r. 98.
Izhsja rasen nedelj In prašnikov vsak dan
5?ssp©3sSaK.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirali in podpisati, sicer se jih ne priobči. Rokopise se ne vraža.
In sera ti: Enostolpna petit-vrstiea 60 vin., pogojen prostor 1 K ; razglasi in poslano vrstica po 1 K; večkratne objave po dogovoru primeren popust.
Let*» IVI.
Posamezna Štev. stan« —— 40 vinarjev. ——>
Naročnina: Po pošti ali z dostavljanjem na dom z a eelo leto 72 K, za pol leta 36 K, za četrt leta 18 K, za mesec 6 K. Za Nemčijo celo leto 77 K, ta ostalo tujino in Ameriko 84 K. — Reklamacijo za lirt bo poštnine proste.
Upravnistvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6 L, Učiteljska tiskarna.
Telefonska 51.312.
V Llubllanl, v sredo 30. aprila 1919.
diasllo Jugoslov. socialno - demokratične stranke.
PRV! MAJ - DAN PROLETARCEV!
Prvi Maj nam Je simbol našega gibanja.
Socializem je borba za lepše Življenje, Srečo in svobodo. Kaj je potem naravnejše, kakor da se zbiramo socialisti na svoj veliki praznik ravno tisti dan, ko stojita življenje in pomlad v zenitu.
Če gledamo v zgodovino zadnjih desetletij in pomislimo, kako se je v tej dobi Prvi Maj praznoval, se nam zdi, kakor da bi imeli pred seboj najzgovornejšo ln najpopolnejšo sliko socialističnega gibanja in razvoja.
Pred leti so praznovali Prvi Maj samo tisti, ki jim ni bilo treba delati. Za delavno ljudstvo majskih krasot ni bilo. Ono se jih rfi moglo in ni smelo veseliti.
Takrat so se vozili samo bogati Dunaj-Cani v razkošno opremljenih kočijah v Dunajsko okolico. Delavec pa je stopal mimo njihovih kočij v tovarno, ves izmučen in zamazan. [Tako, kakor na ta dan, je bilo vedno. Slika tedanjega Prvega Maja je prava slika proletarskega življenja onih dni.
Tako življenje je moralo roditi odpor. Nastopili so prvi nositelji socialistične ideje.' In njih boj proti obstoječemu družabnemu redu Se zrcali, kakor v ogledalu, baš v boju za praznovanje Prvega Majnika.
Predbojevniki socijalizma so vstali iz množice brezpravnih in rekli: Tudi mi pojdemo praznovat Prvi Maj. Ce nam ne dovole, Si bomo vzeli prostost sami. Ce nimamo razkošnih kočij, pojdemo med majske izletnike peš. Ce nimamo svile, pojdemo med nje umazani in raztrgani. V sredi med tistimi, ki ne mislijo na nas in naše hrepenenje po sreči, bo vstala naša rdeča zastava kakor nevidna roka, ki raste iz zida in piše za tolpo razuzdancev Sodbo in propast.
Tako je postal Prvi Maj podoba našega protesta proti krivicam sedanjega družabnega reda.	*
Ko so tako stopili delavci med majske izletnike, so oblasti skušale zatreti takoj delavski protest.
Podjetniki, orožniki in vojaki so jeli brezobzirno preganjati tiste, ki so si upali praznovati simbolični dan svojega vstajenja. Če je delavec zapustil ta dan delavnico, so mu odpovedali delo, če je govoril na majski slavnosti, so ga zaprli.
Prvi Majnik je bil za delavstvo od vsega začetka dan preizkušnje. Takrat se še ni udeleževala delavskega praznika tisočglava množica. Le malo število izvoljenih je bilo, ki so vztrajali na svojem mestu, vkljub preganjanju, zvesti in verni.
Tako le postal Prvi Mai tudi simbol zvestobe, vere in moči.
Voditelje, ki so v onih časih šteli na majskih shodih socialistično armado, je navdajala ‘često silna tesnoba. Kako nas je malo, borno malo, — so si mislili in njihov pogled v bodočnost je bil žalosten. Le peščica vztrajnih in zvestih je bila, a ta peščica je bila trdna kot skala in jeklo.
Vztrajni boi, delovanje naših prvoborite-Uev je moralo roditi to ogromno delavsko gibanje, ki stoji letos pred zgodovinskimi odločitvami.
Na Iztoku vihrajo v armadi in na državnih poslopjih rdeče zastave, Od tod se raz-
širja socialistična misel, kakor vihar, po vsem svetu. Svetovni val nas je dvignil do novega, mogočnega razmaha, do silne moči. Človek ima skoro utis, da majski praznik ni več dan delavskega protesta, posvečen delavskim žrtvam, marveč praznik zmagoslavja.
Svojega davnega pomena Prvi Maj pa ni zato izgubil. Zgodbe človeštva se ponavljajo. Če bi bilo treba zopet najhujših žrtev, koliko vas je, ki ste na to pripravljeni?
Letos je Prvi Maj praznik zmagoslavja. Silne množice se zbirajo za vihrajočimi rdečimi prapori in povprašujejo po cilju in poti. Po celem svetu je tako In tudi pri nas na Slovenskem In v celi Jugoslaviji.
Slovenski proletariat se je od nekdaj zavedal, da postanemo Jugoslovani le tedaj kulturni In mogočni, ako se v svojem čustvovanju zedinimo. Med Srbi, Hrvati ln Slovenci mora vladati pravo bratstvo. Postanek nove jugoslovanske države smo tudi ml najtoplejše pozdravili, zakaj zavedali smo se, da je delavec pod tujim robstvom dvakrat suženj.
Slovenski proletariat je zato zagovarjal vedno načelo, da je mogoče veliko kulturno in gospodarsko življenje le v velikih skupinah, in da se moramo kar najtesnejše nasloniti na svoje enako govoreče brate, Hrvate Ln Srbe Sn na Bolgare.	^
Pri vsem tem pa vemo prav dobro, 'da obstoje med posameznimi deli troimenega naroda velike vsakojake razlike.
Zapadni del je živel v najožjem stiku z za-padnimi narodi, kar je bilo vendar nemalo v korist njegove splošne izobrazbe. Na iztoku bilo drugače. Bili so se tam cela stoletja večni boji z divjimi azijskimi narodi, kar je moralo pač biti v kvar kulturnemu razvoju ondotnih ljudstev. Te okolnosti so nas medsebojno odtujile. Iz teh delov bo pač težko ustvariti kar čez noč kompaktno enoto. Vse to nam je bilo od nekdaj znano. Toda višja enota, soglasje v mislih in čustvovanju, se bo vpljub temu ustvarila, ker se mora, ker nam je le pod tem pogojem zapisana bodočnost kulture in napredka. Povedano pa bodi tu, glasno in razločno, sledeče: Zgradbi skupne države je doprinesel svoj velik delež vsak del naroda, v prvi vrsti in v ogromni meri pa zlasti iztok. Ali so pomislile ošabne množice »učenih« in lepo oblečenih ljudi, da niso vkljub vsemu vredne odvezati jermenov od čevljev priprostega Seljaka, ki je prehodil v nezlomljenem upanju Albanijo, da bi ustvaril svoje vzore?
Če se izrekamo tako za idejo narodnega edinstva, moramo na drugi strani vendar po-vdariti, da se razlike, ki so jih vstvarila tisočletja, ne dajo kralkomalo odstraniti. Tega mnenja pa niso baje oni lahkomiselni državniki, ki hočejo zenačiti v trenutku vse razlike. Z vklepanjem bujnega, toda raznoličnega življenja v neznosne spone se daje silam, ki streme v naši državi narazen, le novega netiva.
*
Slovensko delavstvo je v težkih skrbeh za svojo eksistenco. Industrije in tovarne se morajo šele prilagoditi novim razmeram. Vse to pa bomo znali urediti še najboljše sami. Tisti, ki ne, poznajo naših t&zinet in žive daleč od nas,
ne bodo znali nikoli pravilno presojati naše potrebe in interese. Že iz gospodarskih' razlogov moramo zahtevati za vse dele naše države avtonomijo.
Naš položaj je v tem pogledu slino kritičen. Morda nam bo treba v bodoče napeti vse sile, da ohranimo vsaj to, kar že imamo.
In še nekaj: Meščanske stranke so morale po prevratu privoliti delavstvu marsikaj. Tega niso storile rade. Udale so se trenutno, ker so se bale njegove združene moči. Morda bodo sedaj iskale prilike, da odvzamejo delavstvu priborjene pravice in svoboščine. So okolnosti, ki nam govore, da bi se združena jugoslovanska buržoazija rada povrnila k avstrijskim metodam reakcije in zatiranja. Pazili bomo, da se nikoli ne zgodi.
Še več! Bliža se Čas, ko se bodo zahteve socializma morale izpolniti.
Ako bo hotela prejadrati družba in država težke gospodarske krize, bo morala pač razpolagati z ogromnimi sredstvi. S sredstvi, ki jih ne more dobiti drugače, kakor s tem, da uvede daleč segajočo oddajo premoženja.
Pravimo oddajo premoženja. Ta mora zadeti seveda pred vsem vojne dobičkarje. A ne samo nje. Za nas je med starimi in novimi bogataši le prav malo razločka.
i
’*
Tej veliki nalogi sedanja družba ne Bo kos. Vejo, na kateri sedi, si ne bo kratkomalo sama odrezala. Protivila se bo z vsemi močmi Izvedbi socialističnega programa.
Državo pa bo treba na vsak način preurediti. Ljudstvo mora priti do politične moči; sodelovati pri upravi In ustavi, pri uredbi vseh ustavnih in upravnih enotah, od najnižje do najvišje.
Monarhična oblika države nasprotuje tem idealom, zato smo jo vedno pobijali in jo bomo«
V	prvem času po ustanovitvi nove države smo morali pač z marsičem računati. Po polomu Avstrije nismo bili pravzaprav še nikoli v položaju, voliti med monarhijo ali republiko. Odločati nam je bilo samo, kateri monarhiji gre prednost. Ko minejo zunanje nevarnosti, mora priti tudi naše republikansko stališče do ostrejšega izraza.
Moč naše stranke je v naših načelih, nasi organizaciji in disciplini, — zlasti pa v Internacionalni solidarnosti zavednega proletariata.
Zato se bomo spomnili na Prvega Maja tudi vezi, ki nas spajajo z bratskimi strankami vsega sveta.	.
V	tem zmislu bo praznovalo letos naše delavstvo svoj Prvi Maj, v tem zmislu je sestavljena naša majniška resolucija.	‘
Naprej za osvobojenje proletariata, za ožf-votvorjenje revolucionarne, svet preobrazu-joče internacionale 1
Sodrugi! Splošna razorožitev, zveza narodov, socializacija človeške družbe, prava svoboda, iskreno bratstvo In popolna enakopravnost so naši cilji, cilji socializma, cilji bodočnosti.	.	v	„!
Uresničili se bodo v doglednem času, če; bo vaša uporna volja jaka, nezlomljiva.
Ali smemo računati na trdno zavest iti trdo pest združenega delavstva? i*.'. Naj žive cilji socialne revolucije V
Socialistične polltltne šole
na Slovenskem.
Naša stranka je otvorila v zadnjem času več delavskih političnih Šol v važnejših industrijskih krajih. Uspeh, ki smo ga s tem dosegli, presega vsako pričakovanje. Tisti, ki toliko pišejo in govorijo o potrebi in organizaciji kulture, naj se iz teh praktičnih izgledov nauče. kako je treba na tem polju delati. Začudili smo se nad veliko ljubeznijo naših delavcev do luči in znanja, začudili smo se njihovi instinktivni inteligenci. Bogat zaklat razuma ie v našem priprostem narodu. Le do njega je treba z besedo, s knjigo, s poukom. Politični štreberji naj razvi-dijo, kako »hujskajo« narod socialisti. S tem, da prinašajo v. borne ljudske koče luč kulture, v srca izkoriščanih delavcev plemenito čustvo izobrazbe, v zdravi razum zanemarjenih proletarcev toploto misli.
Sodrug dr. L' e m e ž, ki vodi politično šolo v Trbovljah s hvalevrednim trudom, z ljubeznijo apostola, nam je podal kratek pregled o pomenu in uspehih šole ter predložil nekatere spise njegpvih učencev, pristnih delavcev in delavk. Članek, ki govori o pomenu političnih šol, prinašamo spodaj. Spise pa objavimo prihodnjič. So zanimiva poglavja. Popolnejše slike o velikem uspehu, ki ga je mogoče doseči v tako kratkem času, ne bi mogli želeti.
•
Slovenski proletarec do poslednjega časa ni imel prilike, da bi “bil stopil iz teme nevednosti.
S štirinajstimi leti zapusti proletarski otrok ljudsko šolo, kier se niti toliko ne nauči, da bi se mogel gladko izraziti v maternem jeziku, da bi mogel napisati svoje misli. Okorno mu teče roka. Le redkokedai se zgodi, da bi ljudska šola dala priliko svobodnemu razmahu duševnih in telesnih zmožnosti. Vse je vklenle-no. Brez duše in brez srca Je naša šola, v njej ni toplote življenja.
Samemu sebi prepuščen raste v življenje proletarski otrok, nihče se ne zmeni zanj; kvečjemu da ga kdo ozmerja s »paglavcem« ali še s kako hujšo psovko. Njegovo življenje je kot življenje drevesa v gozdu. Viharji gredo preko njega, biča ga dež in barja, obseva ga solnce: otrok usode je, brez smeri in brez cilja. Zgodaj mora že prijeti za delo in dosti najde sotrpinov.
Nezavedno je živel proletarec pred vojno. Nevednost ga je imela vsega v oblasti. Živel je od danes do jutri brez cilja. Gospodarii so se igrali z njegovo usodo. Kadar so bili dobre volje, so se ga spomnili, vzeli, so v misel one »nižje sloje«, ki žive po umazanih luknjah, ki hodijo razcapani in smrde po potu.
Danes ti krogi trepetajo pred proletarci, ker se boje te ogromne sile, ki se ie vzdramila in pričenja vstajati, boje se maščevanja.
Prijatelji, toliko vas je prišlo. Našli ste pot k nam, kamor edino spadate. Prišli ste k nam po dolgih blodnjah in po dolgem trpljenju. Trpljenje vam je odprlo oči, da ste izpre-glsdali.
V svoji duši ste začutili, kam spadate. Začutili ste to, kot začutijo lastovke v poznem poletju, da se je treba zbrati in odriniti na lug. Ali prijatelji, to ni dovolj, da ste prišli v vrste socialističnega proletarijata, ni dovolj, da plačujete organizacijam svoje mesečne prispevke.
V onem trenutku, ko ste prišli v vrste socialističnega proletarijata.
ste prevzeli dolžnost, da postanete bojevniki v velikem boju za osvoboditev človeštva izpod jarma kapitalizma in diktature meščanskega razreda.
Proletarsko gibanje je svetovno gibanje. Proletarski praznik' je svetovni praznik. Po vsem svetu se pripravlja proletarijat na oni veliki dan, ko vrže diktaturo kapitala in upo-stavi diktaturo ljudstva, ko odpravi krivico sedanjega družabneea reda, kjer večina dela in strada, manjšina pa lenari in se valja v razkošnosti.
Proletarski otrok’ nima prilike, da bi obiskoval šole; nima denarja in radi tega mora ostati doma in takoj prijeti za delo.
Ali delovstvo, proletarijat potrebuje voditeljev, potrebuje mnogo in mnogo celih ljudi, ki bodo vedeli in znali ob vsaki priliki stopiti na plan za pravice in se bojevati proti krivicam. Proletarijat potrebuje ljudi, ki bodo zanesli ideje socializma med najširše kroge ljudstva.
Za to pa je treba izobrazbe. In to vam dajejo politične šole, ki se danes vrše v Ljubljani, v Trbovljah in v Celju. V kratkem se otvorl politična šola tudi na Jesenicah-.
Politična Šola vas seznanja 8 predbojevnlkl proletarijata, z idejami socializma, vas nauči pravilno misliti, spoznavati zakone, po katerih živi družba, odpre vam pogled v narodno gospodarstvo. Vi politični šoli se bodete naučili nastopati, predavati, govo^ti na političnih shodih, voditi organizacije, pisati v časopise. Politična Šola mora postati oni studenec, iz katerega bodete črpali potrebno znaje, ki vam pokaže pot 'dela. 3 političnimi šolami moramo prepresti vso našo deželo, v njih moramo vzgajati naše delavske voditelje.
Prijatelji, dosti talentov ie zakopanih med vami. Politične Šole morajo dvigniti te talente. Vaša dolžnost Je, da vsak tak talent pripeljete v politične šole, da tam izbrusimo kamen.
Politične Šole morajo postati, naše visoke šole socializma, politično šole morajo pripravljati bojevnike za našo veliko stvar.
VI, ki ste že danes v političnih Šolah, pa se bodete razkropili po naši zemlji in raznesli bodete fenje na vse kraje in nadaljevali bodete delo, ki smo ga pričeli skupno. Vi prvi, ki ste se vzdramili Iz nezavednosti in bili prvi poslušalci političnih šol, bodete kmalu poklicani, da stopite med sodruge in pričnete z delom propagande, da dvignete široke naše plasti in poiščete med njimi one, ki spadajo v politične šole. Vedno nove sile morajo prihajati, nikdar ne smemo mirovati, dokler ne pride dan osvoboditve.
Izobraževalno delo zahteva čas. Uspehi niso takoj vidni. Minejo leta, predno se pokažejo. Zato ie treba vztrajnosti in resnosti, kot sem jo našel v Trbovljah. Se nekaj takih političnih Šol potrebujemo in ni se nam bati bodočnosti. Take marljivosti, vztrajnosti, točnosti in rednega pohajanja še nisem našel. Zato pa to uspehi že sedaj vidni.
Prijatelji iz Trbovelj, pozdravljeni ob Prvem Majul Da bi vam sledile politične šole v drugih krajih, da bi bilo dosti takih! V Angliji so rudarji predbojevniki socializma.
Izobrazba Je naše najmočenjše bojno sredstvo .
Agitirajte za naše Časopisje!
Nas Rdeči Maj.
Kot blisk je minulo leto. odkar smo v Ljubljani praznovali zadnji Prvi Maj. V senci bajonetov sc je vršila ta proletarska manifestacija. Ko se je po končanem shodu v Mestnem domu razvil manifestaciiski obhod po. mestu, zaprlo nam je vojaštvo nebroj cest, povsod se 5e videlo oborožene oddelke, pripravljene vsak hip, da stopijo v akcijo, da nastopijo proti sotrpinom, slovenskim proletarcem. Avstrijska birokratična vlada, ki se je že potapljala, je dobro vedela, kako ji je v takem slučaju postopati. Pripravila Je »za vsak slučaj« vojaštvo madžarske narodnosti; zavedajoč se, da bodo ti z veseljem zasajali bajonete v telesa slovenskih proletarcev, da bodo vsak hip pripravljeni streljati v maso, če ne bo plesala po žvižgih' takratnih mogotcev. Bili so to časi nacionalnih bojev.
In danes — po enem letu?. Situacija se je izpremenila, a žal, ne v onem zmislu, kot smo si jo predstavljali. Res Je, da nas ne nadlegujejo več s tulim vojaštvom, toda politično vzdušje je enako reakcionarno kot nekdaj. A to nas ne moti. Praznovali bomo Prvi Maj, praznovali ga veii-častnejše nego smo ga sploh doslej. Pet let vojnega gorja Je odprlo oči slehernemu proletarcu, pet let stradanja, pet let buržoazne diktature je vzdramilo ljudstvo iz omrtvelosti.
Sodrugi, sodružice! Jutri je Naš dani Naš Rdeči Maj! Naš praznik vstajenja, praznik sužnjev dela. Vsi na plan! Naj ne bo proletarske družine, ki ne bi šla na shod, ki ne bi manifestirala za naše pravice! Za naše ideale, za našo bodočnost! Hočemo živeti življenje, dostojno Človeka; hočemo nov družabni red; Hočemo svobodo, enakost, bratstvo!
Svobodo!
Proletarci! Se li spominjate manifestacij koncem oktobra lanskega leta? Udeležili smo se Jih kot socialisti, proslavljali smo osvobojenje izpod jarma habsburških krvnikov, nazdravljali smo svobodni Jugoslaviji. Kako smo se varali! Mesto svobode so nam dali bič, obdali so nas s tolpo ovaduhov, ki po vseh kotih iščejo malkontente, da Jih osrečijo z
—	ječo. Ustanovili so društvo »Kralja Matjaža«, ki naj odreši (!) Jugoslavijo s klofutami, z brcami, z ova-duštvom. Nismo se borili za tako svobodo, odklanjamo Jo, hočemo drugo, pravo svobodo. Tel svobodi veljaj naš bodoči boj, za njo bomo žrtvovali vse, tudi naše najdražje t
Enakost!
Sodrugi 1 Pogled v, preteklost nam zadostuje, pa vidimo, kaj vse so nam obljubljali. Zlate gradove! V oblake so jih gradile reakcionarne struje slovenskega naroda. A samo nekaj časa Je slepilo to zlato sestradani proletarijat. Uspavali so ga, zbudile so ga — batine. Zahtevali smo enakost, grešili smo..., položili so nas na kolena in pričeli deliti udarce... po predpisih... vseh 14 NVii-sonovih točk na oni del telesa, ki sme biti podložen le pri finih damah. Z batinami so ustvarjali — enakost Z batinami so nasičevail lačne, z batinami zapirali usta onim, ki so MO-dili ljudstvo v boljšo bodočnost. Z batinami... z batinami,,,
Bratstvo!
Oni, ki so dan za dnevom nasiče-vali narod z izrekom; »Bogataš bodi brat onega, kogar roke dičijo žu lji poštenega dela«, so v osvobojeni Jugoslaviji pozabili na to, vrgli fraze v stran in pričeli z delom —1 očiščevanja. Brat-delavec — molči, tr pil Gre za domovino, za ono domo-
vino, H I« pokopališče piščancev, Šampanjca ln drugih redkosti. Pridigali so o bratstvu, da uspavalo Tebe, proletarijat! In kot v zasmeh tem bratskim zanjkam si se vzbudil, stopil na plan in danes glasno zahtevaš svoje pravice. Vztrajaj, Tvoja ie: zmaga, Tvoja bodočnosti
Zdravstvuj naš Rdeči Maji Tisočkrat pozdravljen ti praznik Dela. A Še bolj viharno pozdravljeni VI, borci socializma, Vi avantgarda zatiranih, zasužnjenih! Krepko na noge, vsi na plan, bliža se naš drugi dan, dan vstajenja svetovnega proletarijata, dan svobode, enakosti, bratstva. Bodimo na straži! Le en poziv in milijonska armada se dvigne, da z vso silo trešči ob tla kapitalistični družabni red in ustvari novega, boljšega, idealnega.
Proletarijat! Glej v bodočnost, ta je Tvoja! Tvoja bo zmaga. Tvoj bo sveti	—o —k.
Prvi
maj na Ruskem.
(Spomini slovenskega vojnega ujetnika.)
Zopet Je tu Prvi Maj, veliki praznik vseh izmučenih, vseh' zatiranih, praznik vseh onih, ki si v potu svojega obraza služijo kruh'...
In spominjam se ta dan z globokim čustvom in iskrenim navdušenjem proslave Prvega Maja, ki sem je bil priča lansko leto v bratski Rusiji.
Širna planjava.,, Križajo Jo večje In manjše doline, ki Jih namakajo mali potoki. Planjava Je skoro gela; le tupatam Je v kotlinah okoli revnih koč nasajenih nekaj vrb... V dalji sniva velika maloruska vas s tipično pravoslavno cerkvijo v sredi. Po dolgih, raztegnenih gričih so posejani mlini na veter. Vas krasi razno drevje; ponajveč so to višnje. Iz teh si ljudje kuhajo varenje za v čaj. | Enolična ruska stepa ima za domačina veliko privlačno moč. Kot bi bila Švicar in Tirolec nesrečna, če bi Jih odtrgal od njunih g6r, tako bi tudi Rus svoje stepe ne zamenjal z najlepšim rajem.
Poglejmo natančno! — Dva streljala v stran stoji ruska cerkev. Lesena je in okrašena z izrezninami, ki spominjajo na najfinejše idrijske čipke. Tam v kotlini dve črni tovarni. Levo še ena tovarna. Za onim gričem so velike fužine in tovarna a najrazličnejšo železnino. Med temi tovarnami je vse polno manjših in večjih premogovnikov, ki jih vežejo železniške proge.
Pred petdesetimi leti Je bila tu gola, zapuščena stepa. Po tej stepi se danes vale milijarde. Stotisoče pridnih ljudi mrgoli zdaj tu naokrog, ki kujejo te milijarde...
Vse polno tovarniških ln rudniških dimnikov in še tam daleč na obzorju plavajo obrisi kot številna eskadra po sinjem morju s komaj vidnimi dimniki. Iz teh dimnikov, pa se danes ne vali črni dim.
Odbilo Je devet... Od onega rudnika se porniče izprevod z rdečimi zastavami. Z desne strani še en izprevod, tam tretji, tu četrti! — Vsi se pomičejo na naš hrib.
Velika govorniška tribuna. Vsa Je prevlečena z rdečim papirjem in okrašena z rdečimi zastavicami.
Prikorakajo množice. Vse ie risano oblečeno. Vidiš pisane ruske srajce, vidiš rdeče in modre obleke nemških vojakov-ujetnlkov, vidiš sive in rdeče čepice avstrijskih pešcev in konjenikov-ujetnikov, vidiš črne in rjave kaftane Tatarov in obleke zapadno - evropskega kroja. Ogromna Je množica. Šteje gotovo 15—20.000 glav. Delavci so pripeljali s seboj svoje godbe. Te se postavilo okoli govorniške tribune.
Mnogobrojue žab,.,,	iapolajo
nad glavami ljudstva. >	m srebrni napisi in obrobki st	kečejo
na solncu. Zanimive so ■	teh
zastav, še bolj pa napisi njih: »Živel Socializem!«, »Živela Intcvr.a-cljonala!«, »Živela socialistična federativna sovjetska republika«, »Proletarijat vseh dežel združi se«, »Dol z vojno«, »Proč z imperijalizmom 1« itd. Na zastavah menjševikov in socialnih revolucijoimrcev čitaš: »Zemlja in volja«, »Živela konštitu-anta« itd. Tudi črne zastave vidiš z mrtvaško glavo in napisi:	»Smrt
buržoaziji«, »Živela diktatura proletariata«, »Večni spomin padlim žrtvam za Svobodo« z verzi ruske re-voluciionarne pesmi »Vi žertvoiu pali«. Vse utihne. Godbe zaigrajo rnarzeljezo...
Nato se izvoli potom jevnega glasovanja predsednika in zapisnikarja.
Nastopi prvi govornik, inženir v jopiču in s čepico iz kože.
Jedrnato razloži zgodovino in pomen Prvega Maja.
Poživlja delavstvo, da pozabi vse medsebojne prepire in strankarska nesoglasja, da skupno nastopi proti okrutnemu sovragu, kapitalu. — Na-sledni govornik opozarja na nevarnost, da Avstro - Nemci zasedejo kot nepovabljeni gosti te kraje in izraža upanje, da v kratkem tudi avstrijski in nemški proletarec podata žuljevi svoji roki ruskemu proletarcu. — Drugi govornik tip nihilista s suhim, voščenim licem in redko brado in očmi čudnega bleska, obrazloži potek revolucionarnega socialnega gibanja na Ruskem. Po-čenši od Stenka Razina, prvega re-volucijonarca, ki je v boju za pravice naroda žrtvoval glavo, do današnjih dni se je tudi v dobi najhujše reakcije pojavljalo nešteto Hudi obojega spola, ki se niso strašili boja za Pravico, Bratstvo in Svobodo. Vlačili so jih po sibirskih rudnikih in jih mučili do smrti, ideje pa umoriti niso mogli. Iz krvavega semena je vzklil zlati sad bodočnosti.
Po teh besedah je godba zaigrala »Vi žrtvuju pali«. Množica je odkritih' glav proslavila spomin žrtev za svobodo proletarijata.
Nato je nastopila govornica, Ženska gre povsod z možem. Ne straši se spuščati v temne rudnike kopat črno zlato, pa se tudi na b'o' strašila političnih bojev.
Govornico zamenja govornik, kf pove, da je edino proletariiat zmožen vstvariti pravičen, svetoven mir. Zato je nujno potrebno, da proletarijat vseh dežel vrZe raz rama jarm suženjstva in se združii proti skupnemu sovragu. Pozival je vojne ujetnike, da razširjeio doma kadar se vrnejo, evangelij Resnice in Pravice. Ujetnike je spoznala šele diktatura proletarijata za sebi enake ljudi, odprla internate in taborišča in jih pustila na svobodo.
Kot govornik nastopi nek ujetnik Madžar, ki se v slabi ruščini zahvaljuje za blagonaklonjenost ruskega proletarijata napram ujetnikom in zagotavlja, da ujetniki v domovini, ne bodo pozabili ruskih bratov. Rusi sc Madžara iz navdušenja nosili na ramah1.
Za tem, je govorilo še mnogo govornikov, tudi analfabetov je bilo dosti med njimi. Ti so se zavzemali za narodne šole, za narodna vseučilišča. Nauk in izobrazba naj ne bo privilegium takozvane boliše družbe, temveč naj bo pristopen vsakemu.
Shod je trajal nad tri ure.
Počakala sva s tovarišem da se ljudstvo razide. Udeleženci so mirno odkorakali s svojimi godbami na Čelu.
gggage
LISTEK.
Fran Albrecht:
Za predvečer letošnjega prvega maja je dal gledališki konsorcij slo-venskemu organiziranemu delavstvu obe slov. gledališči, dramsko in operno, na razpolago. S tem činom, ki izraža umevanje sodobnih kulturnih stremljenj vseh narodov, Je konsorcij dokazal, da pojmi, kaj je poslednji in edini zmisel in namen slehernega gledališča, te prve in najvišje kulturne Inštitucije vsakega ljudstva: da gledališče ni zavod, zgrajen na dobičkaželjnih interesih delničarjev, ki naj se na račun vstvarjajočih pesnikov in igralcev parasitsko maste z bogatimi dividendami, marveč da Je hram. ki gostoljubno in nesebično odpiraj svoje duri vsem slojem in stanovom naroda, najbolj pa, da Jih odpiraj tistim, ki so izobrazbe najbolj potrebni, to Je delavstvu. To le izpregle-jlala celo bivša skrajno reakcionar-
na avstrijska vlada, ki le pred svojim polomom v aristokratsko - starokopitnem Hofburgtheatru na Dunaju Jela prirejati delavske predstave po znižanih cenah; to so že davno dognali vsi moderni narodi. Tudi slovensko organizirano delavstvo danes ni več neuka in nevešča čreda, brez zanimanja in umevanja kulturnih zadev svojega naroda, ki naj se Jo izključi z glediškega parketa. Ne, dejstvo, da so bile vse vstopnice za današnji dve predstavi po silnem in viharnem povpraševanju takoj razprodane ter da se je z vstopnicami ugodilo komaj petini ljubljanskega organiziranega delavstva, izpričuje drugače. Duša slovenskega delavca je pravtako žejna umetnosti in dostopna lepoti, kakor, recimo, duša uradnika ali študenta. Zato polagam gledališkemu konsorciiu in gledališkemu svetu na srce, nai ne odlašata več s prirejanjem delavskih predstav, marveč naj Jih po načinu predstav za uradnike in za dijake takoj uvrstita v repertoar obeh gledišč. Na ta način bo šele doseženo poslanstvo, demokratičnega gledališča.
| Naravno, da je treba skrajne previdnosti In opreznosti pri izberi predstav za delavce. Okus, s katerim gutira proletarec umetnost ln lepoto, se bistveno razlikuje od skvarjenega in oskrunjenega okusa površnega buržuja, ki ni željrm umetnosti, marveč njene potvorbe, cirkusa, varieteje, operete in plehke burke. Okus delavca je v svojem bistvu prvinski in neskvarien od izdelkov talmi-umetnosti; njegov duh je kritičen, kakor duh otroka, in po svojem izkustvu polen skeose, tiste skepse, ki je Žlahten sad zrelih kultur. Delavec, izobčenec sodobne družbe, ki je v tej skepsi na trnjevi poti svojega trudapolnega življenja izgubil sleherno religiozno čustvovanje, bo morda zaslutil svol raj na zemlji v skrivnostni in transcendentalni lepoti umetnosti: on. brez vere
v	posmrtni raj, bo našel v umetnosti prečudežni misterij življenja, ko bo odkril njegovo globoko, sveto in bogato pojmovanje. Lepota bo po-žlahtnela njegvo kulturno zavest. Buržuj, ki ni nikdar pil iz studencev Trpljenja in Muke, nima rešpekta pred resnično umetnostjo; delavec.
ki bo prišel resen od dnevnega napora, se bo poklonil pred umetnostjo poln spoštovanja, ker bo čutil iz nje dih večnosti in pra-istine. On, zroč v bodočnost in brat vsem bratom na svetu, bo s sorodnimi instinkti umel internaciionalno poslanstvo umetnosti, ki kakor njegova bolečina in njegovo izkoriščano delo korenini v rodnih tleh, da se razpreza s svojim vejevjem preko celega sveta, vseljubeča, vseobje-ihe]oče«
Zato slov. delavcu ne boste nudili na gledališkem odru predstav, kakor so n. pr. plitke osladnosti »Španska muha«, »Nelly Rozier«, Sudermann itd., s katerimi si mo-mentano slov. gledališče obremenjuje svojo umetniško vest. Slov. delavec tudi ne zahteva »Tugomer-jev«. ki niso drame in so zanič igrane. To je za večino vaših abonentov. Delavcu dajte umetnosti, če jo imate! Pokažite mu vir, iz katerega na) pije! Nudite mu iger, dostojno igranih, v katerih bije žila resničnega življenja, v katerih udarja viliar njegovih lastnih borb, sani in stremljenj, dram, ki so kakor ljudsko trp-
I	ljenje velike v svoji brezčasnosti! Njemu, delavcu, ki po svoii natura! zavesti v sodobni družbi mora biti revolucijonar, dajte plodov tiste mlade, nepriznane, revolucionarne umetnosti in one največje, ki sega iz vseh časov in dob, skratka plodove vse tiste dramske umetnosti, ki jo v topem neumevanju odklanja zaspani in leni buržoa!
Predstavi, ki se vršite na predvečer letošnjega prvega mala za delavstvo. sta v tem oziru dokaj primerni. Dočim je »Prodana nevesta« ena najsijajnejših umetnin češke muzike in tvori hkrati v letošnjem repertoarju naše opere brezdvomno najsvetlejšo točko, sega »Moč teme«, delo ruskega misleca Tolstoja, s svojo razglabljajočo umetsssli« globoko notri v srce naiboli nes<s-vednih plasti ruskega naroda, osvetljujoč z žarkimi konturami dušo ruskega mužika in žensk, zapletenih V svojo demonsko strast, ki rodi črno tragedijo zmot in zablod.
O obeh predstavah bomo poročali.
Siev. 98.
NAPREJ,
•rrrr--r---«r-r
r^r-T
“77
Crez četrt ure je samo še osamljena tribuna pričala o malniškem slavlju in na debelo natrošeni luski semečkov, bonbonov in sadia so kazali, kje se je ravnokar mudilo na. tisoče ljudi ...
Vsenaokolo širna, tiha stepa. Solnce je lesketalo v tisočerih žarkih. Njegova svet okrevajoča luč je kraljevala naravi in dušam.
Od daleč so se slišali zvoki mogočne pesmi:	"
Vstanite otroci naroda!	;
Čas odrešenja se bliža! 4 Bratstvo, Enakost, Svoboda, Bodi naša bojna deviza . . . —-
tajska resolucija
jugoslovanske socialno-demo-demokratične stranke.
Izvrševalni odbor predlaga pri manifestaeijskih shodih Prvega Maja sprejetje sledeče resolucije:
Stopajoč ob zori Prvega majnika, velikega dneva brezpravnih, v novo zgodovino, sprejemamo, v zavesti, da bomo postali sograditelji svoje bodočnosti in kulture, te-le politične smernice:
Prožeti prepričanja, da je veliko kulturno in gospodarsko delo le v .velikih enotah mogoče, želimo, <3a bi postal naš narod v srcu in čustvu ,eno.
.Vkljub temu in ravno zato pa opazujemo s tako skrbjo lahkomiselne poskuse, ki hočejo prikrojiti našo upravo in ustavo brez vsakih ozirov na potrebe življenja in na razmere, ki jih je ustvarila zgodovina, po enem in istem merilu za vse pokrajine naše nove, od nas take željno pričakovane države. Vlagamo Proti tem poskusom najostrejši protest in zahtevamo za vse kraje nase države potrebno samoupravo in svobodo, dobro vedoč, da vsako drugačno ravnanje duši življenje in razvoj in da daje silam, ki streme narazen, novega in silnega netiva.
Prepričani smo, da ie samouprava zlasti za slovenski del našega naroda življenskl pogoj.
Vlagamo dalje protest proti omejevanju svobodne besede y tisku in govoru, proti političnim preganjanjem vsake vrste, proti zapiranju meja in proti prepovedi občevanja
2	drugimi državami.
Naša industrija propada, ker, ji sami ne smemo pomagati, sedanji odgovorni krmarji te države pa radi oddaljenosti in neorganiziranosti ne vidijo težkih skrbi in nevarnosti, ki napolnjujejo našo sedanjost in Prete naši bodočnosti.
_ Slovenski proletarijat, ki sl Je pridobil oprt na delavno ljudstvo Višje razvitega severa in Jugozapa-<Ja m na delo svojih organizacij, do-sedaj večjih socialnih in počlitičnih Pravic kot jih ima proletarijat v ostalih pokrajinah naše nove države, zahteva sedaj, da se raztegnejo te Pridobitve na celo našo državo.
Opozarjaje na silni val hrepenenja po gospodarski pravičnosti In enakosti, ki se širi z ruskih poljan, iz javljamo, da bomo vsak poskus, ki bi nam hotel že doseženo vzeti, odbili in strli. Prav tako bomo odločno Pobijali vsakogar, ki bi branil stare Privilegije in nasprotoval ODraviče-nun zahtevam delavskega ljudstva Ker vemo, da so naše zahteve edin izhod iz razdejanja petletne vojne, ne moremo in ne smemo nazaj ampak naprej. Zahtevamo zato: Izravnanje premoženja, socializa ci]o podjetij, rsdikslno socialno z«i-konodajo, politično svobodo in socialno enakost, temelječo na sodelovanju ljudstva obojega spola v upra-
vi	in ustavi.
Proti nerepublikanski obliki ustave se bomo odločno borili in sicer s tem ostrejšimi sredstvi, čim manj se oo bati, da bi pomenil ta boj v svo uti posledicah delo za tuji despotizem. Naš cilj je socialna republika. iin»!.n8-ri5jat s]ovenile gleda sicer z veda nanLn«£ami V b°d0Čn0St, za-
iisnpJi* *»w!:nei7’ ie .treba za
discipline in trdno okrog na?e rdeče
uspehe železne sklenjenih redov
zastave,
Delavstvo protestira sle! ko pre} proti temu, da bi meč odločal o usodi narodov in stoji neomajno na stališču samoodločevanja in sporazuma od naroda do naroda.
Zvest dolgoletnim tradicijam pobija slovenski proletarijat tudi in prav posebno letos delavcem vseh narodov svoj bratski pozdrav. S pozdravi pošilja'obenem obljubo, da se bo boril za vse trpeče in brez ozira na ozek okvir m političnih mej.
Pri spominu na vse žrtve za svoje vzore se zavezuje, da bo pomagal s srcem in umom, besedo in dejanjem pn gradbi nove internacionale, o kol! ve da se dvigne iz razvalin in ponižanja veličastnejša, kot Se bila popre}.
Naj Sivi pravica In svoboda, naj živi internacionalni proletarijat in internacionalna socialna demokracija!
Socializem in umetnost.
Ko ie Marks koncepiral svojo teorijo o rastoči bedi mas, ie imel pred očmi bedno stanje, v katerem se je ob njegovem času nahajal proletarijat. Izčrpanemu, onemoglemu delavstvu ni preostajalo časa, da bi premišljevalo o tem, da ima razven mišic tudi dušo, ki tirja svoje potrebe in zahteve. Pojmljivo je torej, da je proletarijatu v začetku njegovih bojev za eksistenco manjkalo pravega pojmovanja za kulturne potrebe. Tudi sam Marks je bil preveč zaposlen z gospodarskimi problemi socialnega vprašanja, da bi mogel obrniti pozornost na duševne cilje človeka in na njihov odnošaj napram delavstvu.
Te duševne potrebe se ne dado odvrniti, ker prihajajo sameposebi. Socializem spoznava, da mora biti gospodarska emancipacija izpopolnjena z dvignenjem proletarijata na višjo kulturno stopnjo. Dejstvo je, da je probujena zavest proletarijata eden izmed glavnih pogojev boljših uspehov na političnem in gospodarskem polju.
Ali je mogoče, da zadovolji v današnji kapitalistični družbi vsaki vse svoje potrebe? Jasno je, da ne. Zato zahtevamo razen socializacije proizvodnje tudi socializacijo umetnosti, socializacijo ljudske prosvete.
Ruski komunisti so dobro razumeli potrebo prosvete za ljudstvo. Dosedanje delo pesnika Lunačar-skega, poverjenika za prosveto, nam zadostno kaže, koliko važnost v Rusiji polagajo na umetniško in literarno dvignenje ljudstva. — Umetnost se mora iztrgati iz rok kapitalizma in široki sloji ljudstva sl majajo, razen s politično In gospodarsko oblastjo, obogatiti tudi ž njo svoje življenje. Umetnost mora biti last družbe, da ž njim raste, ker je očitno, da človek, kadar bo socialno odgo-jen, ne bo s tem zadovoljen, ampak bo hotel tudi svoj prosti čas kar najboljše izrabiti.
Današnji umetnik mora delati za kapitalistično družbo, če hoče, da se lahko prehranjuje. Od njegovega dela dobro živijo založniki, lastniki izložb, knjigarji in vsi drugi, samo ne umetniki.
Umetnost je širokim masam nepristopna. V prvi vrsti je umetnost draga. Slike in knjige si ne more vsakdo kupiti. V gledališče, na koncerte, v izložbe more iti samo tisti, ki ima zadosti in preveč denarja. Proletarec se mora zadovoljiti z naj-gršim in najpriprostejšim surogatom umetnosti. Mora brati najcenejše časopise, najgrše reprodukcije in efe-merne kinematografske zabave. Ne samo to. Za proletarca tudi ni umetniške vzgoje! Vzgoja ljudske šole — ki ni navadno v posesti proletarcev
—	ni zadostna, ker njo more razumeti šele odrasli človek. Ta je pa že okovan v fizično delo. Poglejmo glasbo, ki pač največ oplemenituje človeka! Ta je proletarcu in proletarki vsled pomanjkanja časa in denarja večinoma nepristopna.
K umetnosti se mora ljudstvo programatično in sistematično odga-jati, ker umetnost ni samo za zabavo. Umetnost nudi človeku predvsem lepše in višje pojmovanje življenja. Poučujmo naše delavstvo pri vsakem koraku hi besedi s čtivom in predavanji. Izbrišimo iz misli dečka in deklice misel, da je najlepša zabava pri zvokih valčka. Recimo našim ljudem, da vržejo iz svojih domov nekake slikarske reprodukcije. Povejmo jim, da naj ne kupu: jejo knjig po krasni sliki na platnicah in zvenečem naslovu, ampak po imenu avtorja. Za vse to je pa najprej potrebna sistematska odgoja in prosveta.
Kmalu bo odpravljen iz šol ve_-ronauk. S kom ga nadomestimo?
zatirane,
narodnih
na bogataša, 'da mu odkupi delo, ki ga potem zapre v svoje sobe in salone in nlkdo ga ne vidi.
Kulturna dolžnost države je, da % ene strani omogoči eksistenco umetnikom, druge pa da nudi celokupnosti užitek umetnosti. Uverjeni smo, da kljub temu, da so bili^dose-daj umetniki navezani na buržoazij-sko družbo kot svoje tržišče, da se njihova umetniška duša ni prilagodila buržoazijski mentaliteti. Ne,_ oni, kot vsi drugi delavci, so se čutili nesrečnim v buržoazijski družbi in njihovi morali. Ce omogočimo umetniku, da postane socialno neodvisen od svojih konsumentov, ga približamo socializmu. Socialistično čuteči umetnik bo postal najvemejsl zaveznik proletarca in najtrdnejša grča proti reakciji. Umetnik je^za-eno tvorec lepšega in krasnejšega človečanstva. Vsako njegovo delo ie v soglasju z delom socializma.
Selili, iMn v Liiiii!
Glavno rediteijstvo na dan 1. ia prevzameta sodruga Kolesa in Svetek. Vsi reditelji In ostali ma-nirestanti se morajo breznogo!« no pokoriti odredba*^ glavnih rediteljev.	__
*
Denarne zadeve upravliaio ss.: Vencaiz, Jurčič Tom«c’ Vse zadeve, tičoče se računov podobno, na} se naslavljajo na omenjene sodruge.	__
Vabiio na naročbo.
Vse naše dosedanje naročnike, kojini poteče koncem meseca naročnina, prosimo, da io pravočasno eb-nove. Vsled novega, nepredvldnega zvišanja tiskarskih stroškov v me-secu aprilu primorani smo s l. majem naročnino primerno zvišati, m sicer stane »Naprej« odslei za en mesec 6 kron. za četrt leta 1 8 K. za pol leta 3 6 K, za celo leto 7 2 K. Tudi cene oglasom se zvišalo, in sicer stane odslej enostolnna petit vrstica za enkratno objavo 60 vin.
—	Kljub temu zvišanju pa ie tudi odslei »Naprej« še vedno najcenelll dnevnik in kot najodločneišl zagovornik delavskih zahtev in pravic najbolj priporočljiv list našemu delavnemu ljudstvu. PozlvUemo zato vse naše zaupnike in somišljenike, da podvoje svoje delo za razširjenje »Napreia«. zlasti pa bodi Prvi Mal kot delavski praznik posvečen agitaciji za naš tisk.
literaturo in umetnostjo! Če smo ss mogli učiti na pamet imena Jožefovih bratov, prerokov itc!.. se bomo mogli učiti tudi imena slavnih svetovnih literatov in umetnikov.
Tudi v strokovnih šolah mora umetnost najti svoje mesto, predvsem razne metode umetniške proizvodnje.
Povzdigniti moramo okus delavčev. njegovo sposobnost spoznavanja lepega od grdega. Da pa moremo delavcu nuditi lepo umetniško delo, moramo odstraniti posredujočo trgovino, ki umetnine samo podražuje. Če prenehajo razna dražilna založništva, bo piscev dobitek večji, življenje mu bo lažje, sposobnost ustvarjanja boljša, a ljudje bodo dobili knjigo poceni. Najsocialnejša umetnost je gledališče, medtem ko nainesocialnejše razmere vladajo v kiparstvu, kjer mora umetnik Čakati
francoski kapital, fTako piše *Ju2Q-slav, Ekonomista<«	if>
— Pri zbornih sodiščih sr. LM>-lianl, v Celju in v, Mariboru ie razpisanih več mest ietnišklh' uradnikov. Podrobnosti bodo razvidne, iz prihodnjega uradnega lista.
Iz mestnega dekliškega liceja. Na mestnem dekliškem liceju Je oddati službo ravnatelja s prejemki ravnateljev ‘državnih srednjih šol. Prošnje je vlagati do 25. maja 1919 pri predsedstvi! mestnega magistrata.
— Športni klub »Iiiriia« naznanja, da se bo vršil letošnji redni občni zbor v. torek, dne 6. maja ob 7. uri zvečer v Prešernovi sobi rest. »Novi svet«. Dnevni red: 1. Poročilo odbora: 2. Volitev odbora: 3. Slučajnosti.
—• Tatvina. N. soboto 26. 'L m. zvečer so neznani tatovi odnesli iz pisarne mizarskega mojstra P. R. na Glincah železno ročno blagajno z vsebino 12.000 K. V celi hiši ni bil noben domačih navzoč.
—	Neprevidnost in tatvina. Marca meseca je bil poslan, neki orožnik iz Bleda v Slavonijo in na tfrvaško, da nakupi razna živila za aprovizacijo. Imel je seboj 70.000 K svrho nakupa. Denar Je imel shranjen pod srajco na prsih. Med vožnjo po železnici ie šel v vlaku na stranišče, kjer mu Je ves zavitek z denarjem padel skozi stranišče na ir. Vlak je stal na neki postaji. Baje e denar našel neki ežlezničar, kate-ega pa ni bilo dosedaj Še mogoče zslediti.
Dnevne vesti.
— Sodrugi In sodružice iz Celja in okolice! Celjska podružnica »Svobode« priredi dne 30. aprila in 1. maja 1919. ob 7. uri zvečer v mestnem gledališču v Celju slavnostno predstavo, obsegajočo živo sliko ni Cankarjevo dramo v treh dejanjih »Kralj na Betajnovi«. Delavci in delavke iz Celja in okolice udeležite se te slavnostne predstave v kolikor mogoče velikem številu!
— Čimdalje lepše napreduje »demokratični« dopisnik »Jugoslavije«. Peskov revolver je v št. 102. prinesel notico, v kateri blati zagorske socialne demokrate. Podtika jim, da iščejo vedno prepira, da žalijo dinastijo Karadjordjevičev ter da poveličujejo staro Avstrijo. Potem pa si še privošči tukajšnjih orožnikov, češ ti vse vidijo, pa nočejo ničesar storiti Posebno je dopisniku napoti stražmojster Legat. Ne mislimo se prepirati z lažnjivim dopisnikom, ker ga predobro poznamo, tega zagorskega liberalnega dopisnika! Slovensko prebivalstvo, pozna Pe-skovo »Jugoslavijo«, še predobro! Obžalujemo zagorske liberalce, da se ne morejo rešiti takih nesramnih obrekovalcev v svoji stranki, kot so dopisniki »Jugoslavije«. Ce jim kdo škoduje, so to ravno tisti_dopisniki, ki z obrekovanjem sejejo med ljudmi sovraštvo! Odvadite se tega, potem šele izpi egovoiimo> z vam besedo! Opozarjamo dofične gospode in nečedne dopisnike »Jugo slavije«, da je skrajni cas, da nehajo z natolcevanjem in izzivanjem po zagorskih gostilnah. 1 udi se ne bomo čudili, če se bo kak c-elavec iz-pozabil in dal ob taki pri; i kakemu takemu nesramnežu pošteno klo-
*Ut°Podnižnica »Svobode« v Celju Drobno.
—	Nove tovarne v Zagrebu. Mestnemu poglavarstvu je bilo zadnji čas predloženo 20 prošenj za osnovanje novih tovarn večjega stila. V nekaterih od njih bo anga-žovan angleški kapital. Tudi se snuje moderna tovarna za pohištvo, k> bo v začetku zaposlovala okroglo 500 liudi. Pri tem podjetju sodelule
Strokovno gibanje.
Mezdno gibanje.
Mezdno gibanje natakarjev, nata-aric in hotelskih uslužbencev. Društvo teh uslužbencev Je Imelo snočl shod. Na zahteve delavstva je zadruga (?) poslala odgovor (brez podpisa), da se ne mara pogajati z organizacijo. Značilno pri tem je to, da je načelnik zadruge, občinski svetnik I. K., pristaš JDS in menda tudi večina odbora. V vseh strokah se pogajajo podjetniki z organizacl-ami, le ta »napredna« zadruga to odklanja. Nekaj tako nazadnjaškega že dolgo nismo doživeli. Treba bo v ta hlev nekoliko posvetiti z bengalično lučjo.
Iz gledališke pisarne. V soboto dne 3. maja nastopi član hrv. zem. kazališta v Zagrebu g. Rudolf B u k -š e k zopet po dolgem času na slovenskem odru kot gost v operi »Ba-jaci« v vlogi Silvija ter v nedeljo dne 4. maja v operi Boheme v vlogi Schaunarda. Drama: 2. maja, petek: »Revolucijska svatba«, A 38.
3. maja, sobota: »Moj Bebi«, C 51.
4. maja, nedelja popoldne: »Krojaček junaček«. Izven abon. '4. maja, nedelja zvečer: »Moč teme«, B 50.
—	O p e r a. 1. maja, četrtek: »Mam-zell Nitouche«. Izven abon. 2. maja, petek: zaprto. 3. maja, sobota: »Ba-jaci« in »Evelina«. C 2/49. 4. maja, nedelja: Boheme. Izven abon.
Društvo slovenskih vpo-dabljaiočih umetnikov v Ljubljani.
Prejeli smo: O društvu se razširjajo skrbna vprašanja in razne napačne govorice. Tiste, ki skrbno sprašujejo, ali društvo še obstoja ali ne, potolažimo z naznanilom, da društvo ne le krepko, ampak čim dalje krepkejše diha, da je zdravo, veselo in blagodejnih upov in pričakovanj polno, katerih izpolnitev pa žal ni le od društvenega poslovanja odvisna. Tem skrbnim dušam ne moremo boljšega svetovati, nego da se v društvo vpišejo kot ustanovniki. (Ustanovnina tristo kron, plačljiva tudi v treh obrokih.) Povemo jim še to-le: v društvo so vpisani že doma-lega vsi pomembni in priznani slovenski vpodabljajoči umetniki, posamezniki se še priglašajo. Napačna in smešna govorica o društvu je ta, da se društvo s posebnim veseljem za-nima za gojitev prepirov med slovenskimi umetniki, la govorica je nastala pač le vsled neke društvu vsiljene polemike v dnevnikih, vsled nekega nesporazumljenja, ki se je pa na društveno prizadevanje skoraj v hipu mirno poleglo.
Kar je društvo v kratkem času svojega obstoja moglo izvršiti, je izvršilo. Tempo delovanja bi bil pač hitrejši, če ne bi bile naše »Javne ceste« polne brun, nepremakljivih skal in blata!
Dozdaj je društvo uvedlo sledeče akcije:
1.	Poslalo je poverjeništvu za javna dela ulogo. ® kateri želi, naj
Stran ftL
 —  ---------------------
se 'deželna vlada za Slovenijo pri na? meravanju zidanja hiš z desetmiljon-skim kreditom ozira na potrebe slo* venskih vpodabljajočih umetnikov glede primernih ateljejev, ozirom* da sezida nekako umetniško »kolo* nijo« v Ljubljani.
2.	Je društvo najprej samostojno, . nato v zvezi z umetniškim klubom »Sava« v Ljubljani izdelalo obširno spomenico o ustanovitvi »Akademije vpodabljajočih umetnosti« v, Ljubljani, ki se ji naj priklopijo potrebni mnetno-obrtni tečaji . . . Potrpimo!
3. Je društvo izdelalo obširno spomenico o potrebni regulaciji Ljubljane in Belgrada. Spomenico sa poklicani činitelji lepo sprejeli. Deželna vlada je sklicala misijo, ki naj obdela vprašanje regulacije Ljubljane. V to komisijo je društvo poslalo dva člana, inženirja in arhitekta I. Vurnika in arhitekta F. Jando.
4. Je društvo začelo akcijo z;s ustanovitev »Umetniškega doma* v Ljubljani. Dom naj obsega prostore za nameščenje »Narodne galerije vsem zahtevam ustrezajoče prostore za prireditev umetnostnih razstav i. dr. To akcijo namerava društvo izvesti v zvezi z društvom »Narodna galerija«, ki pa društveno tozadevno kratko vlogo že dalj časa temeljito razmotriva.
5. Je društvo deželni vladi predlagalo, da se prideli poverjeništvu za uk in bogočastje poseben referent za umetniške zadeve.
6. So se nekateri društveni člani udeležili jugoslovanske razstave v Parizu, kjer so pa bili od milih bratov Hrvatov in drugih soudeležencev hudo majorizirani in stisnjeni. Bože sačuvaj!
To so v glavnem od društva dosedaj vpeljane akcije. Tudi za naprej se bo društvo pobrigalo za vsa aktualna vprašanja, kolikor se tičejo vpodabljajoče umetnosti in slovenskih ter vobče jugoslovanskih umetnikov.
Pospešiti hoče združitev jugoslovanskih vpodabljajočih umetnikov v. močno socialno organizacijo in izdelati obširnejše tozadevne načrte.
Predvsem pa društvo zabičuie svojim članom, naj jim velja močno delo več nego lepe besede.
MA SIP® pili, Prvega ija na Mtai io v Mi,
(Posebno poročilo našili sodrugov.}
Zagreb, 29. Tu Je med delavstvom izbruhnila velika nezadovoljnost, ker ie belgraiska vlada prenovedrSa praznovanje Prvega Maia. Sklenilo se Je, da prične opolnoči generalni Straik vseh železničarjev, uslužbencev cestnih železnic, plinarne, vodovoda, vseh tovarn in drugih delavnic. Zaprte bodo tudi vse trgovine, kavarne in gostilne. Vojaštvo le pripravljeno. Po mestu hodijo močne patrulje. Tudi bansko palačo *o zastražill z močnimi oddelki voiaštva. Delavstvo je pripravljeno na vse In Izjavlja, da bo uporabilo vsa sredstva, ki so nu na razpolago, da izvede ta bol do končne zmage proletarijata.
Sarajevo. (Telefonično poroiiio.) Ukrep belgraiske vlade, ki prepoveduje praznovanje Prvega Maj«?, ie imel za posledice, da vlada med bosanskim delavstvom slino razburjenje. Delavski zaupniki so se obrnili na bosansko deželno vlado z zahtevo, da se prepoved prekliče. V nasprotnem slučaju stopi bosarska delavstvo tako! v stavko, Fri* prave za to so že v teku.
(Op. ured.: iz teh par vrstic zveni vse zlo reakcionarne politike policijskega ministra Priblčevlča, častnega člana društva »Kralla Matjaža * in viteza reda militarističnih batin ter njegovih ožjih Jugoslovanski i »demokratskih somišljenikov. Vsi tl nosijo odgovornost za posledkc, ki bodo nastale vsled te prepovedi. --Prepoved, kakor ie znano, se ne tes slovenskega ozemlja).
Najnovefše vesi?.
Važni dogodki na Koroškem.
Ljubljanski dopisni urad poroča z dne 29. aprila: Že nekaj tednov je slovensko prebivalstvo po nemških četah zasedenih koroških ozemelj apeliralo na vlado in na armado kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev kakor tudi na mirovno konferenco, da naj se terorju, ki ga izvajajo nedisciplinirane nem. boljševiške cetc, stori konec in naj se prejiva ^vo
osvobodi. Jugoslovanska vlada temu
apelu ni mogla ugoditi, ker je sina trala, da jo veže premirje, ki ga bila meseca januarja tega leta sK.e-nlla ob Intervenciji neke ameriške misije. Smatrala se je za vezano, čeprav so nemške čete skoro dan za
dnem premirje kršile z napadi, z obstreljevanjem in s topniškim ognjem med drugim tudi na odprto mesto Velikovec. Ko se je bila po Koroškem razširila vest o najnovejših dogodkih pri pariški mirovni konferenci in je prebivalstvo videlo, da je izginilo poslednje upanje in da se več ne more nadejati skorajšnjega rešilnega izreka oblastnikov pri pariški konferenci, je slovensko prebivalstvo koroških, od Nemcev zasedenih krajin, zlasti Rožne doline in pa med Velikovcem in Celovcem ležečega ozemlja, seglo po samopomoči, razorožilo le slabotno upirajoče se nemške tolpe — ki pa so sicer deloma fraternizirale s prebivalstvom — prok lami rale spojitev teh krajin s kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter naprosilo ob demarkacijski črti, ki so jo bile nemške čete zapustile, stoječe jugoslovanske vojaške oddelke, naj poskrbe za red in mir ter za varnost življenja in imo-vine in zlasti tudi za nujno potrebno prehrano vsled zanikrne organizacije prehranjevanja popolnoma Izstradanega ljudstva. Na pomoč na-prošeni oddelki jugoslovanske armade si niso mogli kaj, da se ne bi odzvali temu nujnemu pozivu, In so zasedli več slovenskih krajev onstran nemške demarkacijske Črte, ne da bi bili naleteli na odpor. Med prebivalstvom, ki je jugoslovanske vojaške oddelke povsodi sprejelo z odu-Ševljenjem, se Je tekom mesecev zgodil popolen prevrat v čustvovanju in naziranju, in sicer tudi v slovenskih vaseh, k) so bile doslej znane kot nemčurske. Prebivalstvo je namreč od nemško-koroške deželne vlade zaman pričakovalo In zahtevalo red in brano, koroška vlada pa se je izkazala za nesposobno, preprečiti popolno anarhijo. Končno je prebivalstvo spoznalo, da more red, varnost in prehrano zajamčiti in dati edinole jugoslovanska vlada. — V tukajšnjih krogih sodijo, da v dogodkih poslednje noči ni videti nikakršne sovražnosti zoper Nemškoavstrijsko republiko, s katero želi jugoslovanska vlada prijateljskega sporazuma. Upoštevati je, da je dunajski državni urad za zunanje stvari Jugoslovanski vladi ponovno izjavil, da ne mara na loben način Jamčiti za početje nemško-koroške deželne vlade in koroške »Volkswehr«, in da se vsa premikanja ob demarkacijski Črti kajpada gode brez prejudica za odločitev mirovne konference.
Ljubljanski dopisni urad poroča Iz uradnega vira 29. t. m. o polnoči: V teku dneva so dovedli Nemci nove moči, med temi Tirolce, da bi preprečili nadaljnje širjenje pobune. Pri tem so se začeli lokalni boji med nemškimi in našimi četami, v katerih smo ujeli okoli 300 Nemcev, zaplenili 9 topov in nekaj topov poškodovali. V ostalem Je položaj ne-Szpremenjen.
K službenemu poročilu o današnjih dogodkih na Koroškem dodaja Ljubljanski dopisni urad: Nemci skušajo slikati današnje dogodke na Koroškem kakor kake napade od strani Jugoslovanov, samo da skrijejo zadrego radi ljudske pobune, ki preti njihovemu nasilju na Koroškem. Trebalo Je bilo, da so privedli moči iz severa dežele in vse pri Sol-nogradu in na Tirolskem pripravljene rezerve, da se zapreči širjenje pcbune, ki jim Je tako neprijetna v cčigled konferenci. Naše čete, ki so vršeč po danih ukazih, intervenirale v primerih skrajne potrebe, so nrl-Me v boj z novodošlimi nepotrebnimi nemškimi četami, ki se ie nada-'jeval ves dan. Nemci so imeli pri >cm težke izgube.
Načrt Zveze narodov sprejel.
LDU. Pariz, 28. (Brezžično.) IV JanašnJl plenarni seji mirovne konference Je bil sprejet načrt Zveze narodov. Umaknili so vse spremi-ijevalne predloge.
Italijani v Primorju koncertrirajo.
LDU. Split, 29. Iz Zadra in Šibenika poročajo, da izkrcavajo Itall-'ani številno vojaštvo In vojaško jradivo. Armade korakajo proti vzhodu. Ob demarkacijski črti se Italijani utrjujejo.
Stavka v šlezljl.
LDU. Berlin, 29. (CTU.) Iz Vra-jlslave se poroča: V zgornje šlezij->kih industrijalnih okrajih Je nanovo f/bruhnilo stavkarsko gibanje. Položaj je jako resen in računa se s Splošno stavko.
Aprovizacija.
Kruh Iz mešane moke se bo pro-
iajal za četrtek In potem naprej, flleb kruha tehta 70 dkg in stane l K 48 vin. Vsaka oseba dobi dnev (io eno četrtino hleba, ki mora teh iat' dk«.
Pekarne In prodajalne kruha bodo v četrtek, 1. maja, ves dan zaprte.
Krušne komisije bodo uradovale v petek, 29. t. m. od 8. do pol 1. ure popoldne. Izdajale se bodo izkaznice za sladkor.
Zadruga mesarjev v Ljubljani naznanja občinstvu, da se bo meso prodajalo od 1. maja naprej tudi v pondeljek. To vsled tega, da Je meso večkrat sveže.
Meso na rdeče izkaznice B bo delila mestna aprovizacija v petek, dne 2. maja in v soboto, dne 3. maja v cerkvi sv. Jožefa. Določa se ta-le red: V petek, dne 2. maja popoldne od 1. do pol 2. štev. 1 do 200, od pol
2. do 2. št. 201 do 400, od 2. do pol 3. št. 401 do 600, od pol 3. do 3. Št. 601 do 800, od 3. do pol 4. št. 801 do 1000, od pol 4. do 4. št. št. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. št. 1401 do 1600. V soboto, dne 3. maja dopoldne od pol
8. do 8. št. 1601 do 1800, od 8. do pol
9. št. 1801 do 2000, od pol 9. do 9. št. 2001 do 2200, od 9. do pol 10. številka 2201 do 2400, od pol 10. do 10. št. 2401 do 2600, od 10. do po) 11. št. 2601 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po 15 dkg mesa, pripraviti je drobiž. Stranke naj se držijo strogo določenega reda.
Krompir na rdeče izkaznice B št 1 do 1800. Stranke z rdečimi izkaznicami B prejmejo krompir v petek, dne 2. maja in v soboto, dne
3. maja pri Mfihleismj na Dunajski cesti. Določa se ta-le red: V petek, dne 2. maja dopoldne od 8. od 9. številke 1 do 150, od 9. do 10. It 151 do 300, od 10. do 11. it. 301 do 450, od 2. do 3. št. 451 do 600, od 3. do 4. št 601 do 750, od 4. do 5. št 751 do 900. V soboto, dne 3. maja dopoldne od 8. do 9. št. 901 do 1050, od 9. do
10. št. 1051 do 1200, od 10. do U. št 1201 do 1350, od 2. do 3. št 1351 do 1500, od a do 4. št. 1501 do 1650, od 4. do 5. št. 1651 do 1800. Stranka lahko dobi vsako množino krompirja. Kilogram krompirja stane 40 v.
Amerlkanski Špeh za L okraj. Stranke prvega okraja prejmejo špeh v sredo 30. t. m. in v petek 2. maja na sladkorne odrezke št 1 pri MOhleisnu na Dunajski cesti. Določa se ta-le red: V sredo, 30. t m., dopoldne od 8. do 9. št 1 do 100, od 9. do 10. št. 101 do 200, od 10. do 11. št. 201 do 300, popoldne od 2. do 3. št. 301 do 400, od 3. do 4. 401 do 500, od 4. do 5. št. 501 do 600. V petek. 2. maja, dopoldne od 8. do 9. št. 601 do 700, od 9. do 10. št. 701 do 800, od 10. do 11. št. 801 do 900, popoldne od 2. do 3. št. 901 do 1000, od 3. do 4. št. 1001 do 1100. od 4. do 5. št. 1101 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol kilograma Špeha. Kilogram stane 18 K.
Špeh se bode delil na I. odrezek sladkorne izkaznice. Radi tega naj pride vsak v petek h krušni komisiji po sladkorne izkaznice, ker bodo zamudniki dobili Špeh šele, ko bodo odpravljene vse druge stranke.
Kis za III. okraj. Stranke tretjega okraja prejmejo kis v petek, dne 2. maja na krompirjeve izkaznice pri MOhleisnu na Dunajski cesti. Določa se ta-le red: dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 250, od 9. do 10. št. 251 do 500, od 10. do 11. št. 501 do 750, od 2. do 3. št. 751 do 1000, od 3. do 4. št. 1001 do 1250, od 4. do 5. št. 1251 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kisa. Liter kisa stane K 2:20. Pripravite drobiž.
Kis za IV. okraj. Stranke četrtega okraja prejmejo kis v soboto, dne 3. maja in v ponedeljek, dne 5. maja na krompirjeve izkaznice pri MOhleisnu na Dunajski cesti. Določa se ta-le red: V soboto, dne 3. maja dopoldne od 8. do 9. št. 1 do 150, od 9. do 10. št. 151 do 300, od 10. do 11. št. 301 do 450, od 2. do 3. št. 451 do 600, od 3. do 4. št. 601 do 750, od 4. do 5. št. 751 do 900. V pondeljek, dne 5. maja dopoldne od 8. do 9. št. 901 do 1050, od 9. do 10. št. 1051 do 1200, od 10. do 11. št. 1201 do 1350, od 2. do 3. št. 1351 do 1500, od 3. do
4. št. 1501 do 1650, od 4. do 5. številke 1651 do konca. Stranka dobi za vsako osebo po pol litra kisa. Liter kisa stane K 2:20. Pripravite drobiž.
Raznoterosti.
* Kabelske zveze med Evropo In Ameriko. Na izredno želio Združenih držav bo posebno poverjeništvo proučilo vprašanje v nemških kablih, ker Je Amerika zelo zainteresirana o tem. Takoj ob začetku vojne je Anglija pretrgala dve važni kabelski zvezi med Njujorkom in Bremenom preko Azora, čeravno so bile s tem kršene pravice nevtralnih držav, tedaj Amerike in Portugalske. Zdai se nahajajo samo trije kabli, katorib eden Je v francoskih rokah, dw pa imajo Angleži. Amerika zagovuija stališče, nal se Nemčiji povrne dva
kabla, ker bi bila krivica, če ostane Nemčija brez kabla in ker Amerika noče ostati popolnoma odvisna od Anglije.
• Kako se Je pripravljal Viljem na obisk Carigrada. Časopis »Agen-ce des Balkans« Je prinesel zanimivo poročilo iz Carigrada: V letni palači Envera paše, bivšega generalovega sina turške armade, Je bila nedavno tega hišna preiskava, ki je imela nepričakovan uspeh. Našli so sedem okovanih zabojev, zakopanih in sKri-tih pod podom. V njih je bilo samo suho zlato in zlate dragocenosti v vrednosti 130.000 turških funtov. Vse to bogastvo Je bilo plen iz armenskih bank in hiš, ki jih Je dal oropati in opleniti Enver paša. Našli so tudi spise, iz katerih je razvidno, da so imeli velik del zlata porabiti za spominske kolajne na obisk Viljema II. v Carigradu, kamor Je ta nameraval priti po končni zmagi. Viljem pa ni zmagal, ampak je bil premagan. Torej ne bo nič s Carigradom. Zaplenjeno zlato so spravili v drž. zakladnico in ga bodo porabili pozneje v vladne namene. — Kar le res, se mora pribiti! Krasti so pa ti tički znali čudovito I
• Mesto Ungvar. »Rusko j e Slo-voc piše o bodočem pomenu Ungvar-Ja: Ungvar Je naravno središče karpatskih Rusov. Ko bo dovršena železniška zveza Košice-Ungvar-Mun-kač, bo Ungvar tvoril križišče Črte is Unga na Rusko. Iz Cehoslovaške republike na Rumunsko in k Črnemu morju In Iz Ogrskega na Ruško. Ungvar Je bil £e v preteklosti kulturno središče karpatskih Rusov, posebno v revolucijskem letu 1848. Kasneje so mesto nasilno madžari-zirali. Madžarske vlade so zatirale ruski Jezik in ruske šole in cerkev ie služila madžarskim svrham. Se danes Je tam madžarski škof. ki ie pri pogrebu madžarskega izzivača dal zvoniti. Toda seda) se že opaža preokret. Novi ljudje stopajo v ospredje, ki so morali pre) molčati in ki so ostali Ruski kljub madžarskim gonjam. Ti možje vidijo, v kakem položaju se nahajajo karpatski Rusi, koliko so trpeli, in zaradi tega pripravljajo boljšo bodočnost. Rusko razumništvo Je Jelo koncentrirati ves narod, ki Je v srcu ostal ruski h. ni nehal ljubiti svoj rod. Vsled tega se le v Ungvarju ustanovil ruski klub, ki šteje sedaj 30 članov. Ruski Jeižk, bogata ruska kultura zagotavljata karpatskim Rusom napredek. Ungvar bo v bodočnosti igral veliko vlogo, ne le v življenju tamošnjih Rusov, marveč tudi na vsem ruskem ozemlju tostran Karpatov.
• Angleški zdravnik sir Willlam Crookes je obhajal kot izdajatel] časopisa »The Chemist News«, ki je bil zelo razširjen in bran med strokovnjaki, svoj demantni jubilej — 60-letnico. Iz malega začetka le postal znan in slaven; bil le navaden podeželski zdravnik in se ie počasi prikopal do vseučiliškega profesorja. Kralj Edvard VII. ga Je posebno čislal, ne samo radi tega, ker le bil dober zdravnik, ampak tudi zato, ker Je bii dober šaljivec in se mu je kralj vedno od srca smejal. Neko šalo pripovedujejo časopisi. Crookes pri izpitih ni bil strog, a radi sarkazma so se ga kandidati silno bali. Nekega dne se je prikazal
k izpitu dijak in učenjak ga Je vprašal, koliko zdravil bo dal bolniku v neki gotovi bolezni.	»Eno čajno
žličko«, je odgovoril	dijak narav-
nost. Crookes ni dejal ničesar, obrnil pa se Je proti drugemu kandidatu. Po kratkem času pa Je dijak prišel na pravo, dvignil roko in deta!: »Gospod profesor, zmotil sem se bil. Moral bi bil dati glede množine drugačen odgovor«. —	Crookes je
vzel uro iz žepa. »Zelo mi je žal; toda vaš bolnik Je že 40 sekund mrtev«.____________________
Izdajatelj in odgovorni urednik: Joslo Petelan.
Inženir dr. Miroslav Ka«al
oblastveno poverjeni stavbeni inienir.
Specijelno stavbeno podjetje za betonske, železobetonske in vodne zgradbe
v IJubljani, Hilžeijeva nllea 8t. 7. Izvršuje strokovno:
Naprave za Izrabo vodnih sil, vodne žage, elektrarne, betonske in železobetonske jezove, mostove, lelezobetonska tovarniška poslopja, skladišča, betonske rezervaije, ielezobetonsko oporno zidovje in vse druge betonske in Železobetonske konstrukcije.
Prevzema ▼ strokovno Isvrfiite ▼ vsenačrte •tavbene Inženirske stroke. TehniSka mnenja. — Zastopstvo strank v teh-niSkih zadevah.
GOSPODARSKA PISARNA “■—■j
f Dr. Ivan Černe
LJUBLJANA, MikloSlieva cesta it. 6. * poslopje LJUDSKE POSOJILNICE. g
daje nasvete v vseh gospodarskih nadeval) In pranofenjsktii vprašanjih; Izposluje posojila, posreduje prodajo id nakup vrednostnih papirjev In tujega denarja, posreduje pri prodajah in aaknpih vseh posestev, izvršuje cenitve In oglede. Promet s Ameriko. Edina plaarnn te vrste v Jugoslaviji.
Uradnic od 8.-1/«!. nre dop., od 3.-6. ure g pop. Vpraiajte a pismom. Znamka I S
r Liokiiio uho
slav. občinstvo - se priporoča * , Restavracija v Prešernovi ulici štev. 9."
njenim ftrnj *e knpi. Ponudbe pod »stroj* rltfflilil iliUj na Anončno ekspedicijo Alojzij Matelič, Ljubljana.
Miši, podsatte, izdelova-
stenice, ščurki g
preizkušenega radikalno učinkujočega uničevalnega sredstva, za katero vsak dan dohajajo zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5; za ščurke K 5‘—; tinktura za stenice K 2, posebna močna tinktura K5‘—, uničevalec moljev K 2; prašek proti mrčesom K 2’BO in K 5-— ; tinktura za človeške uši K 3; mazilo proti ušem pri živalih K 2; prašek za uši v oblek’ ir. perilu K 3; tinktura proti pasjim bolham K 1'50; prašek proti pernim ušem K 2; tinktura proti mrčesu na sadju in zelenjadi (uničev. rastlin) K 3; Pošilja po povzetju: Zavod za pokončevanje mrčesa M. j Uit k er, Zagreb 40, Petrinjska ulica 3, tli.
m Kupi se več
miitririik
Ponudbe z navedbo cene je poslati na opravništvo.
Cebelni vosek
suhe saftine in odpadke sveč
kupuje po najvisji dnevni ceni
i. KOPAČ,
Lfiijblana, Celovška cesta SO.
Za martinovo peč
se iščejo
spreten kova
preskuševalec ali za orodje in samostojen marljiv topilec oz. prvi pomočnik pri peči. Ponudbe na tovarniško ravnateljstvo železarne v Zenici (Bosna.)
1
&
Odvetnik D- FRAN TRAMPUŽ
naznanja, da je otvoril odvetniško pisarno
v Kamniku, Glavni trg št. 81.
■v
• • • e
A
Fr. L v. Bacho “TČeLS11*"
 Samostanska ulica štev. 4, ==—
d£ vsem udom Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, podružnica Celje, podplate !n zgornje dele čevljev po 5 7« znižani ceni, od vsake dnevne cene.
registrovana zadruga z omejeno zavezo.
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 5. ure popoldne, v sobotah in dnevih pred prazniki pa od 8. do 1. ure popoldan in jih obrestuje po čistih
Rentni davek plača društvo iz svojega. Obresti se kapitalizirajo polletno. Večje in nestalne vloge se obrestujejo po dogovoru.
POSOllla daje svojim zadružnikom proti vknjižbi, na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. Meftiee se eskomptujejo bo bančni obrestni meri.
Stanje vlog je bilo koncem leta 1918 IH* milijonov kron. Rezervni zakladi znašajo okoli nad 50.000 K.