a*e stoletle je stoletje industrije in civilizaci- j e. S -pomilovanjem in namišljenim razumevanjem se oziramo n a oni del ljudstva*ki je ostal nedotak¬ njen,deviški,kot se ozira mož na otroka in skuša razumeti njegov otroški svet. Ne znamo veš ceniti stanu,ki je še danes kot-pred tisočletjem čisto svojevrsten, ki ima svoje posebne paragrafe življenja in gospodarjenja. Stari smo-,ker nas je omamil moderni mamonistični duh. Naši pogledi skrivaj gredo « v mestni lišp in mestno udobnost,v me sta,tovarne,železnice,pisarne, trgovine. V vsem sodobnem človeštvu je neka Čudna težnja,ki ga z neodoljivo silo trga prač od zemlje,ven iz samote,ven v vrvenje in drvenje življenja, - Pravimo, da smo kmet je .Toliko'je v nadvse Tiše kme¬ ta,kolikor je v naših srcih še tiste tihe,otroške sree&\ in* tihega sadovaljstva. Vsepovsod v ,R Jvropi,v vseh državah,zlasti seda j po voj- nt,se oči v-aeh 'spet obračajo nazaj k kmetu. Francija je izkrvavela, ker ji je nedestajalo zdravega kmetijstva. Vse države,kjer je kmet¬ ski stan šibek,to bridko čutijo. Povsod hoče jo'pomagati kmetu in si zasigurati tako sigurne temelje obstanka. A važnejše f?d agrarno- političnih prizadevanj je delo za tbnovo pristnega kmečkega duha, ki korenini.v zakoni* 1 narave in je vir neizmerne nravne sile in iz¬ rednih kulturnih in gospodarskih vrlin« Fmeti 7 naravo živi,z njenim hrst jem,cvet jem,venevan jem in zorenjem, z zemljo in ni enim rojstvom, živi jen jem in umiranjem .For- da je tod tisti skrivnostni vrelec notranjega zdrav ja,ki ga stori odpornega proti vsem n eprilikam.Iz tega notranjega in telesnega zdravja mora črpati izredno vztrajnost,da raste njegov dom in njegn- vo ime,njegova govorica,pesem in noga Iz tisočletja v tisočletje. Ena sama dolga veriga ene velike kmečke družine,ki se duševno in te¬ lesno bogati iz roda v rod,spre'jena od dedov,množi po očetu in de¬ duje po sinovih. Ena sama veriga rodov,ki gredo skozi eno domačije:: dom in njegovo pol je,gozd in travnik* skozi donacijo, ki ji hranijo skozi stoletja njeno ime,njene življenjske in gospodarske običaje, njen ugled in njen obseg. Domači ja, kmeti ja je tista velikanska za- kladnica,iz katere zajemajo stoteri rodovi enega, imena svoje zdrav¬ je in svoj značaj. Domačiji je posvečeno njeno delo iz dneva v dan, iz leta v leto,iz desetletja in stoletja v novo desetletje in sto¬ letje .Pravijo, da bi se zamoglo rešiti to staro človeštvo le,če se vrne s svojimi družinami nazaj na svoj košček zemlje,da vzraste vanj in iz njega *rpa ncora življenjske sokove in novega življenjskega, duha. ■Prazen je moderni v lovek,in ker je -prazen on,se mu dozdeva prazna in brezvs®binska tudi vsa okolica,ki ga obdaja, Piavo kmečko ljudstvo pa obdaj a vsepovsod le življenje,narava mu j® skrivnostni življenjski ~udež in podobna je velikanskemu svetemu pismu,iz kat® - rega črpa kmet za sebe in družino življenjsko modrost. Pravemu kme¬ tu živi vsa narava s poljem,goro in gozdom,in ker mu živi ta,mu ži - vi tudi vsa nadnarava z Bogom,angeli,svetniki in njegovimi rajnimi ter ga oklepa v eno samo bogočloveško telo. Od tod morda ta za kme¬ ta tako značilni mir, ta ..vztrajnost in zmernost vsepovsod v življen¬ ju. Težko ali celo nemogoče se je vračati izživetemu in izžetemu rodu starikavega lica nazaj v otroško dobe naroda,nazaj v zdravo kmečko miselnost. In vendar se glasi Njegovo svarilo:'Bodite kakor otroci!" Kljub nemiru in neredu iščite otroško srečo in otroški mir, otroško neosebnost in polnost,otroško svobodo! Iz nekmečkega pokli¬ ca ne vodi nobena pot več nazaj na rodno grudo,fr plugu,ra njivo, trdijo vsi veliki možje. Kmečkemu rodu pa so odprta vsa pota v svet in njegove poklice. Njegovim sinovom in hčeram je naloga,da raste¬ jo iz otroške dobe kmečkega življenja v moško dobo ostalih poklicev in v njih izklešejo narodovemu obrazu poteze in osebnost. Faj to- rej,*e Izgine iz m* ih src in duš zadnja sled kmečkega,lepega,o- tro y ko nedolžnaga'? Narod se bo moral starati,lica mu bodo postala bleda in starikava, umiral bo in kon x no dal prostora drugemu,živ ... Ijenjsko odpornejšemu ljudstvu.Tako vsaj se glasi zakon rasti in vsega življenja. Sin kmečko grude’ Vzljubi jo še bol j,pa čeprav trčiš in hrepeniš na tujem. Ostani ji zvest,tudi ona. ti bot ostala zveš- ^ ‘ (po Druž.več.} "Ifes,kmečki, stan je prvi stan .Prvo delo na svetu, na jpoštenejše opravilo jje bilo in je obdelovanje zemlje .In prvi jo je načel Bog, sam.Iz nje nas je vzel,da pomnimo, čigavi smo...” (I, Zorec $ "Domačija na Temenici”). JA K 1 — ■\ odna gruda kli*e,vab'i; \Sin.v tujini me-ne zabij Jaz s^rn te redila, žetev vedno bila je obilaj tv/V Mati tvoja sem ljubeča, iif v krilu mojem tiha sreča ' ,v M raste vsem,,ki so mi zvesti, Pm ko usoda tepe jih po tuji costi. l^Tebi hranim vse zaklade zlate, tvoje so vse letine bogate, tvoji zlati so dreves plodovi, tvoji žlahtne trte so sadovi! Koder po tujini pot te vodi, r zvest ostani mi povsodi! Ko se vrneš,spet ti bom služila, zlatih žitnih klasov ti rodila. 'Vo notreben boš počitka, smrt prišla bo bridka? v krilu mojem sladko boš počival, v Bogu ve“ni mir užival' nogo lepega hrani v sebi naga zeml ja.Marsi-katePb lepo potezo ima nag narodni značaj .lepa je naga zemlja v svoji prircdni lepoti,s katero jo je tako U razkošno obdaril Stvarnik. Lepi so tudi naši narodni običaji. Iz njih diha naga preteklost,v njih se zrcali narodovo du¬ ša. Vsa naga preteklost j'e priča globoke vernosti prednikov .Vsa na¬ ga zeml ja,skoraj vsi nagi holmi so posuti z belimi cerkvicami,ki se, kakor biseri, bleste in vabijo v svoj objem vso,ki so trudni in ob¬ te ženi,veseli ali žalostni,da v veselju zahvalijo Stvarnika,in da v žalosti potožijo svoje križa Materi žalostni. Prav tako tudi skoro vsi naši narodni obiiaji dihajo to versko nastrojenost našega ljud ¬ stva. Z "Bogom je za^ol kmet vsako delo,ko ga je srečna dokončal,se je zopet hvaležno "Rogu zahvalil. Brvnal se je po naročilu apostola, ki praviv 'Vse kar delate bodisi,da jeste a"* i pijete,vse naj bo v "ast in slavo božjo", danes se kljub kvarnim vplivom materialis . tipnega mišljenja marsikje trdno držijo lepih običajev iz preteklos - ti. ’ Ko gre kmet na polje orat in se jat, napravi,predn* gre od doma,z bičem križ in glasne reče: "Sveti križ božji prekriži *" Ko zastavi prvo brazdo na njivi, je njegov prvi gib*križ božji z o- tiko. Ko gre sa jat,oprtan z sejavnico,se skloni,pobere grudo prsti, jo poljubi In vzdihne: "Bog pomagaj"! Pri peki kruha zaznamuje mati- gospodinja testo z znamenjem križaj ko ga dene v peč,zopet z znamo*- jem križa zapre pečna vrata. Ko načne kolač kruha,napravi z nožem križ na spodnji strani hleba in pravi: "Svati križ božji"! Ob božiču, veliki noči,ob binkoštih in ge ob drugih prilikah pokropita gospo¬ dar in gospodinja hišo in hleve z blagoslovljeno vodo in pokadita s kadilom. Ob hudi uri zažge mati blagoslovljen les od presma«e ali bu¬ tare in blagoslovljeno svečo postavi na mizo,da. gori proti hudi uri. Ob slovesu od doma blagoslavljata oče in m p ti 3V<5je otroke. Ob smrti r poroki in krstu so zopet lepi domači krščanski običaji, Nikdar ne bom oozabil.kako je bilo pri nas doma,ko smo dobili v svojo sredo novega bratca ali sestrico, ^o so botri prinesli otroka od krsta,smo vsi pokleknili in glasno z botri in babico molili v čast angelu va- uhu novega bratca ali sestrice in v *ast njegovemu krstnemu patra- nu. Nato ga je botra dala poljubiti materi,očetu in tudi nam.Tako slovesno smo novo kr* 1 lenega zemljana sprejeli v svojo sredo« Marsikje se ti lepi običaji že opušča jo,Mnogi misli - jo,da niso več času primerni in ne dovolj moderni.Z njimi vred pa vedno bolj peša tudi tisto versko čustvovanje,ki je tako močno pre- šinjalo naše prednike vse živi jen je, no tri do smrti.Zato pa se majejo tudi stebri nravnosti in mo rale, marsikje tudi trdne kmetije same. Večji in mo^n^ i y i narodi,kot je naš, slovenski, se trudijo,da obranijo narodne običaje in narodno blago. nx e njaki 3^ nreu-uje^o^posebne u- stancrve skrbe,da se ničesar ne izgubi in pozabi.Vse skrbno zapišejo. In pri nas? Koliko lenih navad je ^lo že v pozabo! Ne le verskih, marveč tudi drugih,ki so prav tako lepe,naše,slovenske. Kako lepe st naše narodne pesmi! Zrastle so iz naroda samega,iz njegove trpeče duše,hrepene če po s vobodi in kralju Matjažu. Opevajo lepoto naše zem 1 je,slave svetnike,katerih cerkvice so pozidane po slovenski domovi, ni.Opevajo dobo,ko so goreli krvavordeči kresovi in znnnili turško nevarnost; govore o zakletih kraljičnah,ki jih stražijo zmaji xn gr¬ de kače; pričajo o trdosrčnih tu j cih-graščakih, katerim je morel ro- bovati naš kmet. Vse to je naše narodno blago,dragocena narodna osta - lina,katere nikakor ne smemo prezreti in omalovaževati. Marsikaj lepega smo opustili, spre jeli pa mnogo moder¬ nega in praznega. K° j nam je storiti? Potruditi se moramo,da bomo ob¬ novili lepe narodne običa je, zlasti one,ki se tako lepo krijejo z na¬ šimi verskimi čustvi. Zakaj bi se jih sramovali? Saj so n*ši,pristno slovenski. Kdor zanikuje se sam,podlaga je tujčevi peti,pravi narod¬ ni pregovor. Otmimo opzabe narodno pesem! Zapišem! vse,kar zn*jo morda *e naše babice, a je nam postalo že tuje. Prisluhnimo narodovi govorici.rekom. pravljicam, pesmim. Imejmo bistro oko za vse,k*r je lenega v narodnih obi^aiih tekom letat ob raznih praznikih, godov ih, slovesnostih,porokah krstih,smrti itd. Tudi to zapišimo,da. bodo vsaj knjige govorile o tem, kaj smo neko^ imeli.Tudi to spada v poglavje o narodnih dolžnostih. Naš list je že priobčil več takih narodnih o- bičajev na Koroškem,n.pr.• steljeraja,novne.Tudi v bodoče bi radi ob¬ javili še več narodnega blaga,da spoznamo lepoto narodnih običajev v vseh predelih naše lepe in ljubljene domovine. * . 1 D*n zahaja v večne dvore, zvon doni večerni z gore. VSklene kmet nad delom roki, pc nebu vre mu vzdih globoki. Moli v duši zdaj brazdanji; "Paj nam, Oše.kruh vsakdanji, otročičem, ženi moji, saj smo tv o ji,vedno tvoji’" Gre s tovorom h ko x i borni, bodi z njim pozdrav okorni; "Dober ve čer,mo ji dragi!" In je srečen kmetič blagi. M,H ar vidimo'v naravi trpljenja, je vse naravnano na ohra¬ nitev življenja. Človeško življenje je zato tako. težav¬ no,ker trpljenje in greh zavzemata v'njem osrednje me- •’ sto. Tu je božja previdnost grozovita dobrotnica .Ni na" čustvena,ne prijetna,pa vendar dobrotna« Spomnimo se šibe v roki sta rišev,stroge sodne obiasti, številnih g trupov v omarah lekarnarjev, nožev in klešč pri zd ravnikih. Ds. vse to- razumemo, mo ramo prav ceniti zdravje} moramo misliti’ na vzgojo in popravo krivic .Da bomo mogli odobravati vse trdote in skrivnosti božje 'previdnosti,se moramo o- zirati .na večno življenje in v njem n^ prevrednotenje vseh vrednot našega življenja. V večernem mraku se zamotaio vse barve najlepše preproge v sivo zmes. V jutmjem svitu se tvojemu vzradoščenamu o- Sesu razgrne umetnina čudovite kresote barv,in lepote blaga. To je tvoje živi jen je, od b ožje mojstrske roke tkano na stativah čaga.Ne.k- daj bo x občudoval skibljlvo božjo previdnost in ljub a zen .Morda bo ravno rde v a ali *ma -ora^nica sedanjega trpljenja in srčne žalosti preproge tvojega življenja dvignila v lepoti in vrednosti. ,Trpljenje prinaša dobi-ek.Ie zategadelj ga Bog dopušča in z božjo p'omo x jo od nas zavisi,da trpljenje to svojo nalogo dopol¬ ni .Je preizkušnja za nasiObenem pa vzpenjača naših src k nebeškim višinam,k Bogu.In sprava za naše grehe .In priložnost za zasluženje. V ljubezni sprejeto trpljenje je najvišje delovanje,za katero nam življenje proži priložnost. Trpeči pogan kaj lahko misli,da ga Bog zapušča.Trpeči kristjan gleda Kalvarijo in čuti,da se mu Bog bliža in ga v neizprosni milini priteguje na svoje Srce .S Kristusovim kri¬ žem se zaveda poti v nebesa. »•D .V." +++++++-M--j-4•+•♦-++ "Tudi tu notri bije kakor v zemlji... Ona in jaz.^.obadva sva eno, eno. V ločitvi ginova in umirava, 0, zemljica,bole Čina in sladkost moja.., *lovek mora biti zemlji zvest do zadnjega dihat Samo,da bi še učakal tvoje rešitve,o zemljica,pa bi se več ne reb- ril in branil, x e bi mi-bilo že le x i v tvoje naročje.,." (Tri op* mafija na Temenici". o cy O' Z V PRLEKIJI o so odpeli velikonočni zvonovi vstajenjski Aleluj 0 ,so je pomladila tudi vsa narava. Gozd. jo ozelenel,dreves 0 so vzcvetela,kmečke vasi,posejane po dolini in belo. hi¬ šice po hribčkih,mod goricami,so bile kakor v cvetočem paradižu. Kmet je veselo vdihaval vonj matere zemlje in opojni vonj cvetja. KLjub delu,ki ga. kliče od vseh strani,ni pozabil st°rih peg in običajev,ki se podedujejo iz roda v rod. Oglejmo nekatere,ki so se ohranile po dolini reke f čavnice ,ki zamaka, lepo,rodovitno in po- nosno Prlekijo, domovino velikih slovanskih mož. Jurjevp je za Velikonočjo prvi pomladanski praznik.^red Jurjevim se živin: ne sme gnati na pašo. ? ele na Ju rjavo prvič spus¬ te živino prvič na pašo. Po nekod kurijo na predvečer tudi kresova. Važnejši god je praznik sv .TLorjann, zavetnika kovačev in dimnikarjev tar no ir ona zoper ogenj. Na predvečer hodijo fantin i n mož j e pet flor janoveR. Po ne^od imajo s seboj tudi godbo,ki zaigra melodijo pesmi,nato pa pevci zono jo rr^d hišo*. Pohvaljen bodi Jezu3 Kristus, to je na° ta prvi glas, fvi pa reč te na vso veke, bodi Jezus ti pri nas. 3no pesem čemo vam zapeti, no vse lepo razodeti, od svetnika,mantrnika, od svetiga Florjana. Bil je on en mlad soldat, za vero moral je življenje d°t, so ga zgrabli ,v ojgon vrgli in odsekali glavo. Tam dol na r°vnem rol ji, ena cela ves gori, svati Florjan vse to vidi, hitro ojgen pogasi. ■Oča, mati,hitro vstante, P oglejte, kaj v kamri se godi, maček s taco žaba s kible vlači no b a ruše si masti. Mi smo pesem zdaj zapeli, da b' Florjan varvnl hišo,vam želeli, za plačilo vse *mo vzeli,kaj te dali* v a naj so jajca al' meso". . „ Ko odpojejo pesem,jih gospodar in gospodinja nagradita s pi¬ jačo,povrh pa jim dasta Če nekaj jajc ali pa klobaso. Drugi dan,na god sv .Florjana pa si pevci florjanoroe dajo iz nabranih jajc napra¬ viti cvrtje ali šmom.Pa tudi pri vsaki hiši ta dan pražijo cvrtje v spomin na sv. Florjana, - Kovači in dimnikarji ta dan praznujejo. Skoro ve v ina župnij v Slov.goricah ima ta,n dan zaobljubno procesijo k Sv,Trojici v Slov »goricah , kjer je ta dan veliko že gnan je in semenj. Pevci,ki pridajo s procesi jami,pa tekmujejo na koru,kateri zbor bo lepše zapel, _Križev teden so povsod prošnje procesi je,v katerih prosijo verniki,da "bi Bog požegnal žitna polja in vinske gore". Na V nebohod ali na Križevo fantje oskrbijo,če se le da,mladih ptičev za obed.To je možno zlasti,če pride praznik v drugi polovici maja,ko bo ptiči (mlade vrane) že kolikor toliko godni. Binkošti. Na binkoštno nedeljo morajo vsi vstati zgoda j. ? e pred sončnim vzhodom se mora, napasti živina .Pastirji in hlapci na vsa zgoda j,ko je še tema,poka jo po vasi z bičem. Na predvečer,ali pa na binkoštno nedeljo zvečer,po nekod kurijo kras'. Kdor na binkoštno ne¬ deljo zjutraj dolgo spi, je "binkoštno luknja". Takega lenuha v span¬ ju okrasijo s koprivami,da se,ko se prebudi,pošteno opeče. V okn Q mu natlačijo kopriv?" in raznega zelenja,da je v sobi prav tamno,kar seve¬ da povzroči,da lenuh še dalje leži,češ,zunaj je ge itak tema. Dekle¬ tom,katerim se je ženin odtujil,ali pa ne morejo nobenega, ujeti,ali pa jim je kako drugače v soodtiko, postavi jo pod okno iz cunj nareje¬ nega "deda"*, na sleme hiše ali pa go sr o da rake ga nosi op ja pa znosijo po no~i,ko vse trdno sni, dole voza in ga zopet sestavijo,da ga ja zelo težko dobiti doli. Na drevo blizu hiše napravijo včasih tudi ka¬ zalec"^, j . smrekovo ve iico, okrašeno s pisanimi traki,kar zna x i,da se v hi*! nahaja "vinotoš pod vejo". Marsikdo,zlasti tujec,čo nride mimo,pride vprašat.., kaj dobrega, točijo, ^ele takrat opazilo domači, da jih je nekdo speljal in osmešil. Zato fantje,pa tudi dekleta ze¬ lo pazi jo,da ne d ožive za Binkošti take sramote. Na predvčer praznika, pa tudi zjutraj pred sončnim vzhodom, poškropijo z blagoslovijeno vo¬ do hišo in hleve. Na praznik sv.Rešn j ega Telesa (Telovo) postavijo ob poti, koder bo šla procesija z Najivetejšim brezove mlaje. Po končani pro¬ cesiji vsak odtrga brezovo mladiko ali vejo in jo nese domov.Te ve¬ je vtaknejo na grede, zla, st i pa v zelnik,da gosenice ne bi obiralo 2E8 1 ja • Na praznik. S ran Jezusov eg a se. ne sme v gorice. Ta dan delo v vinogradih počiva. Za f t „ Janževo (24. junija) natrgajo na predvečer št.janževih rož in jih denejo navzkriž v okna. Po nekod tudi krasu je jo. Gospodinja zopet poškropi z blagoslovljeno vodo hleve in svinjake«. Na Petrovo (29. junija) ne sme nihče m črašn je,sicer bo padel doli. *e se kuni novo živin*e,sn mora prad pra.g hleva, nodrati metla, preko katere žene gospodar novo živinče. o /rt neg Jo skopnel,sonce Je poljubi jelo s toplimi žarki v\ zemljo,iz katere je vstajala lahna meglica.Na sončni . \\rebri za hišo,sp pognale modre in bale vijolice .Na KJs travniku, kjer so še stale luže vode,so marjetice ve¬ selo mežikale sončnim žarkov v oozdrav. V vejah sadnega drevja so ne li nti^ki in se živahno spreletavali od veje do veje. ? korč~va dru¬ žina, to se nravi on in ona sta veselo požvižgavala ter znašala gn- 0 z do. Nad njivo, ki je ležala nekoliko v hribu, je prijel stari Močilar s parom konj,ki sta veselo orhala in-bila s kopiti.Na¬ ravnal je plug,naredil z otiko križ,nato pa zavpil* "Hi ,hat!" Konja sta potegnila,plug je zarezal prvo brazdo v letošnji pomladi. Moči¬ lar je držal za plužne ročice ter vpognjen stopal za plugom. Od časa do časa je zakričal nad konjema,ki sta nato krepkeje potegnila. Vrane so hodile za plugom in po brazdah pobirale -čr¬ ve,sinica je v bližnjem grmu cvrlikala* "Cicifuj,cici-fuj." Brazde so se svetile v soncu.Zemlja jo dehtela kakor deviške grudi.Njen vonj se je prijetno širil naokrog in blagodejno vplival n^ ljudi,ki so marljivo delali na polju. Kor el ar "jo prioni do km ja, obrnil , po¬ stal in si z žuljavo dlanjo obrisal razorano in n^ grb-no čelo.Zagle¬ dal se je po obširnem pol ju .Kamor seže oko,v se je Močilar jevo. (Trav¬ niki,njive ,gozdovi,sadonosniki,tam zadaj v hribu pa njegov ponos, vinograd z zidanico. Od tod je lep razgled po vsej dolini,katero na¬ maka ? čavnica,ki se leno,v mnogih ovinkih- vije med jelšami,Tam za¬ daj, za temnimi borovimi in smrekovimi gozdovi,čepi na kopastem gri- *u mogočen grad, katerega še zob -asa ni skoraj nič na čel .Ne daleč od njega pa kini v nebo zvonik farne cerkva,posvečene Kateri božji. Mnogokrat je' že tako zrl po tej zemlji.Tudi danes n e more odtrgati o*i od n je .Vse, kar vidi, ga spominja na preteklost. Pred petin trideseti lili leti je prevzel kmetijo po očetu. Več kot dve- stopetdeset let že živi na tej zemlji rod Mo čila r jev, tako je zapisa¬ no v farnih bukvah. Prvikrat je zapisano Močilar jevo ime leta 1668, ko je poročil praded Jurij Močilnikar Nežo Zdovcevo,tako^stoji črno na bc-lem. Od takrat do danes je m Močilarjevini prešlo že pet ro¬ dov. Pa' Pat rodov! Pestra in pisana povest^ trpi jen ja, ljubezni, bo¬ jev in življenja noter do današnjih dni... Fe bi razmišljal očo Mo¬ čilar,pa je pogledal na veliko njivo,ki čaka,da jo p re or je ,p obrana in nanjo poseje ovsa.Zadnji čas je! "Hi!” je vzkliknil .Konjiča sta zopet potegnila. Za njima pa so se črnile nove brazde,kakor globoke rane »zarezane v živo telo. ..... Majda je prinesla očetu malico.Xz cekarja je izlo_ žila velik kos črnega kruha»klobaso in steklenico vina."Oče! Počijte in prigriznite ", je ogovorila očeta,ki Je med tem priorji Ti kraju. "Pa res! Tako me zdeluje delo kot Še nikoli",Je odvrnil Močila r,od¬ rezal kruha sehi,natu pa ge dva koščka Pramu in Liski,ki sta so tu¬ di ozirala nazaj,kakor hi hotela reči; "Ali za. naju no ho nič?" "Pridna sta,pridna", ju je pogladil po gl°vi in hokih tor jima dal kruha,ki sta ga veselo pohrustala, ■Prigrizoval je kruh in klobaso,srknil iz st^kl^nic^,n°to pa se je snet zagledal v nokra jino okrog s°he , "Kako je vendar lena ta n a~a zemlja", je šare govoril napram Majdi. "Lena j e o^el Take ni hikjer",je odvrnila Majda in so*ut no pogledala očeta. Vedela je,katera je bolečina,ki mu zadnje čaše vedno bolj gloda srce in dušo. "Majda! Pet rodov Močilarjev je živelo že na tej zemlji in jo obdelovalo.Sedanji je zadnji,ki nosi to ime..." Glas se mu je tresel,oko se mu je skalilo. "Morda pa se le Prance še vrne", je odvrnila Majda nekam negotovo. "0,da bi se! Pa skoraj ne morem ve rjeti.To bi bil čudež. Danes pa so Čudeži redki". "Nikar tako,oče! Vse se bo že kako uredilo.Ne ženite si tega tako k srcu!" "Majda,ali veš,kaj se to pravi:zadnji sem,ki nbsim ime Močilarjev! Tako lepo bi lahko bilojFrance bi se oženil,rod bi se nadaljeval,in jaz bi mimo legel na doli k svojemu očetu in materi. Povedal bi jima,da rod Močilarjev še ni izumrl,da še živi in bo še živel. Tako pa - ne bo več nobeden od Močilarjev tod oral,vinograd ne bo več Mo~ilarjev,in tam doli na travniku bo kosil ne kdo, ki ne bo več Močilarjeve krti..." "0 x e, tudi v meni se pretaka vaša kri.Tudi jaz s^m Mo- x ilarjeva!." "Vem, vem,Majda? Toda sina nimam več,ki bi ohranil naše ime. Zato se gre,da bi se ime ohra„nilo,Ti se poročiš.Tuj človek z drugim imenom, bo tod oral in sejal. Močilarjev ne bo več,pa, če tudi bo prišel? sem Človek iz naše vasi. To je,kar me peče in boli.Nisi ti kriva,Majda. Ti tega ne moreš predrugačiti. Le zakaj je moral Fran¬ ce oditi? Zakaj gp. ni več nazaj? Ne bo ga več! Srce mi pravi. Srce me ne vara... Zemlja bi ga priklicala,vrnil bi se France,saj jo je ljubil tako,kot jo ljubim jaz in kakor so jo ljubili vsi MoČilarje- vi... Thko pa počiva Bog ve kje..." Dvignil se je .Velika in krepka je bila, nekoč njegova po ¬ stava,danes pa je sključen in skoraj s trt.Bog mu je zgodaj vzel že¬ no .Dva sina je imel.Eden je umrl v deških letih,Franceta,edinega.,ki bi naj ponesel ime Močilarjev v bodočnost, je odtrgala od doma ne v ih - ta,ki je završala po vsej slovenski zemlji ob koncu vojne .Ni se več oglasil. Le Majda je ostala.Ona je,ki skrbi zanj,a imena Močilarjev le ne more obraniti... Prijal je zopet m plužno. Plug je obr^č^l brazdo z" braz¬ do,v katero se je vtrnil« svetla solza,ki je pedl n iz oč-sa zadnjega sim Močil 0 rjovega rodu. Ljubil je to zemljo,sveto d dščino očetov. Trdo je delal,včasih jo garal od jutranje sorr. do posutega, vo če ra-. Po¬ nosen je bil na grunt,ne bi ga dal iz rok,za veg svet ne. Ko so dru¬ gi odhajali v svet in tam iskali sreče in zakladov,je on načel sro- -o le v rodni gradi, v njej je iskal zakladov in jih tudi načel. Zemlja mu je vračala ljubezen za ljubezen z bogatimi darovi,katero je cenil bolj kot vos blesk »umnega sveta. Ljubezen do zemljo je potonila vrO*o solzo*0,ko bi mogel iz tega svetlega bisera -pognati novi cvet’ Lepči bi bil kot vse cvet¬ je, kar ga raste na na»ih tleh. Močilar je sredi njive ustavil konja,z žuljavo ilanjo si je obrisal solze in vzdihnil?"Zgodi se Tvoja sveta volja.,."! Zmago. E,stara domačija moja,ali to nisem imel zadosti rad,&a mo¬ ram toliko trpeti zate? Ko sva bila ge vkup,sem si s toboj mpri.dil, da je nam vsem bilo lepo in prav... Tale moja roka, gle j, je znala tr¬ de lati njivo in travnike,vse . A zdaj,k^ko ja 's teboj zdaj,,,? (Trlep: Domačija na Temenici). +• j- j V kotu bela javorova miza, ^ nad miz* križ, pod križem hični gospodar, -p o g o*e jab*l ko v rokah drži, y ! Zraven Sina Marija in žena poleg mdŽa, Lažje se nosi f *e nosita dva * Da je ve s p l je, *e de ca igra. -Jela javorova miza, na mizi kruh... nad vsemi Sveti Duh? A J5ogtel«, 158 (Nadaljevanje). gnojnice se pa gotovo neke j izgubi v zemlji",vprašuje Vrh¬ njak. "Zato je nujno,da so tla nepredirna. Veliko škod« bi utrpel kmet,ki bi imel globok hlev n.pr. na peščeni zem¬ lji,katera bi vpila naravnost ogromne količine dragocene gnojnice,če ne bi hlevskih tal betoniral. Tudi tla iz Samotne opeke so dobra .^pran¬ je naj bodo zabite s cementom. Navadna ©peka pa ni' porabim v te svr- he. *amotna la eicer neVaj dražja,pa je zato Izvrstna.Pa še m to se ne sme pozabiti* tudi pocbzidek sten mora biti neprodušen,sicer lahko tudi skozi stene pronica gnojnica". "Za mlado živino,bi sodil,ne bi bili napačni globoki hlevi" modruje Tčutnik. "Imata prav "»odgovarja referent. "Za razvoj mladega organizma je najboljše,da s© mlade živali čimveč gibljejo, Če so le¬ to in dan privezane ob jaslih,jim ni dana možnost,da se dovolj raz- gibljejo. Neprimerno boljše je,da se prosto sprehajajo po'hlevu.Ka- kor sem že prej povedal,m j naglasim, da je nujne potrebno,da je ved¬ no dovolj, nastlano. Živali, zlasti mlade, na j vedno leže le na suhem". 'Totem jih tudi čistiti ni potrebno",sc oglasi Fri - bemik. "0 pač,povzame referent. "Čistiti se morajo kljub te¬ mu. Če žival živi v prosti naravi,se ji ne zapraši koža v toliki me- ri,kot če živi v hlevu. čiščenje in negovanje kože ugodno vpliva na razvoj mlade živali. le nikar sc ne bojte vzeti v roke krtače in str- galnika (strigla) ter jih temeljito okrtačitc vsak dan,pa boste vi¬ deli,kako se bodo mlada bitja razvijala. Ne samo,če je živina blat¬ na, temve* tudi, *e je živina suha, jo je treba čistiti, Naravnost ne¬ odpustljivo ja v°T ika sramota za živinora jca, če opazimo na živini kot pest d-ab^la subaga blata, ^a še ni sram marsikaterega kme¬ ta, tako živino,včasih tako blatno,da se vidi iz blata, le križ in glava, gnati n a s-j em ali kam drugam". "Kdo pa ima *as,vsak dan zabiti toliko časa v hle . • vu,ko je toliko drugega dela", se opravičuje Je len, saj so vsi v« deli, •da nima ravno najbolj snažne živine. "Čas,ki ga uporabite za čiščenje živine,se vam b#- gato obrestuje ."Snaga je pol krme", so rekli izkušeni živinorejci.Pa is sc seps 2=: je res take.!* nikar ne x tedite časa na ta nsčin.Taša živina bo če '1 3 ..k 0 / 3 ’*'? "'ito čistili, zdrava.se bo dobro redila bo odn^.^-na •preti boleznim.fidMi boste nrav kmalu,da *as,ki st~ ga na ta na"in uporabili,n i bil slabo no o rabi jen. Saj vendar ni vse eno,ali ima¬ te v hlevu deset glav govedi,ki s» zdrave,rejene,vesele,oolne živ. 1 jen ja, ali pa deset mr y avih, V prvem primeru vam bodo v ponos, v drugen pa v sramoto, Praktičen gospodar ra x una pa x e bolj na renta . bilncst (dcbi x kanesnost). Ni vseeno,5e od desetih krav dobite l2o, lbo ali celo 2oe litrov mleka dnevno,ali pa le a o do 8o. V tem slu¬ čaju se vam živinoreja pacaie too izplačala.Ni cilj praktičnega ži¬ vinorejca. veliko število živine,brez ozira na njeno kakovost (.kvali . teta\ampak da od živinoreje res nekaj pridobimo", "Toda; "Krava pri gobcu molze ".Torej le ni čiščenje vso, Kravi je treba tudi kaj dati,drugače je vsa nega. brez uspeha", je trmast Jelen. "Jo tov e .Taj ne oporekam, ^ivini je treba dati dobre kla - je,to je prvo.^rugc pa. je in nič manj važno? d ob ra nega. Oboje sku¬ paj vam bo dale leno živino,ki vam bo v ponos,pa tudi va y a mošnja se bo pri tem zredila". "Ja, dobra kla ja! la^ko re*i,dli x e je ni, kako jo dati* 7 Za kake otrobe, oline tronine (prečeč ali kaj podobnega pa ni denar¬ ja.Oni,ki ims-io vsega,lahko,a nam je težje,da nemogoče. Nekje sem bral,koliko mleka delo krave v nekaterih deželah. Za x udil sem se, saj so v le y tevil v e tako visoko,da snloh ni mogo x e verjeti. >a sem govoril z nekim stro 'ovn jakom, ki mi je potrdil, kar sem bral, "Pove¬ dal pa mi je tudi,kaj vse dobe tak© krave, ^j® je mogoče navadnemu kmetu kaj podobnega nanraviti? Kje boš pa denar jemal", je trmast Vrhnjak. (Dalje sledi). Največ sreče čuti tisti,kdor jo ima iz sebe samčga; prav dosti,če iz nesreče drugega spoznava,kaj- je zanj prav, u božec pa je,kogar mora lastna nesreča poučiti o njegovih zmotah.' (l.Zorec'Domačija na Temenici 1 *. Pevsk a vaja. "*e davno je od¬ bila ura polno x i.Tako dolgo va¬ ša pevska vaja gotovo ni traja - la". "Seveda je trajala, ženica. Za .radi deževnega vremena je priš¬ lo samo sedem -nr-ve v.ra smo mc - rali zato neti tudi za one ki so ostali doma". Iz vojaš ke službe^ Fe rp o ral: "“fekrut Sfe je r, p ©vej mi,kaj je patron". Bskrut? "Tveti Dominik".- Korporal* "Os°l T Jaz mislim,patron za * - genj". ■Rekrut*. "A ta ko, zdaj vem.^veti "^lerijan.gosnod kornoral", Cte^La aJlccl Dunajska ulica. ozki 'Oici 5® bil col semenj. Vedno novi radovedneži »a prihajali in si utirali s komolci not. Okna go se admirala, ženske so vrezale. "Kaj pa je? Za božjo velja,kaj se je zg»dil»?" V»z in avifa si stojita nasproti in ulica,ki je zel* #zka,je s tem zabasana. "Jasne,avto mora obrniti". "Nič ni jasne .Voz naj se umakne!" "Vi take mislite .Jaz pa ebratn* sodim." "Če pa narobe mislite,se vam pa ni treba vmeša¬ ti, ste razumeli?" "Kaj? Jaz naj bi vas vprašal,kam se smem vmeša¬ vati in kam ne? Ta Je pa lepa!" "Z vami jaz sploh ne tvorim; ste mi mn*g» pre¬ neumni ! " Iz srede se začuje glas vozača: "Obrni,ti rečem. Obrni,ti hlapče ti,revn» ?" "Tebi na ljubo? Mi še na misel ne pride*" "Ja kaj si n^ki predstavljaš? Ttečem ti, - obrni tiste tvoje gara in amen:" "lovno ne,pa V errav mi zraste pri Čakanju brada, kot jo je imel »Če Abraham'" In zoret vzroji vozači "Držite me nazaj,sicer mu jih pripeljem ena Čez glave,4a b» mislil,da se dv»vprežna vozi!" "Kaj se ti sanja? Ti,ki sflirdiŠ po bencinu - mal- 5i!" Iz mnažice.ki je pomembna narastla,se Suje j* raz burljiv® b»»ador "Jemana,Jemana,beži Micka! Kar streljati se bedo zb čeli»" Prikažejo s« trije stražniki* Prvi se »brne k začu in pravi ostrb: »Vaše ime?" "Jaka Podbrenk," "Ra jeni, prosim? " "1925 v- Zaplankah". Pa se oglasi oni na vozu: "Jaka? Jaka? - Sem si kaj mislil? Ali nisi ti služil vojake v ljubljanski kasarni ori pešačih?" "*mentl- Jozl,ali 3i ti,ali si nravi?" jaka* "Jasno: Kje se srebava? Kaj takega? Mak, vse j e mog» v e". = «161 ===== Stražnik se nelahno muza. .Oba* '* T vala lena,gosood stražnik’ Je pač bil mal nesnbra . zuhi. Jozl no,Idi. greva na pol litra vina”’ Oba izgineta. Množica pa se smeje ran ide. Iz nemščine* F,7. ATnka je aooi la moža (Binkogtna zgodba). 4*4*4-4* I--4——I 4- 4~ 4—|-4—I—I—J—k 4 * 4 * 4 - 4 - 4 * 4 * 4 * 4 * -f O inkostra sobota. Pri Sodčkovifr čistijo riV} okrog biče. Ivan ima opravka v hlevih, nakosil Je že velik voz detelje za ži¬ vino ,pocedil je okrog- gnojiš ca,pome tel okrog hlevov, spravil v red vozove , orodje in vse,kar so rabili med tednom. Dekleta ribajo pod,snažl- j« okna,gosnodinja ima oolne roke dela v kuhin¬ ji, G-osnodar je pravkar prijel iz Zbigcvščaka, oprtan s torbo, F torbi ima steklenice,v roki pa.velikega "^uka" (ro x kc),polnega vina, Zado¬ voljen gleda okrog »Vse je snažno,vse že posorav - ljeno.Iz kuhinje pa prihaja vonj,ki draži želo¬ dec, da se v ustih nabirajo sline. Jutri je nam¬ reč binkogtna nedelja,prihod svetega Duha, Minka se je vsa rdeča od dela prikaza¬ la med vrati.S predpasnikom si j,e obrisala le¬ pi obraz,ko je prišel mimo Katičnikov Lovre .ISt- da sta se videla,tudi oče ni imel nič proti. "Minka,Bog daj srečo! Vidim,da si mar¬ ljiva,ker ti je tako vroče". "Kaj bi mi ne bilo,ko pa je toliko dela« Ti že praznuješ?" "To ravno ne. la vprašat sem prišel,če pojdeg jutri k Sveti Trojici"« "Jutri ne .Pač pa v pondeljek s procesijo Saj pojdeš tudi ti,kaj ne?" "Seveda’ Toda,kaj sem že hotel reči? Pa¬ zi, da ti kdo ne postavi deda pod okno . M 'Prava raž", se na glas zasmeje Minka. "Zakaj pa so mo r ki pri hi y i’ In ti? Menda boš ja pazil, da so od kod ne prikrade kaka grinta in 1 V_p_g__l_e^d_a l_d_ Nimam čas a,praviš JU, li res ne? 0,imaš ga, samo ne ljubi se ti in dela si ne znaš prav razdeliti. Sem p ozabi l«.. Beži, beži’ Dober izgovori Pozabiš navadno le to, kar te stane žrtev in truda.ž e sa ti pa ho¬ če zabave,nikdar ne pozabiš. Ali ni tako,.' Kaj mi k oristi? Veš, kdo tako vprašuje? Tisti,ki ga je omrežil materializem in ki ni¬ ma idealizma niti to¬ liko,kolikor je črne¬ ga. za nohtom. Si mar tudi ti med temi..,? Točnost - kraljevska lastnost! In ti? Za¬ mudiš golo,zamudiš predavanje,zamudiš ma¬ šo, Zamudiš vedno’ Ali ne bi mogel morda vste ti vsaj lo minut prej, ali pa iti z doma lo minut bolj zgodaj.*.? Mož beseda - si,ali nisi?-;Ne vedno!'Ob¬ ljubil si:Pridem,pa te ni bilo,Zakaj ne? ker se ti ni ljubilo. Nisi mož beseda,marveč - figovec! nanj kaj ne napravi". ■"To razume; Kodrmanov bi utegnil tej naklerati".tedr- manov Cene je na mre ' tudi gledal za Minko,pa ga ona ni marala .Zato j e bil Cene hud ha Minko in na Lov reta. "Zvečer pridem po popek", je Lovre ge povedal Minki na u- ho, na to pa odšel. Minko pa je tudi poklicala mati: "naj popazi, da se potice ne zažgejo". + + +• + Noe je bila temna«. Pred dnevi je bil mlaj.Le zvezde so pri¬ jazno mežikale nočnim vasovalcem. Fantje so peli na vasi,pa tudi nji¬ hova pesem je utihnila. Tu in tam se je še oglasil, kak vrisk in psi so lajali na vasi. Pod Minkinim oknom je stal Lovre. Tiho sta govorila .Ka j, to pač ni treba praviti. Saj najde ljubezen dovolj snovi za razgo¬ vor. Noč je prekratka, toliko je za povedati. Minka je dala Lovre tu najlepši nagelj, da se bo jutri hab ko n o stavil pred vsemi fanti pri cerkvi. No* se je že -pomaknila na jutro. Ptički so se pričeli pre¬ bujati in nteo je na jutranji strani n ri čel o'dobivati rožnato bar¬ vo. Lovre se j® ^osiovil. "Sedaj pa* Kodrmanovega ne bo",ja dejal i n smuknil tez vrt -proti domu,da vlovi vsaj še nekaj minut spanja. Tudi Minka si je bila svesta,da Ceneta ne bo,saj bo kmalu vzšlo son¬ ce, katerega je že oznanjali zarja za gorami. Samo nekaj minut,vsa j pol ure bo vlegla in zaspala. Komaj je odnesel Lovre pete in je Minka brezskrbno za,spa¬ la,se je vzel iz jutranjega mraka Cene. Oprezoval je bil,kdaj 'bo od¬ šel Lovre. 'Prav! Dolgo sta klepe tala. Se da j bosta po zaspala. Hej! To bo smeha; škoda sicer Minke! Toda čemu pa vrtoglavi za tem pre- klemanim Lovretom!" 'Previdno je šel proti SodČkovi hiši. V roka,h je imel pre¬ cejšnjo breme - velikega moža,napravljenega iz cunj. Za. trenutek je postal v senci velike tepke,nato pa se je v dvoh,trah skokih pognal proti Min ki ne mu oknu „ Srce mu je bilo, Kaj, če Minka ge ne spi? In, če se kdo zbudi tor opazi? Tora j hitro! te je pod oknom, na katerem sveto rdeči nageljni in zeleni rožankra-fct. Kako bi se postavil on, če bi smel pripeti za klobuk nagelj iz rok Minke... Pa Minka ga ne mara. Zate pa se ji na j'vsa vas smeje. Prav ji je..." Tiho postavi "deda" pod okno.P roke mu da kol,na glavo mu postavi veliko kosmato ku*mo.V suknji* mu da šop kopriv .Prav na rahlo dene tudi na okno tenek *»daht« ‘ih rož". Nabral jih je za niotom in se pri tem v temi pošteno onekel. "Tako! Dobro jel Minka,sedaj pa ga imaš'" tet ma*. ka tiho se je Cene solezil od okna. + + + + + "Kikiriki", je zapel vodja kurje družine. Nebo je.ve dno bolj rdelo. Skoro svetlo je že'postalo. Na vasi je postajalo živahno. Vrata so sc odpirala.Na pašniku je počil bič,da je odmovalo po gma j - •. „cags*r»;a .»C; te;! ni. Nekje se je začul smeh ,pod oknom so nagli "deda*... Minka pa je še spala. Kaj bi tudi ne,če pa sta z Lovretom klepetala tako dol - So... Mimo hiše sta prišla stari Godec in šena Maruša. K Sveti Tro jici gresta,kjer je danes veliko žegnanje. 'Bosa sta,čevlje nosita -v roki, čeprav je roza še mrzla. »Ti, glej r Ali ne vidiš?» je sunil Go¬ dec boljšo polovico pod rebra. "Minka ima moža”,se je zasmehe la Rod- x evka in hihitala iz zadovoljstva. »Kdo ji ga je le prinesel?” Za Godcem so *li k Sveti ^rolici še drugi in gledali strašilo rod Minki nim oknom ter se sm^iali. Minka j e že vstala. Skoraj ustrašila sp je,ko je spoznala, da j e zaležala. 0*e in mati sta se napravljali za k ma^i, "Ivana moram zbuditi", je dejala in storila na prag. Nehote ji je pogled splaval pod okno na sprednji strani hiše. Tu ni bilo nič. "Kaj pa na spodnji strani,ob cesti"? Pogrelo jo je,ko j'e stopila za ogel hi¬ še. "Križana nebesa! Najrajši bi se vdrla v zemljo,ko je zagledala »varuha", ki je nepremično stal pod oknom. 'Pa menda ni še nihče o- pazil? In če go? Ljudje gredo k Sveti Trojici"... Solze so ji priš¬ le v? oči,ko je jezno pograbila za umazane cunje,iz katerih je bil narejen možicelj. Zavlekla ga je v listnjak. Ko bi zdaj' le prišel Lovre,to bi jih slišal. Dobro,da ga ni bilo! Pri Katičnikovih so bili tudi že po koncu. Lovre se j^ umi- va^,hlapec pa jn gnal živino na pago. "Prav za prev bi jo morel na¬ pasti že pred sončnim vzhodom,pa je tudi za spal, ker je tudi on sno- či tako dolgo štramal no vasi. Dobre volje je bil Lovre .Žvižgal je poskočno polko,ko je mislil,da pojde jutri,na binkoštni pondeljek z Minko k Sv.Trojici,kjer ji bo kupil veliko srce iz lecata. Ozrl • se je kvišku. ^emu,prev za prav ni vedel. č e le sedaj je opazil na hlevskem slemenu vpz.O.ie je štrlelo proti nebu in na njem pa je vih¬ rala zastava - umazan predpasnik. Streha pa je k 3 zala sledove "de¬ lavnosti" nosnih vasovalcev. Pogrelo ga je,da je poltiho zaklel. ."'Po¬ klical je hlapca.Z velike težavo sta spravila voz s. strehe. ”^ak, hudič", se je veril in du^al Lovre. "To tl popla*am,boš že videl”. Vedel je,da mu je to zagodel njegov tekmec - Kodrmanov Cene* 4- 4- 4- 4- Bes,bilo je mnogo smeha. Minki je bilo,da bi semajraje vdr¬ la v zemljo. Tudi na "žegnanje" k Sveti Trojici ni Šla. Huda je bi¬ la tudi na Lovre ta,zakaj ni bolje pazil,še bolj pa na Kodrmanovega. "3oš videla Minka,da se mu bo ta lumparija še bridko ut®pe»la",je Minko tolažil Lovre. »Kaj p omaga, če se pa ljudje sme je jb .Srem me je",je bila ihtava Minka. "Naj se! še to jesen pridem po tebe,Minka. Potem pa se naj le Kodrmancva prekla obesi od jeze",je prisegal Lov- re. 4- 4 s 4 4 Cene se je slinil okPcg Bakuševe Vande. Lovre je to dobro vedel, »šak me .pokažem ti J" je sklenil, ^omagali so mu še drugi fantje, lestvo, katero je ra‘bil pri oknu,so mu namazali e katranom, gornje kline so mu narahlo podlagali. Ko ja prišel neke sobote zve Ser spet k Vandi,si je umazal roke in obleko.Ko je stopil na lestwo,se je zlomila.Z ropotom je padel na tla.Koma j se je dvignil od tal, že sa padali udarci - ne morda s koli,paS pa z biči od vseh strani. Ni ka¬ zalo drugega,kakor da je bežal. Junak pa res ni bil. Ko žal je tako, da je skoraj pozabil kje je doma. "Ril je ves marogast po licu od u - darcev,roke pa j« ircr'1 v me kot roga*. Rmm ga je bilo,da si dolgo ni upal med fante, ^e Vanda se ga je sramovala. "Tak junak,ki beži",mu je strgala kor^n x ak. Na- jesen, -e predno je bila trgatev,pa je. Lovre res izrol . nil dano besedo. Povprašal je pri Sod x kcvem e’ x etu,oe mu zaupa Minko. Ob trgatvi je bila Minka že gospodinja KatiSnikove domačije. Ponosna • je bila na Lovreta. Mo ve,Se bi bila že to jesen mlada Katičnikova, Se ne bi Kodrmanov ji ob Uinkošt-ih postavil postavil "deda" pod ok¬ no. ko- Ne storimo niS dobrega,Se storimo samo to,kar radi storimo", H .Ford. v ogledala sta dalje. "Prostor za poljedelsko orodje in stroge. Ku je videl Lovro pluge,brane,valjar je,©kopalni - ke Vosi’’nic o, konjske grabi je, seneni obra x alnik,s^ ja.lni - c o in aodobno. Vsa orodje in stroji so izgledali kot- novi.Vso je bilo v isto in osna Ženo. La se ne bi rja prijela železa, je bilo v^e lepo naoljeno .Prav ta o so bili naoljeni tudi leseni deli. Vse je bilo po- stavljeno v lepem redu brane pa so bile obešene za kavlje na steni. "Olje za mazanje orodja pride pa menda precej drago'?" vprašuje, čude S se Lovre. "Ni ravno poceni,pa vendar sd izdatki zanj v primnri s škodo,ki bi jo povzročila rja in trohnoba tako malenkostni,da skoraj ni vredno govoriti. Ni vseno,ali traja stroj pet,deset ali dvajset let.Če sem moral prej vložiti dobršen kapital za nabavo novih stro¬ jev,bom zmogel za njihovo ohranitev tudi neka j,da mi ne bo treba lo že cez pet,de set let nabavljati zopet novih", "Ka2:o pametno!" premišljuje Lovre, "Kolikokrat vidimo s -orodno razmetano dcrogr Togtov ,na dežjujda colo te se opazi pri malo- lomamih gospodarjih., da pust® plug čez zimo kar m njivi".Na glag pa je dejalj "Ni povsod tako,kot je pri vao"« »Gospodar,ki ne zna držati reda v svojem gospodarstvu,ki se ne briga dovolj za svoje stroje in orodje, kakor tudi ne za živino,- in to je najvažnejše - ni vreden tega imena„ Ge bi no bila lastni¬ na nedotakljiva,bi lilo na jjparaotne j še ,takega gospod-«rja zamenjati z drugim,boljšim". "Ali ne sodite malo pretrdo?" s« zavzame Lovro. "Puretrdo 7 lam razmisli« Ge bi bil vsak gospodarna mestu, bi se z umnim gospodarstvom dale dosegi vsaj 23$ več dohodkov v kme¬ tijstvu. *e to izračunamo za vso Slov oni j o-,bi bil to že ogromen ka¬ nita!. ve'' ’ *e vzamemo v obzir vso Jugoslavijo,vso "^Vro-no in ves svet. Ne biio bi govora o kakem vom«n j k« n ju živeža. Ali bi ne bilo to socialno v ->rtstno° 'Goda-o tem bova morda govorila kdaj vozne je. 7da j si ogl«+7s oni - le kot., Vodil ga je do kota,kjer je stala policaj za posamezne dele raznih strojev, Na spodnji polici je videti dele razstav 1 je ne ga mnogovrstnima (Vielfachgerai^skakor zvezdasta priprava z« sajenje krompirja in koruze,prožne noge za okopavanje ,plužna te - lesa za osipavanje in zagrinjanje itd. Na drugi polici so bili plužni lomeŽA,črtala in.podobno, vijaki in matice. Na tretji po¬ lici je bilo videti dele kosiln^ga stro¬ ja in že telice. ^rav na vrhu pa masti,oo - so-iice za mazanje, brisgalniee za umiva n ■ je in čiščenje stro¬ jev 7 krtače ,gumijasta cev za vodo (čiščen¬ je) in podobno. (Palje sledi). „.rz:. te i e „ V rt > ICLlCI V PUŠČAVI«. OB' HOBU čemu ravno ja z *.. 1 Ne samo ti,marveč vsi smo dolžni so¬ delovati za obče dobro .Vsako izbe ga - vanje škoduje ne le občestvu,ampak tudi tebi. Za to ne brani . se sodelovati,če si povabljen. Saj bi,pa me ni nihče novahil.... *asi so zelo resni. Greh je v ‘akati,da pride kdo in te *e oosabej novabiinri- di in pomagajt če vidiš potreb o,pri - sko x i sam od sebe. Če ni pobude od dru - god,da j pobudo ti sam! Nisem.zmožen... Nihče še ni prišel učen na svet.Vsak se mora učiti.Če ni¬ si zmožen, je tvoja dolžnost,da se nau- čig,da postaneš zrno- žen.^e boš stal pre ¬ križanih rok ob stra ni, res ne bo x nrav nič znal.'"'e ni x ne % na č, pa vkljub ne¬ znanju,toda z d >bro orime v za delo.se boš na nau v il, Nelo samo u x i« Začeti je treba.v tem je skrivnost uspeha, je dejal tv.Krek, Nikdo ne more piti in kaditi,ne da bi škodoval s tem svojim duševnim zmožnostim .Pri sebi lahko ugotovim; jaz ne maram alkohola. F.^ord. "olkszeitung" prin^šh pod gornjim naslovom za. nimiv članek o begu podeželskega ljudstva v mesto, V njem ugotavlj a vzroke tega nevarnega, in nezdravega pojava. Članek zaključuje takole; "Vdor velike sreče zdrave narave in blagoslo¬ va zemlje več ne občuti,ne more prenašati trdega in napornega dela na. šemi jijposebno tedaj ne,če je postal brezveren.In to je,čeravno ne oficielno, ne ravnp redek slučaj. "ivljerDje v tovarnah in delavrngaft mesta go¬ tovo tri vredno podviga,. "Blagoslov in sila izhaja¬ joča iz izparevajoče orne zemlje ,notranja poveza- zanost s čudovito izmenjavo letnih' ca sov-, blažene slutnje cveto x e pomladi,zadovoljivega, blagoslova jeseni... ^se to gre v brezdušnem ropotu mpsta in v sjvi anali nosti mestnih poklicev mimo nas« Ka¬ ko reven je '"'lovek v monotoni in vedno enaki u- radni sobi,v večkrat zakajeni strojni dvorani v primeri s kmečkim x lovekom v prosti,božji naravi' Premnogi meščani nikoli ne vidijo uspeha svojega dela,čeprav je bilo delo trdo in naporno. Kako o • srečujoč je v nasprotju pogled na zelenečo setev, od vetra valujočo žitno pel je,zoreče plodove in blagoslovijeno žetev, Joklor poljski delavci in kmetje ne bodo nav - dihnjeni od blagoslova zemlje,jih ne bo zadrževa¬ lo na zemlji nobeno moderniziranje gospodarstva, pa naj obstoji v elektrifikaciji kmečkih domov¬ ali v higijeni x nih napravah (kopalnice,..) ali v Čemerkoli* Pri prvi prilbgnosti bodo vkljub vsem klicem in svarilom rekli; "Jaz se moram izživeti... in bodo odšli v mesto,kjer bodo, če bo treba,raj- i v notu svojega obraza opravljali najtežja in na. inižja dela,kakor pa,da bi v nrosti naravi skr¬ beli za procvit niihove doma x ije". Zveštoba_katoliškega_fanta. ~i r? o so odkopo.il mesto Ferkulaneum izpod love ,ki je je iz' iv*- Y/ Vezuv,se jim je odkril poseben prizor.Iz otrdele l^v« so js\ so potegnili rimskega vojsko, v popolni vojaški opremi.Ka- kor so dognali, je ta vojak stal na straži,kjer ga je presenetila raz¬ topljena lava. Nobena stvar ga ni mogla premakniti iz stražarskega mo - sta, razen povelje nadre jene ga. Ker tega povelja ni bilo, je ostal na svo¬ jem mestu, V izpolnjevanju dolžnosti,ga je zalila žareča lava. _ To vrlino, ki jo je pokazal ta rimski vo jak, imenu jemo zya - stobo. Zvestoba torej neka j,kar se ne da odkupiti za nobeno ceno." "Bil je zvest vojak avo-ii domovini,svojemu nadrejenemu,zvest povelju,ki ga je-prejel, - Ka’'o mo no voljo je moral imeti,da je lab ko vztrajal na mestu in svojo dolžnost iraolnil. To vrlin o bi moral imeti vsak ~lovek in prav- posebno pa vsak zaveden katoliški fant, Žal,da jih je tako malo,ki bi se do¬ sledno tega držali, Mnogo je ljudi,ki se za kako stvar hitro navduši¬ jo in se navidezno z vsem srcem navežejo na n jo,ko pa pride majhna pre¬ izkušnja,kjer bi bilo treba tudi nekoliko potrpeti,se pa ustrašijo in popustijo. Kako pravimo takim? Bojazljivci in neznačajneži? To se ne pravi biti zvest! Kako bi bilo,če bi bili vsi tako neznačajni in nezvesti? Cerkev bi trpela Še bolj,Boga bi čisto pozabili,domovina pa bi postala džungla,kjer vlada surova sila. Ali se dovolj zavedamo,kaj bi to pomenilo z° nas? tozabi- ti tistega,ki nas je ustvaril? Tistega,ki je za nas dal živi jenje,da nas je odrešil? Ali si moremo misliti,kako podlo bi bilo,če bi pozabi¬ li tistega,ki nas neizmerno ljubi? Kralju nebes in zemlje biti nezvest in nepokoren? "Prvi kristjani nas u*ijo.Na tisoče je z lastno krvjo škro pilo pesek aren, ker niso hoteli darovati malikom. Vsi so se zavedali zvestobe,ki se 1o bili dolžni Kristusu in so zaradi zvestobe Kristusu darovali svoj« "ivl jenio JKimo se zvestobe od tistih, ki so bili v njej tudi res dosledni 1 Tudi mi ho'emo biti zvesti Koga in Njegovi volji.Pojemo jSa ljubiti bodemo se za Njega boriti,in *e treba,žrtvovati tudi svoje žižl jen je, Zvesti moramo biti Cerkvi! Ako bi se morali kdaj odločati za katoliško vero ali pro¬ ti nje j,ne bomo razmišljali. Katoličani smo in to ho čeme ostati. Vemo, da je edino Cerkev postavljena od Jezusa Xristusa,«La vodi ljudi k zve¬ ličanju. Kristus jo. je postavil na trdno skalo - na sv .Petra .Zato smo veselega srca tudi papežu in cerkvenemu vodstvu zvesti! 'Danes,ko je ko je bresbeštvo v najhujši ofenzivi,ne smemo stati ob strani in gls~ ti težki bo j,ki ga bije satan s (Cerkvijo, "Priskočili ji temo na pa¬ rno* in se -runa*ko borili tam,kjer Cerkev najbolj potrebuje naše pomo¬ li. Branimo in z besedami in dejanji’ Vedno jo bomo poslušali,kadar¬ koli nam govori,bodisi no okrožnicah ali pa ex catb^dra. Zvestobo smo ^o^.žni narodu in domovini’ Mladi smo x e in kljub temu smo videli izdajstvo na na .redu, izdajstvo na orisegah,hlap*estvč tujcu in za skledo leče prodano ura. pričanje. Sram nas je teh ljudi’ Med nami taki ne smejo imeti mesta’ Kaj lahko napravi izdajstvo in nezvestoba,nam pove primer iz zgodovine Grk jv. Izdajalec Efijalt je za denar izdal 3ao Grkov,ki so bili v hudi bitki z mnogo številnejšimi Perzijci. Dva dni so -se Grki junaško upi¬ rali perzijski premoči. Ko pa je izda-jalski Efijalt pokazal "Perzij¬ cem pot preko gorovja,da so prišli Grkom za hrbet,oe pogumni Grki ni¬ so hoteli predati in se pustili žive ujeti,pač p-' so se borili,dokler niso vsi do zadnjega popadali s kraljem Leonidom na čelu,- D czneje so Grki na tistem mestu postavili spomenik z napisom: ‘lakedemencem naznani popotnik,da tu ležimo mrtvi,ker tako j'n velel domovine ukaz”. Vsak mimoidoči,ki je ta napis bral,se je spomnil na te hrabre junaka z globokim spoštovanjem. Vodimo tudi mi tako neustrašeni,kadar bo treba ! uka z! Storimc t® svojo dolžnost,in takp pripravljeni hi-* tirno ob vzoru nage Kraljice in ob Njeni roki na svoje življenjsko d^loj Dogdan. * oo ++ r 00 Mrčilfl - pe ( . Prelepa vaša hiša, o j, prelep je res vaš dvor in lepa miza bela mi, nad njo sveti Izidor. Alenčica,Alenčica, naj sveti Izidor varuje lepo hišo ti, 'varuje lepi dvor! Iz hrama ajda naj diši, naj očka ti živi, štej doto,ne oregtej je ti tri dni in tri noči! Jos .Wum-Aleks°ndrov. (Nadel jev^nje ). (Tl^vn^ vrste zemljišč. 1. Kamni to z»mlji* x e. Glavne sestavine,ki sestavljajo karoenito zemljo so* a)pos~k, b) glina in c) humus. Ako v zeml jiprevladu jeta prvi dve sestavini, te da j govorimo o mineralnih tleh .Ako pa prevladuje humus , p revirno? tl o je oigansko. Kamnito z,eml$šče imenujemo taka zemljišča,katera so sestav¬ ljena v glavnem iz nerazkrojenega kamenja; takšne- zemlje so za kmetijske obdelovanje neprimerne. Kameni drobci,ki razpadajo poa mehaničnim vplivom najrazličnejših elementov (toplota,mraz itd.) ležijo r^hlo eden poleg dru¬ gega, stvar ja j oč na ta način mnoge luknjice,napolnjene z zrakom. T^ko zem¬ ljišče, je zelo porozno (propustno) za vodo in zrak. "Pravimo,tako zemljiš¬ če ima slabo kapaciteto. Slaba kapaciteta p omeni, da zemljišče ni up last¬ nosti vpijanja vlage. Kamenite zemlje tudi nimajo sposobnosti za kapilarnost (spenjanje vode)' ter sat zato tudi naglo izsuše f odnosno trpe na suši. Kamenito tl o je nava.dno ravno,neplodno (manjka redilnih sno¬ vi* kali ja, fosfor ja, na jve x pa dušika). v s lrd tega so takšno zemlje nov- ugodne za kmetilstvo, Poraba takega zemljišča je le ted°j možna,ako se predhodno zemljišče ookrije s nrocej x niim slojem drobne zemlje. 2 .'Parana. zemlja. Pe* x eno zemljišče se razlikuje od kamenitoga v tem,da zadr¬ žuje v pretežni večini pesek,manj kot lo$ glinastih, delcev,5$ humusa at* li apna. Velikost peska,ki sc nahaja v peščeni zemlji delimo v tri skupine ja)' debeli pesek,b) srednje debeli in c) droban pesek. V koliko je pesek večji,v toliko se zemljišče približuje kameni temu zemljišču in v toliko je takšno zemljišče neugodno za kmetij * s tv o* Peščena zemlja lahko Pj-popug^vodo in urok,ima malo Kapaciteto za vodo,lahko se ogreva in izsu:t&d,ker ina veliko luknjičavost. Debeli pesek ‘-ima 'slabo kapilarno st .v koliko je pesek drob¬ nejši,v toliko je kapilaroost veSja in s tem tudi lastnosti za kmetij¬ stvo ugodnejše. Zn peščeno zemljišče je značilno to,da se naglo ogreva, organske snovi v njem naglo razpada jo, z* 5 to hlevski gnoj v njem hitro de¬ lu je. Vslod teh no d os t^Hkov se zemljišče naglo ogreva. Vegetaci¬ ja (rast) pričenja na takih tl-h zgodaj. Zemljišče so hitro s o greva in hitro je obla ja f za to na taksne zemljo x esto tmijo od mra.za. Peščena zom- lj a n ima prave oovazanosti med nosamoznimi drobci. Take zemlje se z 0 lo lahko obdeluje jo.V nokrajinah s Svilnimi padavinami, jo zmlje siromeš- na na vseh,za rastline potrebnih hranilnih snoveh.Pravimo,takšne zem¬ lje so izprane, Za tipična peščena zemljišča smatramo ona,v katerih se iz¬ raža velikost peska v sledečih procentih: Kamenje (manjše) 3-7$ večjega peska 56.8^ drobnega peska 26*1$ finega peska 5*4$ odplavnih delcev Skupaj J4oo$__ Količine glavnih hranljivih snovi,ki so za rastline neob hodno potrebne, sp gibi tiri apnu od o. o 5^ do o .17*,kali ja , dušika in fosforja (fosforne v isl.ine1 okrog o.o5^* (Dalje sladi), ======00000 ====== BožJfl PttVIDHoST — Živela sta dva soseda,Oba sta ime¬ la veliko družino,žcno in mnogo majhnih o- trok. Njunaf _^avna skrb je bila,da sta jih preživila. _se je vdel razmišljanju, ■ kaj bi počeo njegova žena z otroci,če bi nevarno zbolel ali umrl. Ta misel mu je f v-e dno rojila po glavi in sei®® »jedla v srce kakor črv v jabol ko, Nikjer ni več na¬ šel miru. Ista skrb ja navdajala drugoga^ven- dor ta ni obupal. Mislil si je s^m pri se- bis.Bog,ki skrbi z a vse, bo gotovo tudi gledal na mene, ženo in c - '-roke osivel je mir¬ no,medtem ko prvi ni na v el niti za trenu¬ tek notranjega miru.Nekega dne ,ko je hodil $■0 polju ves potrt in žalosten, je opazil v grmu gnezdece z mladi"i.Videl je,kako §ta- ! - - -- = = ~--„= = ~= ===l %&JV< >J 3v e ':========= Pasij onske i gre, V Solno- gradu so ustanovili posebno društvo,ki bo prirejalo pa¬ sijonske igre (trpljenje Go spodovo). Besedilo bo vze¬ to iz p ra. s ta rift krneč jih pa¬ sijonskih iger iz Pongava in Pinzgava. Prvič jih bodo vprizorili pomladi 1.1948. Pasijonske igre ne bodo po¬ menljive le za. Avstrijo, marveč za ves svet. v Angliji so prepovedali nogometne igre med tednom. Mednarodni evharistični kongres bo lotos od 2.do ?.julija na Francoskem v južnofrancoskem mestu Nantes-u. Od 9*do 14»aprila t.l, se je vršil v Rimu mednarodni kongres Pax Romane. Udeležili sta se ga tudi slovenska in tržaško-slovenska de¬ legacija. on in om nrina y ala mladi-em brone, v trenutku,ko se je vrnila starke 's x rvi*em v kl-iunu.jo je nenadoma popadla ptica roparica, jo -»bila in odnesla. ^o je kn^t to videl.ga jo zabolelo v duši,kajti mislil si jo. smrt matere j e tudi smrt otro^i^kov. Opomnil se je svoje dece in snet mislil,kaj bodo noreli, ko njega ve x ne bo. Ob tej misli je nastal še bolj otožen. Drugi dan ue j zopet vrnil na pol je .D ogledal je,kaj neki je z mladici,ki so izgubili mater. Previdno se je približal in videl,ka¬ ko so mladiči živahno razpoloženi,in da ne trpijo nobenega pomanjkan¬ ja. Skril se je za grm in opazoval. Videl je,kako je prinesel mladi¬ čem brane samec in jo skrbno porazdelil med čivkajoče kljunčke. Mož je moral priznati,da ptički niso ostali zapuščeni. Zvečer je mož vesel pripovedoval svojemu sosedu to zgodbo, Itekel mu je: "Ne smemo se vznemirjati, se j ljubi Bog nikdar svojih ne zapusti. Njegova ljubezen do nas je tako tajinstven-a in neizmerna.Ve¬ rujmo, upa jmo,l jubimo in sledimo mu. umrjem j°z prej kot ti,posta¬ neš ti oče mojih otrok, če pa ti prej,pa jaz tvojib.Ako pa umrjeva o - ba,predno bodo najini otroci dorastli,potem pa bo njih oče - Oče,ki je v nebesih"... "Na bodite v skrbeh za živi jen je,, .Pogla jte ptice,ne seje¬ jo in žanje j o, nima jo-ne shrambe in ne žitnice, in Bog jih živi..." A .M. Naj boljše sredstvo za nosne y ev 5 nje žravi^nosti je zboljšanje odnosov do n a^ega najvi v jega Sodnika. - F.^ord. UJFDNIK: i Vse pri jatel je ,ki prispevajo za list,prosim, da pošiljajo le originalne prispevke. Pri pre¬ vodih je treba označiti,iz katere knjige in od katerega pisatelja je prevedeno.- Uganke sem opustil,ker ni bilo dovolj zanimanja/ko¬ da za prostor,ker je velika stiska za papir. V Sloveniji je še okrog loo.ooo ha zemlje,katero bi bi - lo trr-balo osušiti in izvesti meliora- c i je .Na te j z a ml ji bi našlo kruha 40.000 ljudi. Bivši angl.ministrski predsednik '".Cburohil piše novo knjigo,ki bo vse¬ bovala dogodke od 1.19'6 do 1.1946. Fnjigo piše takole:V S ako jutro se¬ di g.Ohurchil na Postal ji, Okrog njega sedijo tajniki in. niše jo,kar jim n a reku je .Okoli s^be na postelji na ima polne kupe dokumentov,iz kate¬ rih v rpa podatke oleg tajnikov,ki so prinjem za n osi je ni, ima tudi ne- k a j oseb,ki mu urejajo -tevilne papirje,s katerimi poma gr n svojemu spominu pri pisan ju, oziroma narekovanju.