LES wood 50 (1998) 7-8 Raziskave in razvoj 216 javor, bukev, brest, oreh, ~ešnja, jesen, jelša. Izstopal je les divje ~ešnje, kjer smo v hidrolizatu ugotovili kar 28,2 % ksiloze in relativno visoko vrednost glukoze, in sicer 36,4 %. Pri tem delu smo uvedli in Komentar k predavanju dr. Mitsura Ishihare, Japonska izpopolnili analitiko dolo~anja sladkorjev s HPLC teko~insko kromatografijo. Uporaba lesnih sladkorjev Izoliran ksilan kislinsko ali encimsko hi-droliziramo do ksiloze oz. ksilooligomerov. 16. aprila 1998 je na Biotehniški fakulteti, droksilnimi skupinami ogljikovih atomov Lahko jih uporabljamo samostojno pred-Oddelek za lesarstvo v Ljubljani potekalo C-2 in/ali C-3. vsem v `ivilski in farmacevski industriji ali zanimivo predavanje dr. Mitsura Ishihare, jih pretvorimo v komercialno uporabne Forestry and Forest Products Research In- Ksilane izoliramo iz lesa z alkalno ekst- produkte, kot sta ksilotol in furfural. Pri stitute, Ibaraki, Japonska z naslovom “Uti- rakcijo ali z vodno paro pri povišani tem- nas imamo bogate izkušnje s kislinsko hi-lization of wood polysaccharides as sug- peraturi in tlaku. drolizo, saj letno proizvedemo kar 1.000 ars”. Govoril je o monosaharidih in oligo- ton furfurala. Bistveno manj poznamo en-saharidih, ki jih je mogo~e pridobiti iz Alkalno ekstrakcijo ponavadi izvršimo z 10 cimsko hidrolizo, ki so jo Japonci dobro hemiceluloz in njihovi uporabi. - 12 % KOH in ekstrahiran ksilan po nev- razvili. tralizaciji z ocetno kislino oborimo z eta-Vzrok za raziskave te vrste je v japonskem nolom. Oborino zberemo s centrifugira- Predavatelj je avtor postopkov za pridobi-pomanjkanju lastnih surovin tudi za pre- njem, speremo z etanolom, etrom, razred- vanje in ~iš~enje encimov iz razli~nih bio-hrano in hkrati slabi izrabljenosti doma~ih ~eno ocetno kislino, vodo, acetonom ter loških virov ter postopkov kontinuirne en-obnovljivih rastlinskih virov. Zato japonska jo posušimo v vakuumu. cimske hidrolize liognoceluloznih materi-vlada `e ve~ let financira obse`en projekt z alov. Pri encimski hidrolizi je navedel kot naslovom “Biomass conversion program”, Delovanje vodne pare je ena od naju~in- te`avo veliko izgubo dragega encima in v v katerem preu~ujejo pretvorbo lignocelu- kovitejših lo~itev glavnih komponent tj. ce- primerjavi s kislinsko hidrolizo premajhne-oz v goriva in kemikalije. Lesne polioze so luloze, hemiceluloz in lignina. Ta postopek ga izkoristka `elenih produktov. Po drugi zanimiv vir kemikalij, kot so ksiloza, ksili- so v japonskih laboratorijih preu~evali kar strani je kislinska hidroliza lahko preve~ tol, furfural, hidroksimetifurfural, levulinska devet let in razvili dve mo`nosti izolacije groba, tako da se razgradijo tudi snovi, ki kislina in druge. ksilanov iz lesa. Sekance podvr`emo visoki jih `elimo ohraniti. Poleg tega dobimo pri temperaturi 180 - 230 °C v znanem Asp- kislinski hidrolizi heterogeno mešanico Tako kot lesovi naših drevesnih vrst, se lundovem digestoriju ali izvedemo parno raznih spojin in je izolacija le ene spojine tudi japonski iglavci in listavci razlikujejo eksplozijo v temperaturnem obmo~ju 210 zahtevna in dolgotrajna. Prednost encim-po svoji kemijski zgradbi. Vsebnost a-celu- - 230 °C v aparatu, katerega pomemben ske hidrolize je v selektivnosti razgradnje loze se giblje od 38 do 52 % za iglavce in del je jeklena cev, ki prenese visoke tlake. in s tem pridobivanju ~istejših produktov. 37 do 57 % za listavce. Lignina je od 26 Za tem sekance defibriramo, rafiniramo in do 36 % v iglavcih in 17 do 30 % v listav- stisnemo. V dobljeni teko~ini je ksilan. Na splošno se japonski raziskovalci ne cih. Najzanimivejše so koli~ine hemice- Glavnina ksilana se zaradi delovanja omejujejo le na ksilozo, pa~ pa se vedno luloz ali lesnih polioz, ki se gibljejo od 16 ocetne kisline, ki se sprosti pri povišani bolj usmerjajo na pridobivanje glukoze. do 27 % v iglavcih in od 20 do 37 % v temperaturi, samohodrolizira do ksiloze in Obse`no se ukvarjajo z delovanjem celu-listavcih. Pomembna je koli~ina pentoza- ksilooligomerov. laze, ki odceplja celulozo od nereducira-nov, ki v lesu breze (jap. mizume) (Betula jo~ih koncev molekule celuloze in delo-grossa) dose`e kar 26,8 %. Iz podatkov Japonski raziskovalci so z obema postop- vanjem ß-glukozidoze, ki hidrolizira celo-vidimo, da so za izkoriš~anje tj. pridobi- koma izolirali ksilane iz številnih njihovih biozo in druge celo-oligomere v glukozo. vanje lesnih sladkorjev primernejši lesovi lesov. Tudi pri nas poznamo obe metodi Ponovno obujajo in izpopolnjujejo `e dol-listavcev. Sorodna ugotovitev velja za naše izolacije. Naši rezultati, ki so sorodni ja- go znane postopke pridobivanja etanola iz lesove, saj les doma~ega kostanja vsebuje ponskim, se nanašajo na obširne raziska- celuloze prek glukoze, proizvodnjo kvasa do 19,7 % pentozanov, ki jih v industrij- ve predvsem lesa doma~ega kostanja. Te za `ivilsko krmo itd. skem merilu pretvarjamo do furfurala. raziskave so potekale v sodelovanju s podjetjem Tanin Sevnica in v okviru slo- Za kakršnokoli uspešno uporabo lesnih Glavna komponenta lesnih polioz listavcev vensko-nemškega projekta “Gewinnung polioz je vsekakor potrebno izredno dobro japonskih kot tudi naših drevesnih vrst je und Verwendung von Holzzuckern” v so- poznavanje njihove kemijske zgradbe, kar 4-0-metilglukuronoksilan, kjer so D-ksiloz- delovanju z Inštitutom za kemijo lesa iz omogo~ajo temeljne raziskave. Zato bi ne enote povezane z ß-(1-4) vezmi. Na Hamburga, Nem~ija. bila na tem podro~ju smiselna povezava z pribli`no vsakih 10 enot je na osnovno ve- japonskimi raziskovalci in aplikacija nji-rigo vezana 4-0-metil-D-glukuronska kisli- Samostojno smo v laboratoriju za kemijo hovih dognanj na preu~evanje naših drena. Pribli`no 60-70 % ksiloznih enot je lesa Oddelka za lesarstvo v Ljubljani ana- vesnih vrst. zaestrenih z ocetno kislino, in sicer s hi- lizirali lesove naših dreves, kot so hrast, Prof. dr. Vesna TIŠLER