in spominjam se vsakega kraja, kamor je nosila ptica svoje gnezdo, kjer smo kurili krese, kjer smo lovili rake-koščake ali tolkli kozo «pod novim cesarjem gor in dol».
Vsi ti spomini ti mrgole pred dušo, telesu pa je, kakor bi se kopalo v bistri in okrepčevalni vodi.
Ravno tako je bilo tisti dan, ko sem hodil proti Jelovemu brdu. Mehki spomini so me objemali, in ko sem dospel do Tominčevega hrast j a pod Lovskim brdom, ni vrag, da bi ne bila zapela
vuga. In pognala je zlasti svoj glas v zeleno dolino. Vuga? Malo pozno je že bilo zanjo. Meni pa se je vendar zdelo, da je le bdi «stric Matic», ki prlšiva svoje gnezdo na rogovilico pri veji, da mu giblje sapa mladiče v tej zračni zibelki. Ej, škoda, samo enkrat v življenju sem vedel za tako gnezdo, a še to je viselo na tako šibki veji, da nisem mogel do njega!
Nad Lovskim brdom Je pričel kazati svoj obraz stari naš Blegaš, a tik njega je čepel okrogli Koprivnik, Izza katerega se tako radi privlečejo črni oblaki, da namočijo polje, kadar

Na poti proti Jelovemu brdu
je najmanj treba. Takrat je v ozadje stopila Ljubljana in v stran so stopile vse skrbi, ki grenijo življenje samcem po mestih.
Hotel sem sesti pri poti v šumeče resje ter se zagledati v plešasti Blegaš, če me morda še pozna.
A pri poti sta že dva sedela. Pred mano sta že bila prelezla klance do Lovskega brda. Sedaj sta čepela v resju, podobna kupu nesreče, in meni sta se videla kakor omlačena dva snopa.
Mož je pokazal z roko na Blegaš: «Lep je! Na vrhu je v senci, po bregovih pa ga sonce obseva!»
In res je takrat nad goro plaval velik oblak, ki je jemal vase sončne žarke, tako da je bil vrh temen. «Lep je,» — k meni je obrnil izmučeni svoj obraz t— «in če je človek šestnajst let bij notri, se ga komaj nagleda.»
Zagledal se je v goro. Pričelo se mi je svitati, kdo bi bil ta človek. Dolgi zapor mu je bil razoral lice in izpadli so mu bili tudi lasje na glavi. Ni ga bilo lahko spoznati.
Nekdaj je naše gorovje le o tem govorilo, kako sta se kočar Skalar in gruntar Kalar trgala zaradi majhne njivice, ki je bàia last beračeva, po kateri pa je hotel bogatin vlačiti posekani les iz svojega gozda, ki je ležal ravno nad omenjeno njivico. Kalar, ki je bil z vso vasjo v sorodu, je imel torej vso vas na svoji strani. Imel je pa na svoji strani še različne odvetnike, ki so mu denarnico puščali, da je pravda več stala, nego sta bila njivica in gozd skupaj vredna. Skalar je zaradi tega imel proti sebi vso vas in mnogo odvetrjfcov, ali vzlic temu je končno zmagal y pravdi.
Lahko sl mislite, kako sovraštvo je nastalo med Kalarjem ta Skalarjem. Bogatin je besnel ta bil je — kakor pravimo — vedno pripravljen revnemu kočarju «s sekirico dobro jutro voščiti». Temno sem se spomnil, kako se je govorilo, da sta se v nekem robovju na Blegašu srečala, se spopadla in da se je pri tem Kalar do smrti ponesrečil. Potem je bila dolga razprava ta — če sem se prav spominjal —je bil Skalar za vse življenje obsojen v Gradiško.
(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monteechi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Pcdruinica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 150 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Stran 6	28. avgusta 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 24 zu/
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno •
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročalo P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri •
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska ^	^ ZTT - Trst
SODNIKI BI IZ SGROJA RADI IZVRTALI RESNICO
Vedno več indici j obremenjuje Ulmirantejevega «informatorja»
Sgrò je imel redki izolacijski maferiai. iz katerega sta bila sestavljena peklenska stroja, ki sta eksplodirala pri Vaiano in na brzovlaku «Italicus»
BOLOGNA, 27. — Preiskovalni sodnik je še enkrat — celih pet ur — zasliševal rimskega uradnika Francesca Sgròja, ki je še vedno v ospredju preiskave o atentatu na brzovlak :<1-talicus» in verjetno tudi v zvezi z aprilskim atentatom na železniško progo Firence — Bologna v kraju Vaiano. Zasliševanje se bo še nadaljevalo.
Preiskovalci so namreč ugotovili, da sta peklenska stroja, ki sta eksplodirala na progi pri Vaianu in na brzovlaku «Italicus» bila sestavljena na podoben način. Predvsem pa je vzbudil njihovo pozornost izolacijski material, s katerim je bil zlepljen zaboj s peklenskim strojem v obeh primerih. Gre za poseben material vrste «Presspan Ster-ling», ki ga že več let ni v trgovinah in ga je mogoče najti samo v starih vojaških radijskih sprejemnikih.
Upoštevajoč dejstvo, da so preiskovalci našli v prostorih rimske kemijske fakultete, nedaleč od Sgròje-vega kabineta več primerkov «Ster-linga» in da je Sgrò gotovo poznal ta material že v vojski, kjer se je ukvarjal s telekomunikacijami, so se preiskovalci začeli zanimati tudi za radijski sprejemnik in oddajnik, ki ga je Sgrò imel v svoji garaži, nekaj dni pred atentatom pa ga je izročil nekemu znancu. Stvar se je zazdela preiskovalcem dovolj sumljiva, saj je bil Sgrò sam tehnik in je dobro vedel, kako se popravljajo vojaški radijski sprejemniki. Sgrò namreč trdi, da je radio izročil prijatelju naj ga popravi. Morda pa se je v preiskovalcih vzbudil sum, da je Sgrò hotel radijski sprejemnik skriti v predvidevanju preiskave o atentatu, kar naj bi dokazovalo, da je ta Almirantejev «informator» imel tudi svoje prste vmes.
Glede zasliševanja poslancev Almi-ranteja in Covellija naj zabeležimo vest. da se je fašistični tajnik pohvalil iz Trenta, kjer preživlja počitnice, da še ni prejel sodnega vabila. Sodniki v Bologni pa trdijo, da ga bodo zaslišali prve dni prihodnjega tedna.
V	zvezi s preiskavo o atentatu na
vlak «Italikus» naj zabeležimo še, da so sodniki zaslišali 19-letnega študenta Bartolija. V Bologni pa so medtem identificirali enajsto žrtev atentata:	Japonca Tsugufumi Fukudo.
Neidentificirano je samo še truplo nekega holandskega dijaka.
V	okviru druge preiskave o dejavnosti zločinske «Ordine nero» pa so sporočili v Bologni, da so izvedenci končali grafološki izvid na pismih te organizacije Med analiziranimi pismi je tudi sporočilo «Ordine nero», s katerim si je ta fašistična organizacija prilastila odgovornost za atentat na slovensko šolo pri sv. Ivanu.
V	ospredju te preiskave so, v Bologni prijatelj Umberto Balistreri, v Trstu pa fašista Claudio Luin in Sandro Viezzoli.
Dr. Sica, ki v Rimu vodi preiskavo o lanskem pokolu na letališču «Fiumicino», v katerega je baje vpletena tudi nacistična agencija «Pala-din» iz Španije, je zaslišal časnikarja Chiaro Valentini in Maurizia De Luco, urednika revije «Panorama», ki sta prva razkrila dejavnost te mednarodne teroristične agencije.
Časnikarja sta sodniku posredovala ves razpoložljiv material. Vse kaže. da bo dr. Sica zaslišal tudi generala Ma-lettija, načelnika varnostno-obvešče-valnega odseka SID.
Več kot osem vlakov je potovalo t veliko zamudo zaradi že običajnih lažnih alarmov, šest vlakov so ustavili v Laciju, enega pri Bologni, enega pa na progi Rim — Milan.
bove zapadlosti. Prav tako so prepovedane stavke zaradi političnih ali verskih razlogov ter tudi iz solidarnosti do drugih kategorij. Med stavko je prepovedano zasesti prostore podjetja, toda stavkajoči lahko organizirajo skupine, ki naj bi preprečile dostop v podjetje tujemu osebju. Za kon ščiti pravico do dela tistim, ki se stavke ne udeležujejo.
Novi zakon predvideva tudi pravico lastnikov podjetij do zapore, toda le v določenih primerih. Predvidene so za kršitelje hude denarne kazni do 200.000 eskudov ter tudi zaporne kazm.
Maksim os V. v Rimu
RIM, 27. — Grško-katoliški patriarh Maksimos V. je prispel danes popoldne v Rim. Na letališču so ga sprejeli njegov rimski prokurator in funkcionarji sirskega in libanonskega veleposlaništva.
Visoki cerkveni dostojanstvenik je prišel v Rim, da bi se pogovarjal z vatikanskimi krogi o zadevi grško - katoliškega nadškofa Ča-puccija (Kapudži), ki so ga izraelske oblasti priprle, ker je baje sodeloval s palestinskimi gverilci. Maksimos V. je izjavil, da še ne
pozna vseh okoliščin o aretaciji svojega podrejenega škofa, vendar pa je pribil, da ima Capucci vso pravico, da se kot Palestinec zavzema za stvar palestinskega naroda, tudi zato, ker Izrael nima nobene zakonite pravice, da vsiljuje svojo voljo v Jeruzalemu.
Izraelske oblasti so medtem demantirale vest, da je nadškof Capucci začel gladovno stavko.
Topniški op j na iraško-iranski meji
TEHERAN, 27. — Enote iraškega težkega topništva so danes obstreljevale iransko ozemlje v bližini Nafte-Ša, kjer so naftni vrelci. Gre že za drugi dan obstreljevanja. Vest je sporočila iranska časopisna agencija «Pars», ki je povedala, da so iranske čete odgovorile na ogenj ter prisilile nekaj iraških tankov, da so se umaknili.
Med obema državama je v teku obmejni spor, ki zadeva med drugim pravice do plovbe po reki šatt al Arab, ki predstavlja mejo v višini Perzijskega zaliva.
«Sojuz 15» na krožni poti
Prejšnjo noč so iz Sovjetske zveze izstrelili na krožno pot okoli Zemlje vesoljsko ladjo «Sojuz 15», ki ji poveljuje polkovnik Genadij Sarafanov (na sliki desno). Z njim leti inženir polkovnik Lev Djomin. Polet se redno nadaljuje in domnevajo, da spada v priprave za skupni ameri ško-sovjetski vesoljski podvig

BEOGRAJSKI RAZGOVORI MED MINICEM IN R. ROO
SREDNJA IN JUŽNA ITALIJA BREZ ELEKTRIČNE ENERGIJE
Jugoslavija in Kuba Zmeda v Rimu in drugih mestih za politiko neuvrščenosti zaradi nenadne prekinitve toka
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 27. — Razgovori z zveznim tajnikom za zunanje zadeve Milošem Miničem tako o dvostranskih kot o mednarodnih vprašanjih so bili, je izjavil zunanji minister Kube Raul Roa Tanjugu pred odhodom iz Beograda, zelo plodni in tovariški. Odnosi med obema državama, po njegovih besedah, niso bili nikdar tako dobri kot sedaj. K temu so, po njegovih besedah. v veliki meri prispevali predvsem lanskoletni sestanek Tito -Fidel Castro na konferenci neuvrščenih v Alžiru in drugi sestanki med vodilnimi osebnostmi obeh držav. Srečanje s predsednikom Titom «legendarnim revolucionarjem, ki je še vedno aktiven in pogumnega duha kot za časa briljantne zmage nad okupatorjem Jugoslavije» je kubanski zunanji minister ocenil kot nepozaben dogodek in dodal, da so ga za časa bivanja v Jugoslaviji navdušile simpatije jugoslovanskih narodov za kubansko revolucijo.
V skupnem poročilu o razgovorih Minič - Roa, ki je danes odpotoval iz Jugoslavije, se med drugim z zadovoljstvom ugotavlja ugoden razvoj odnosov med obema državama
vanja med množičnimi družbeno -političnimi organizacijami. Skupno je tudi mišljenje, da so pogoji za občutno povečanje blagovne izmenjave. Zastopniki obeh držav so v razgovorih opozorili na potrebo tesnejše medsebojne solidarnosti, sodelovanja in pomoči neuvrščenim državam v borbi proti imperialističnim in reakcionarnim silam in proti poskusom, da se razbije enotnost neuvrščenih držav. Jugoslavija in Kuba sta prepričani, da politika neuvrščenosti postaja vedno bolj u-činkovit dejavnik v borbi za temeljite spremembe neenakopravnih mednarodnih gospodarskih in političnih odnosov, za mir in napredek v svetu. V skupnem sporočilu se je nadalje izražala obojestranska zaskrbljenost zaradi najnovejšega razvoja dogodkov na Bližnjem vzhodu in na Cipru.
Zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minič je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da obišče Kubo. Kubanskega zunanjega ministra so med bivanjem v Jugoslaviji sprejeli predsednik Tito, član predsedstva SFRJ Edvard Kardelj in predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič. Poleg Beograda je kubanski zunanji minister obiskal
Dolavci zaustavili vlake pri Trcvigliu
TREVIGLIO (Bergamo), 27. — Večje skupine «vozačev»,_ delavcev, ki se vsakodnevno poslužujejo vlakov za Milan, kjer so v službi, so zasedle postajo v Trevigliu in zaustavile ves železniški promet. Delavci so protestirali zaradi velikih zamud, s katerimi vozijo jutranji «delavski vlaki» do Milana. Protest so prekinili po zagotovilih ravnatelja železnic, da bodo skušali odpraviti te nevšečnosti.
Okvare v centralah pri Civitavecchi, Neaplju in Bariju, popoldne pa tudi v Milanu - Prometni zastoj in ustavljena proizvodnja
RIM, 27. — Prav na dan, ko so v Italiji stopile v veljavo nove zvišane električne tarife, je skoraj pol države ostalo brez struje, kar je pahnilo v kaos Rim, Neapelj, Bari in večino južnih mest, popoldne pa tudi milanski center.
ENEL pripisuje nenadno nekajurno prekinitev v razdeljevanju električne energije, pravi «biack out», okvari naprav električne centrale v kraju Tor Vdluohga pri lacijskem mestu Civitavecchia. Ker so italijanske centrale povezane v medsebojno odvisen sistem, so ostale centrale zabeležile močno obremenitev, kar je spet povzročilo pravo verižno reakcijo, prekinitev toka v Neaplju. Bariju, poro rine pa še v Milanu in za nekaj ur spet v Rimu.
V srednji in južni Italiji je tok zmanjkal v prvih dopoldanskih u-rah. Najprej so občutili to Rimliani. Ugasnile so luči v uradih, ustavili so se vlaki podzemske žeiezni, e, ugasnili so se semafori na cestah, ustavila so se dvigala v stanovanjskih hišah in minivistvih.
Rimski gasilci so morali v več kot sto primerki reseci in reš.ti ljudi z ustavljenih dvigal, ki jih je zajela panika. Mestu, stražniki in policija pa so imeli polne roke dela pri u-
in poudarja potrebe nadaljnjega raz- j nekatere kraje v črni gori, Dubrov-voja izmenjave misli na vseh stop- | nik, Split in imel več sestankov z njah med zastopniki obeh držav, zastopniki socialističnih republik vlad in partij in razširitev sodelo-1	“•
.............................................
Konec petdnevne svobode
Pravica do Slavke na Portugalskem
LIZBONA, 27. -*• Portugalski ministrski svet je sprejel 23. avgusta dekret o pravici do stavke, ki ga je pripravil minister za delo kapetan Costa Martms. Dekret je že odobril državni svet. Besedilo bo objavljeno v kratkem v Uradnem listu.
Pravica do stavke je bila preklicana na Portugalskem leta 1933. Dekret, ki ga je sprejel sedanji ministrski svet, ponovno uvaja to pravico. Ta pa ni priznana za vse kategorije: izključene so oborožene in militarizi-rane sile, sodstvo, policija, zaporniški pazniki in gasilci. Državnim ter sploh javnim nameščencem se priznava pravica do stavke z določenimi omejitvami, ki jih bodo navedli s posebnim zakonom. Niso dovoljene stavke, katerih cilj bi bil spreminjanje kolektivnih delovnih pogodb pred rokom nji
rejanju prometa, saj je zaradi ugaslih semaforov prišlo na važnejših cestnih voziščih mestnega centra do hudega zastoja. Ustavljeni ;-o bili tudi tramvaji in filobusi. Iz podzemske železnice je prilezlo več tisoč ljudi, ki so se odpravili v službo peš tudi več kilometrov daleč.
V	tovarnah so delo ust iv li za eno uro, ker ni mio toka, ki bi poganja' stroje. Fač pa so v bolnišnicah zagotovili nujno oskrbo s jiomočjo samo stojnih električnih generatorjev, zaprli so samo specialistične ambulante, namenjene publiki.
Do večjih neprijetnosti je prišlo tudi pri beili inskih črpalkah. Znano je, da delujejo črpalke na električno energijo, kar pomeni, da so avtomobilisti, katerim so v trenutku prekinitve natakali gorivo plačali že iztočeno količino in odpeljali dalje, ostali pa so morali pustiti avto na cesti in so nadaljevali pot peš ali na natrpanih avtobusih.
V	veleblagovnicah so blagajničarke morale odpirati svoje blagajne s posebnimi ključi in opravljati račune na koščkih papirja.
Kmalu po Laciju je ostala brez električnega toka tudi sosednja Kampanja. kjer je odpovedala centrala Neapelj — Levante. Centralo so tehniki ENEL res reaktivirali v 10 minutah. vendar je to povzročilo jwmanj-kanje toka za eno uro. V Neaplju je več tramvajskih prog in filobusov, iii so odpovedali. Tudi vlaki niso vozili po umiku, čeprav razpolagajo državne železnice s jxisebnimi električnimi kabli. Iz Rima in Neapelja so vlaki odjxitovali z dvajsetminutno zamudo. Tudi vode je v Neaplju zmanjkalo, medtem ko so neapeljske tovarne prekinile proizvodnjo za eno uro.
V	Bariju in Foggi je zmanjkalo toka od 9.50 do 11.10. ker je odpovedala centrala pri Bariju, saj je bila preobremenjena zaradi izklopitve central v Neaplju in Civitavecchi. Edina centrala ,ki ni odpovedala, je pri Brindisiju. Tako so redno razpolagali z električnim tokom v pokrajinah Taranto. Brindisi in Lecce.
Pojxildne je v Rimu še enkrat zmanjkalo toka. «Val okvar», se je namreč vrnil v zaključnem krogu. Če je okvara v centrali v Civitavecchi povzročila preobremenitev central v Apuliji in Kampaniji, je pozneje prav prenos bremena iz teh dežel na reaktivirano Civitevecchio povzročil odpoved slednje centrale. EN EL je napovedal, da si bodo podobni pojavi sledili jwstojxima ves dan. dokler jim ne bo uspelo s strogo postopnostjo in kratkimi prekinitvami toka reaktivirali vseh okvarjenih central v srednji in južni Italiji.
Ob pol dveh popoldne je zmanjkal tok tudi v milanskem centru, baje zaradi okvare na podzemskih kablih. Zaradi prekinitve toka se je ustavil promet v centru tja do treh popoldne. V centru je bilo opaziti dolge vrste avtobusov in tramvajev, tisoči potnikov podzemske železnice so morali odpraviti na delo peš ali z lastnimi avtomobili, kar je seveda še zaostrilo prometni zastoj.
kinili kongres, ki je potekal za zaprtimi vrati neprekinjeno od 12. avgusta. Organizacijo pretresajo globoka nasprotja, ki utegnejo privesti celo do razkola prav v trenutku, ko je, spričo možnosti pogajanj s Portugalci o neodvisnosti dežele, potrebna največja strnjenost. MPLA združuje tri sprte frakcije. Prvo vodi dosedanji predsednik MPLA Agostinho Neto, drugo voditelj vojaških organizacij Chipenda, medtem ko niso znani voditelji tretje frakcije. Neto, ki je blizu neuvrščenim državam in napredno usmerjen, je sklenil ločeno sklicati zborovanje svojih simpatizerjev.
STEPHENVILLE (Teksas), 27. -Policija je prijela v bližini tega mesta dva od treh zapornikov, ki so prejšnji četrtek zbežali iz državne kaznilnice v državi Colorado.
V teh nekaj dneh svobode so tri- 22-letni Richard Magnum
je zaporniki ubili dva moška, ranili ubit, ostala dva pa so prijeli, pet drugih oseb ter posilili dve žen- Na sliki: nočni prizor s kraja ski. Danes ponoči so jih opazili na streljanja. V ospredju pokrito trup-neki čistini ter so streljali 'na njih." lo Richarda Magnuma.
Prekinjan v lusaki tajni kongres MPLA
LUSAKA, 27. — Zambijski zunanji minister Mwaanga je sporočil, da so delegati kongresa angolskega gibanja za osvoboditev (MPLA) pre-
Umri je Junio Valerio Borghese
RIM, 27. — Iz gradu Artena, kjer žive njegovi družinski člani, so sporočili, da je prejšnjo noč v španskem mestu Cadiz umrl fa šistični kolovodja, princ Junio Valerio Borghese.
Stari fašistični kolovodja je bil bolj znan kot poveljnik zločinske tolpe, ki si je nadela ime «X. Mas» in se je borila proti partizanom. Enote «Kosovelove brigade» so tolpo razbile v Trnovem. Po vojni je Valerio Borghese bil nekaj časa predsednik MSI, nakar je ustanovil lastno organizacijo «Fronte nazionale». Povezal se je z nekaterimi vojaškimi krogi in več let spletkaril proti demokratični republiki. V okvir njegovih spletk in poskusov, da bi finansiral teroristično de-jevnost v Italiji spada tudi bankrot njegove banke v Rimu. Borghese ni zaradi tega bankrota odsedel niti enega dne v ječi, pač pa je na predvečer prihoda predsednika Tita v Rim, 7. decembra 1970, sočasno z množičnimi zborovanji iredentističnih in ezulskih organizacij, poskusil državni udar skupaj s padalskim častnikom Sacuccijem, ki je po očitnem neuspehu in megleni preiskavi postal poslanec MSI. Borghese, proti kateremu so sodniki izdali zaporni nalog, se je s potnim listom podal najprej v Grčijo, nato v Švico. Pred kratkim so višji sodni organi razveljavili ta zaporni nalog, a se kljub temu ni vrnil v Italijo.
SREDA, 28. AVGUSTA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
18.15	Program za mladino SHAKESPEARE
Osmo, zaključno nadaljevanje
18.45	BRATOVŠČINA SINJEGA GALEBA	.	,
Po romanu Toneta Seliškarja priredil France Stiglič, v glavnih vlogah igrajo Ivo Marinšek, Ivo Primec, Janez Vrolin. Klara Jankovill, Demeter Bitenc
19.15	ŠPORTNI DNEVNIK
Italijanske kronike in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 APOKALIPSA ŽIVALI
STRAH PRED VOLKOM	,. ...
V petem nadaljevanju je govor o nekaterih predsodkih, ki Jin ima človek do določenih živali. Gre za predsodke, katerih po-sledica je morija nekih vrst živali. Rossif, ki je film napravil, govori o raznih primerih, na primer o «pokolu» v nekem naselju v Franciji, kjer se je vsa vas spravila nad volkove. Volkovi, podobno kot sove, so prave žrtve teh človekovih predsodkov, saj se sove ljudje bojijo in jo preganjajo, ker da ponaša smrt, še huje pa je z volkom, ki da je hudo nevaren, vtem ko v resnici volk lovi le zato, da se prehrani. Strokovnjaki trdijo, da ni volk nikoli umoril živali, ne da bi jo nato pojedel. Človek ima določene predsodke tudi do orlov m ptic roparic in jih pobija in mori, pa čeprav sodijo te v tisto zvrst ptic, ki vzdržujejo v prirodi ravnotežje
21.35	Športna sreda
22.35	MALICAN OČE IN SIN TRI POTOVANJA
Starejši gospod se odpravi k Malioqpu in ga prosi, naj bi začel preiskavo na račun brata Mihaela, ki je zapleten v neko čudno zadevo. Ko je namreč Mihael odšel dvakrat v tujin0 po poslih, se mu je obakrat zgodilo, da se je znašel v hotelu, kjer je prav v njegovem nadstropju prišlo do kraje draguljev. Vrhu tega je Mihaela prevzela nekakšna amnezija, 03 se ne spominja ničesar. Malican se odpravi za njim na tretje potovanje v Bruselj in prav pred vrati sobe, ki si jo J® najel Mihael, najdejo onesveščeno žensko, ki pravi, da so F odnesli dragoceno ogrlico, ki so jo nato našli pri Mihaelu. Zato mladega Mihaela povsem logično strpajo v zapor, okradena gospa pa zadevo prijavi sodišču. Toda Malicanu nekaj ne gre v račun. Nekaj podrobnosti si ne zna in ne more pojasniti, zato začne raziskovati preteklost gospe, ki je pravzaprav direktorica neke umetnostne galerije. Pri tem Malican ugotovi. da je ženski, ko je nekoč finačno propadla, pomagal s posojilom Mihael. Zato se ga ženska skuša otresti. Več o tem nocoj
23.00	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
20.30	DNEVNIK
21.00	MISTER SMITH GRE V WASHINGTON
Film je režiral Frank Capra, v glavnih vlogah igrajo James Stewart, Jean Arthur, Claude Rains, Eugene Pallette, Belila Bondi itd.
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
19.10 Obzornik
19.25 DRUŽINA SMOLA
Madžarska zabavna risanka
20.00	KAJ JE NOVEGA?
Glasbena oddaja ..o n
20.20	Od zore do mraka
20.45	Risanka
21.00	DNEVNIK
21.35	ZASEŽENA POSEST
Ameriški barvni film, ki ga je režiral Sidney Pollack, v glavnih vlogah pa igrajo Nathalie Wood, Robert Redford, Charles Bronson.
Film «Zasežena posest» je bil posnet po zelo kratkem gledališkem delu Tennesseeja Williamsa. Tennesseejevo delo je vsebinsko mnogo bolj skopo kot je film, toda Sidney Pollack J® tej osnovi veliko dodal, tako da je iz tega nastal nenavadno dober film s svojevrstnim ozračjem, kjer ne manjka kompleksov, frustracij, pesniških prizorov in tudi humorja. Karakterizacija glavnih likov v filmu je svojevrstna. To še posebej velja za glavno junakinjo Alvo, ki jo v filmu igra Nathalie Wood. Ob koncu velja dodati še to, da je film značilen tudi po odlični barvni fotografiji
23.20	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
21.00 Otroški kotiček — risanke
21.15	DNEVNIK
21.30	PREPOVEDANA PUŠČAVA DUNHILL Dokumentarna oddaja
22.30	Glasbena oddaja
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba: 11.35 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah: 17.00 Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Zoor in folklora: 20.00 šport; 20.35 Simfonični koncert; 21.25 Nove knjige; 22.20 Pesmi brez besed.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 «El caicio»; 15.40 Simfonični koncert; 16.30 Kulturni pregled; 19.30 Deželne kro nike.
KOPER
7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30. 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za-dobro jutro: 7.40 Jutranja glasba; 8.40 Pisan glasbeni spored; 9.00 Melodije; 10.00 Z nami je...; 10.10 Otroški kotiček; 10.45 Glasba in nasveti; 11.20 Od melodije do melodije; 11.30 Z nami je...; 12.00 Glasba po željah;
14.00	Vrstijo se plošče; 14.45 Free music; 15.00 Orkester Fenati; 15.15 Današnje pesmi; 15.45 Mali radijski oder: 16.45 Parada plošč;
17.00	Jugoslovanski pevci: 17.15 Poskočne; 17.40 Pevci lahke glasbe 18.00 Poletje in mi; 18.45 Poje Barry Blue; 19.00 Progresivna glasba; 20.00 Iz priljubljenih o-per; 20.30 Prenos RL; 21.45 Lahka glasba; 22.15 Zlatič in Milotti;
23.00	Pop in jazz; 23.35 Glasba za lahko noč.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Izbran spored: 12.10 Četrti program; 14.40 Radijska nadaljevanka: 15.00 Program za mladino:	16.00 Sončnica; 17.05
Komorna, operna in simfonična glasba; 19.20 Filmska glasba;
20.00	Goldoni: «La locandiera»;
22.05 Nove ital. popevke; 22.02 Ponovno na sporedu z Mino.
II PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19-30 Poročila; 7.40 Pevci lahke glasbe; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama; 9.30 Radijska nadaljevanka; 10.35 Program z Mikeom Bon-giomom; 12.40 Opravljivci; 13.35 Dva komika; 13.50 Kako in zakaj?; 15.00 Nemogoči intervjuji: Sigmund Freud; 15.40 Glasbeno-govomi spored; 18.35 Kratka zgodovina ital. popevke; 19.55 Plošče; 21.20 Dva komika; 22.50 Človek v noči.
III. PROGRAM
8.35 Jutranji koncert; 9.30 Koncert za začetek; 10.30 Na sporedu je Šostakovič; 11.40 Dve sopranistki in dva baritonista; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas; 15.15 Haydnove simfonije; 15.45 Avantgardna glasba; 17.10 Dvorakov trio; 17.40 Glasba izven programa; 18.45 Klavirske skladbe; 19.15 Koncert virtuozov; 20.15 Položaj posameznih držav:	Švedska in
Švica; 21.30 Festival v Salzburgu 1974.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00,
20.30	Poročila; 7.50 Rekreacija; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Počitniški pozdravi; 10.35 Znane melodije; 11.15 Urednikov dnevnik; 12.20 Z nami doma in na poti;
13.30	Kmetijski nasveti; 13.40 Od vasi do vasi; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Slovenske na- • rodne; 16.40 Glasbeni drobiž; 17.00 «Loto vrtiljak» 18.10 Operni koncert; 19.00 Aktualnosti; 19.20 Zvoki današnjih dni; 19.45 Naš gost: 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Glasbene razglednice; 21.00 Simf. orkester RTV; 23.15 15. mednarodni festival jazza Ljubljana - 74: Trio Bamey Kessel: 00.05 I M. Šarabon: Pri mrtvih pticah: | 00.15 Jug. pevci zabavne glasbe. I