v Ljubljani
na koncu
Izdalo šolsko vodstvo šolskega leta
1892/93
Založila oseinrazredna mestna dekliška ljudska šola v Ljubljani
Tiskal R. Milic v Ljubljani
-
Tristoletnica zmage pri Sisku.
iavnost, katero so praznovale ljubljanske ljudske šole dne 22. junija 1893, dopoludne Bogu v zahvalo, cesarju in domovini na slavo, popo-^ ludne pa sebi in vsi Ljubljani na čast in veselje, je toliko redka in znamenita, da je dobil podpisanec nalog, spisati o njej v stalen spomin sledeče natančno poročilo.
Dne 2 3. decembra 1892 je došel vodstvi I. m. d. Ij. šole od c. kr. mestnega šolskega sveta nasledni razpis:
„Štev. 734 m. š. sv.
Vodstvu I. mestne deške ljudske šole v Ljubljani.
Okrajna učiteljska konferencija za slovenske in slovensko-nemške šole je dne 30. junija t. 1. vzprejela nastopni nasvet gospoda učitelja Ivana Beleta:
,„Učiteljska skupščina priporoča slavnemu c. kr. mestnemu šolskemu svetu, naj blagoizvoli ukreniti, da se bode drugo leto, t. j. dne 22. junija 1893, z izredno slavnostjo praznovala tristoletnica bitve pri Sisku, in sicer:
1. z zahvalno sv.-mašo, katera naj se daruje skupno za vse ljudske šole v znanem zgodovinskem mašnem plašči,
2. s šolsko slavnostjo,
3.	popoludne s šolsko veselico za učence v velikem	stilu.
4.	Prihodnji dan bodi nauka prost.
V Ljubljani, dne 30. junija 1892.
Ivan Bele s. r.““
C. kr. mestni šolski svet je v svoji seji dne 3. decembra v principu pritegnil	temu samostalnemu predlogu gosp. učitelja	Ivana	Beleta	ter	sklenil,
da	je pozvati učiteljski zbor I. mestne šole, čegar	član	je g.	Bele,	naj	v
dveh mesecih c. kr. mestnemu šolskemu svetu predloži natančni podrobni načrt o nameravanem slovesnem praznovanji tristoletnice bitve pri Sisku. Zlasti pa se naroča ondotnemu učiteljskemu zboru, da sestavi približnji proračun, koliko bi ta slavnost stala, ter potom šolskega vodstva tu sem poroči, kako bi bilo preskrbeti potrebne novce.
G. kr. mestni šolski svet.
V Ljubljani, dne 19. decembra 1892.
Predsednik:
Grasselli s. r. “
Odgovarjaje temu naročilu ponovil je učiteljski zbor 1. ni. d. lj. šole po šolskem vodstvu splošni načrt s pristavkom:
„Ako bi bilo dne 22. junija slabo vreme, zvrši se ta dan samo 1. in 2. točka programa, 3. točka se pa prenese.
Podrobni program za 3. točko določi posebni odbor.
Da se more	vse to zvršiti, blagoizvoli	slavni	mestni šolski svet:	i
1. obrniti se	do sl. mestnega zbora, da v ta	namen daruje 200	gld.;
2. sklicati posebni odbor učiteljev vseh mestnih šol. Ta odbor sestavi podrobni program, obrni se do sl. kranjske hranilnice za podporo in tudi drugod nabiraj denarja, kruha, jedil in pijač, izprosi vojaško godbo in skrbi za vse, da se program izvrši.
Vodstvo I. m. d. lj. šole v Ljubljani, dne 2 7. ja n u varij a 1893.
A. Žumer s. r.
voditelj.“
Dne 8. aprila 1893 je došel vodstvom mestnih javnih deških ljudskih šol razpis št. 63, glaseč se:
„C. kr. mestni šolski svet je v svoji seji dne 18. marcija letos sklenil, da je tristoletnico	bitve pri Sisku (dan 22.	junija	1893) na mestnih ljudskih
šolah ljubljanskih	primerno praznovati.
Skrb za vse priprave in za zvršitev podrobnega načrta je izročena posebnemu odseku, sestavljenemu iz zastopnikov učiteljstva tukajšnjih javnih mestnih deških ljudskih šol.
Zategadelj izberi ondotni učiteljski zbor tri (uč. zbor štirirazrednice dva) učitelje za svoje zastopnike v omenjenem odseku in vodstvo zglasi semkaj imena izvoljenih, da jih mestni šolski svet pozove na prvi sestanek.
C. kr. m. š. svet, i. t. d.“
Dne 18. aprila je došla gospodoma nadzornikoma in v odsek izvoljenim učiteljem nasledna
„ Okrožnica
Gospode člane odseka za priprave k praznovanju tristoletnice bitve pri Sisku vabim k seji, katero bo imel omenjeni odsek v sredo 19. dan aprila 1893 ob 5. uri popoludne v mestni dvorani.
V Ljubljani, dne 18. aprila 1893.
Grasselli s. r.
Prejmi gospod: Armič Leopold, Bahovec Frančišek, Bele Ivan, Furlan Jakob, Janovski Josip, Kokalj Frančišek, Kummer Valentin, prof. Levec Frančišek, prof. Wallner Julij, Maier Anton!“
K seji so prišli vsi pozvani razven g. prof. Levca, ki je bil zadržan.
Po ogovoru gospoda predsednika c. kr. mestnega šolskega sveta sklenilo se je najprej, da se ima glavni odbor razcepiti na tri odseke: cerkvenega, finančnega in veseliškega s pristavkom, da se vsak odsek s kooptacijo lahko pomnoži.
Predsedstvo velicega odbora je blagovolil prevzeti gospod župan Peter Grasselli, podpredsednikoma sta se izvolila gospoda nadzornika prof. Fr.
Levec in prof. Julij Wallner, tajnikom pa učitelj J. Furlan.
V pododsek za cerkveno slavnost so se izvolili gospodje: prof. Fr.
Levec načelnikom, Janez Smrekar, Mavrilij Šarabon, Fr. Kokalj in J. Maier.
V finančni odsek gospodje: prof. Julij Wallner, Fr. Bahovec, J. Kruleč,
V. Kummer, Ant. Maier in dr. J. Waldherr.
V	odsek za šolsko veselico gospodje: I. Bele načelnikom, L. Armič, J. Furlan, Jož. Janovski in Ant. Razinger.
Sklenilo se je povabiti tudi c. kr. vadnico in zasebnelj udske šole ljubljanske k udeležbi.
Predsednik vsake sekcije naj sklicuje zborovanja. — Posamezni odseki naj takoj prično delovanje.
Dne 2 0. aprila je stavil načelnik veseliškega odseka pismeno nastopni nujni predlog:
„Misel, da priredi na dan siseškega zmagoslavja vsaka šola domačo slavnost sama zase, naj se opusti.
Namestu tega naj se priredi skupna slavnost za vse slovenske in nemške deške ljudske šole, in sicer v veliki dvorani „Tonhalle“ z naslednim programom (sledi program).
Ker čas pritiska, naj se ta nasvet pošlje po okrožnici, in ako se mu pritrdi, naj se poveri odsek za veselico, da ga premotri in pripravi njegovo izvršitev.“
Na prošnjo gospoda župana je odgovoril direktor filharmoničnega društva, gospod vladni svetnik dr. Friderik Keesbacher dne 2 G. a p r i 1 a, „da je vodstvo filh. društva v svoji seji dne 25. aprila z največjo radovoljnostjo in z izrazom posebnega veselja enoglasno sklenilo, prostore v „Tonhalle“ za nameravano patrijotično zmagoslavje brezplačno prepustiti.“
Dne 15. maja sta se sešla veseliški in finančni odsek v skupno sejo v
1.	m. d. Ij. šoli. Te seje so se tudi udeležili g. c. kr. vadniški učitelj Gerkman n (ad informandum), g. voditelj zasebne šole nemškega šolskega društva .1. Benda, ki je izjavil, da se njegova šola udeleži cerkvene in šolske slavnosti, za udeležitev pri popoludanjšnji veselici pa ni poverjen, in g. dr. J. Waldherr.
Sprejel se je program za šolsko slavnost v „Tonhalle“ in so se razdelile uže pripravljene pesmi in deklamacije za posamezne šole. Načelnik veseliškega odseka se je poveril, naj sestavi poziv na proslavo v slovenskem in nemškem jeziku. Načelnikom finančnemu odseku se je izvolil g. prof. Julij Wallner.
Na 18. dan maja je sklical načelnik finančnega odseka člane tega odbora in načelnika veseliškega odseka v sejo. Sklenilo se je nabirati potrebne vsote po nabiralnih polah, ki bodo deloma ležale v podpis v pro-dajalnicah, deloma pa se bodo izročile gospem, gospodičinam in gospodom, ki bodo nanje nabirali prispevkov. V ta namen naj se hektografuje 40 s pečatom c. kr. m. šolskega sveta označenih pol.
Dne 2.j. maja	je izšel v uradni „Laibacher Zeitung“	in	v „Slovenskem
narodu“ drugi dan	pa v „Slovencu“ nastopni
„Poziv na proslavo tristoletnice zmage pri	Sisku 1.	1593.
Bliža se nam	tristoletnica najslavnejšega dne	v	kranjski	zgodo-
vini: zmage nad Turki pri Sisku, 2 2. dne junija 159 3.
Dvesto let skoraj je hudi Turek razsajal po naši deželi, požigal, moril in skrunil in na tisoči in tisoči čvrstih sinov in hčera odgnal v grozno suž-nost. S pripasanim mečem je obdeloval kmet svoje polje; vsak grič, vsako pokopališče se je izpremenilo v tabor, in samo sloga, ki je vodila kmeta, meščana in graščaka v boj, neomahljivo zaupanje v božjo pomoč in v svojo moč, sveta gorečnost za krščansko vero in za rojstveni dom, ki je vse navduševala, je ohranila naš narod, da je v nejednakem boji trdno obstal na braniku krščanstva, da nikdar ni obupal in se nikdar udal.
Nazadnje je vendar-le prišel dan plačila. Sredi junija 1593. 1. so naznanjale plamteče grmade z gora, da zopet grozi nevarnost. Bosenski Hasan-paša je bil s 30.000 možmi pridrl pod Sisek, da bi najprej v oblast dobil to trdnjavo, potem pa si podjarmil sosedna slovenska mesta in dežele. Nevarnost je bila velika; kajti — kakor pravi narodna pesem —
Tur’k če vzel nam Sisek hode,
Nam narobe vse, vse pojde.
Mest’ Ljubljana bo pokraj’na,
Kranjska dežel turška drajna.
Zato so se brž začela zbirati hrvaška, kranjska, štajerska in cesarska krdela, da pobite obkoljenemu mestu na pomoč. A kaj bo peščica 4000 mož proti toliki sili nevernikov! In res začetkoma v vojnem svetu večina ni bila za lo, da bi Turke prijeli. Toda na Andreja Turjačana pogumni vzklik, „n a j ne gledajo na število, ampak naj Boga prosijo za zmago“, odločili so se za boj.
Drugi dan, 22. junija, na god sv. Ahca 1593, je Hasan-paša z 18.000 svojih najboljših vojakov prekoračil Kolpo in v prvem pritisku zagnal krščansko prednjo vojsko v beg. Usoda bitve in vse dežele je visela na niti. Zdaj pa poseže zopet Turjačan vmes. S kratkimi navdušenimi besedami razvname svojim rojakom srce, da z bojnim krikom „Kristus in sv. Ahäc!“ kakor vihar planejo na sovražnika. Kakor snopje so na desno in na levo padali Turki pod meči kranjskih oklop-nikev; v odprto gaz pa so za njimi pritisnile druge čete. Tudi Hrvatje so se zopet uredili in so znova šli na Turke; po kratkem boji je neverna vojska pogum zgubila, ter se je v divji beg spustila proti Kolpi. Toda drug Kranjec, Štefan grof Blagaj je že zasedel most, in vsa turška vojska je popadala pod krščanskim mečem ali pa potonila v Kolpi. Samo 3000 nevernikov je smrti uteklo. Hasan-paša sam in več osmanskih cesarskih princev je prišlo v tej bitvi ob življenje.
Velik je bil plen, ki so ga kristijani našli v turških šotorih; še večja pa je bila njih slava, da so nevernika v veliki bitvi na planem popolnoma pobili, kar se že davno, davno ni bilo več zgodilo. Pred vsemi pa je zaslovelo kranjsko ime po svetu. Cesar Rudolf II. je poslal zmagovalcu Andreju Turja čanu zlato častno verigo ovratnico; sveti oče papež Klemen Vlil. pa mu je pisal svojeročno pismo,	v katerem je Andreju,	„ki	je	bil
v vojnem svetu z besedo, v boji	samem pa s pestjo	n a j p r	v i “,
svoje občudovanje in zahvalo izrekel in ga Bogu priporočil. Drugemu poveljniku kranjskih konjikov, Adamu Ravbarju, pa je hvaležni slovenski narod s svojo prekrasno pesmijo spletel	nevenljiv zmagalčev venec.
Od tega dne je imela naša dežela	mir pred Turki.
Dolžnost nam je pač, da se letos na sv. Ahca dan spomnimo stiske svojih očetov in hrabrih junakov, ki so nas iz nje rešili!
Uvažujoč veliki pomen praznovanja spominskih dnij za povzdigo ljubezni do domovine, sklenil je c. kr. mestni šolski svet za stolno mesto Ljubljano, naj tristoletnico zmage pri Sisku vse njemu podrejene ljudske šole svečano obhajajo.
Iz članov c. kr. mestnega šolskega sveta in odposlancev učiteljskih zborov javnih in zasebnih ljudskih šol ljubljanskih sestavljeni odbor je določil sledeči
slavnostni vspored za 22. dan junija t. I.:
1.) Skupna zahvalna sv. maša vseh tukajšnjih ljudskih šol v stolni cerkvi.
2.) Skupna šolska slavnost za vse tukajšnje deške ljudske šole v dvorani „Tonhalle“ filharmoničnega društva.
3.) (Popoludne:) Javna šolska veselica za učence mestnih deških ljudskih šol na igriškem travniku Podturnom.
Prvi dve točki tega vsporeda se bosta vršili v šolskem krogu in slavnostnemu odboru ne prizadevata posebnih skrbij. Uspeh tretje točke pa jo popolnoma zavisen od dejanske pomoči javnih korporacij in prebivalstva ljubljanskega.
Za slavnostni odbor:
Župan Grasselli,
c. kr. mestnega šolskega sveta predsednik.
Prof. Julij Wallner,	Prof.	Frančišek Levec.
c. kr. okr. šolski nadzornik.	c.	kr. okr. šol. nadzornik.
Ivan Bele,
mestni učitelj.“
Ko je izšel poziv, izdale so se tudi pole in se je začelo nabiranje prispevkov za veselico.	_____________
Na prošnjo slavnostnega odbora je dovolil gospod polkovnik vitez pl. Gariboldi brezplačno godbo za šolsko slavnost in za veselico.
Veseliški odsek je naprosil g. A. Försterja, da zloži po pesmih, namenjenih za šolsko slavnost in drugih slavnostno koračnico, in ji je poiskal založnika; posredoval je, da je g. založnik uradne „Laibacher Zeitung“ g. Ottoinar Bamberg dobil od g. P. pl. Radicsa obširen spis o turških bojih in bitvi pri Sisku, ki se je imel potem ponatisniti v slavnostnem spisu; naprosil je g. Ant. Funteka, da je preložil slovenske za slavnost namenjene pesmi na nemški in nemške na slovenski jezik; stopil je v dogovor z dunajskim slikarjem za izvršenje nekaterih slavnosti primernih podob. G. dež. arhivar Ant. Koblar obljubil mu je slovenski mladini in priprostemu narodu namenjen slavnostni spis. Vslav. deželni odbor je na njegovo prošnjo dovolil izvršenje poslikane fotografije podobe bitve pri Sisku v muzeji. G. vodja Marijanišča prof. dr. Fr. Lampe je prepustil blagohotno dve podobi za slavnostni spis. Slavno vodstvo strokovne šole je dovolilo izvršenje velike doprsne podobe Andreja Turjaškega in slike bitve pri Sisku po učencih te šole pod navodom g. J. Vesela, dalje lepega izrezljanega okvirja za podobo bitve pri Sisku po g. E. Cigoju, dveh velikih za lučalno vajo namenjenih turških glav po g. J. Springerju in originalne smešne zastave za šolske prvence po gospe M. Hlavki. G. A. Aškerc je prepustil svojo pesem „Mea Kulpa“ za slovenski, g. Grotke v Berolinu je pa privolil v ponatis nekaterih Anast. Grünovih prevodov slovenskih narodnih pesmij iz „Volkslieder aus Krain“ v nemškem slavnostnem spisu. Dalje je veseliški odsek preskrbel natis teksta za slavnostno koračnico in drugih tiskovin, konečno ureditev slavnostnih knjižic, njih korekturo i. dr.
Poleg teh za stalen spomin na tristoletnico namenjenih umetniških ali didaktiških predmetov je naročal odsek igrač za veselico, naprosil g. Bittnerja za prireditev smešnega cirkusa in se pri svojih shodih dogovarjal o programu za veselico.
Učenci so se tačas pod svojimi učitelji in vrhnim vodstvom gg. A. Maierja, J. Maierja in A. Razingerja vadili v petji za slavnost in pod poveljem gg. naduč. 13. Valente in uč. J. Furlana in A. Kcelja v kretanji in nastopu.
Nadučiteljice in učenke najvišjih razredov m. slov. in nem. dekliške šole pa so pripravljale kokarde, prevoze i. dr.
Darovi so dohajali v obilni meri: Živil so darovali: gg. Jean Schrey, Fr. Ks. Slatnar, J. Čad in J. Zalaznik; — gg. Or. Dolenec, Avg. Tschinkl, gsa. Jo-sipina Schumi in g. J. Spoljarič; gospa P. Mauser in g. Buzzolini; — gg. Jos. Lenče, Ilija Predovič, Fr. Ferlinc, Ant. Zuliani in A. Vilfan; — gg. J. Auer, bratje Kosler, M. Stare v Mengši in br. Reininghaus; gg. Gust. Fischer in Iv. Kunčič.
Tiskarna Rud. Miličeva je prevzela brezplačni natis g. Koblarjevega spisa, ki je najprej izšel v „Učiteljskem tovarišu“; Narodna in Katoliška tiskarna pa sta zgotovili natis pozivov, programov in podob po znatno znižani ceni. Gospoda Avg. Drelse in Eberl sta podarila odboru 30 turških glav, namenjenih za dekoracijo slavnostnega prostora in za spominske darove.
Za zastave so pripomogli gg. J. Mathian, Sr. Nolli in preč. gspe. Uršulinke.
Igrač za otroška darila so podarili gg. Ferd. Schmitt, E. Jeuniker, K. Karinger, J. Giontini in K. Till.
Slavna uredništva ljubljanskih treh dnevnikov so vedno blagovoljno priobčevala objavo daril in so sploh na vsak način podpirala veseliški in finančni odsek v njunem delovanji.
Dne 17. junija so se zbrale gospe in gospodičine, ki so s prehvale-vredno požrtvovalnostjo prevzele pogoščenje šolske mladine, pri voditeljici gosp. Juliji Moos ter si izbrale za načelnico gospo Marijo Murnik o v o. Blizu štirideset dam, med njimi gospe in gospodičine, ki se vsak dan požrt-vujejo v ljudski kuhinji, dalje nadučiteljice in učiteljice mestnih dekliških šol, med katerimi je še posebno omeniti gene. Frid. Konscheggove, so s čudovito urnostjo in preglednostjo zvrsile vse priprave, vsa naročila in vse priredile, kar je bilo treba za nasičenje 1300 dečkov.
Ravno isti dan pokazale so se pri prvotno nameravanem, najpriprav-nejšem prostoru na treh travnikih za kolizejem nekatere slučajne nedostat-nosli, katerih ni bilo moči odstraniti, in treba je bilo misliti na drug približno	ugoden prostor. V ponedeljek	11). junija smo dobili	tako veselišče na
travnikih pod Gekinovim gradom,	katere	so gospodje br.	Kosler	z veliko
prijaznostjo postavili odboru na razpolaganje.
V torek, 20. junija je bila prva in edina skupna skušnja za nastop in za petje z godbo v „Tonhalle“.
Po skušnji je bil zbor celotnega odbora. V njem se je določil red za cerkveno in za šolsko slavnost, za sprevod i. t. d.
V sredo so se razpošiljala povabila za akademijo v „Tonhalle“, katerih je pa bilo zaradi pretesnega prostora samo 130, — postavljala so se na veselišči strelišča, mlaji i. t d., razposlali se slavnostni knjižici i. dr. Barometer je padal nižje in nižje; zvečer pa se je usul dež, ki je lil potem celo noč in žugal uničiti vse veselje.
Napočil je sv. Ahca dan, željno pričakovani praznik tristoletnice. Žalosten	je bil pogled na nebo, ki	je	bilo	na vse strani z	debelimi	temnimi
oblaki	zagačeno. Kljub temu so	se	na	veselišči vršile neumorno	konečne
poglavitne priprave. Gg. Or. Dolenec in Plehan sta postavljala z veliko po-strežljivostjo posojene šotore za pogostitev, za godbo i. t. d., g. dr. Fales-chini je dal brezplačno postaviti mize, klopi i. dr., gg. Predovič, Auer in Drelse so dali privažati lope, lelovadsko orodje in živila, g. J. Malhian pa je pod lastnimi stroški s svojim in deloma od vsi. deželnega odbora posojenim blagom zvršil jako ukusno okrašenje celega veselišča.
VIJ
Ob 3/4 8 korakali so s svojimi cerkvenimi zastavami v najlepšem redu praznično oblečeni dečki vseli javnih in zasebnih ljudskih šol ljubljanskih proti stolni cerkvi, kjer so se točno postavili na določene jim prostore. Učenke štirih višjih razredov slovenske in nemške dekliške ljudske šole so bile uže prej zasedle odločene jim klopi. Udeležili so se te zahvalne maše tudi g. župan kot načelnik mestnega šolskega sveta, gospoda nadzornika, nekateri drugi odličnjaki in mnogo pobožnega občinstva. Daroval je sv. mašo preč. g. kanonik in šolski nadzornik And. Za meji c v spominskem plašči, narejen iz plašča Hasan paše, katerega so si ta dan ljudje zelo ogledovali v zakristiji stolne cerkve. Veličastno so se iz več kot tisoč otroških grl glasile priproste cerkvene pesmi, in marsikako oko se je porosilo, ko je po odpetem »Te Deum“ zadonela zahvalna pesem Bogu, da je podelil našim očetom zmago, katere spomin smo praznovali ta dan. Dekliška javna in notranja šola pri prečastitih gospeh Uršulinkali sta praznovali tristoletnico s cerkveno slavnostjo, po kateri je bilo mnogo učenk pogoščenih na samostanskem vrtu.
Zmagovito je solnce prodrlo skozi oblake in se nam veselo smejalo, ko smo se iz cerkve vračali v šolo. V šolski sobi je 'dobil vsak slovensk učenec slavnostno knjižico „Tristoletnica zmage pri Sisku. Spisal Anton Koblar. Z dodatkom prazniku primernih pesmij“ — nemški pa „Zur Siegesfeier der Schlacht bei Sissek von Peter v. Radies. Mit einem Anhänge von der Feier angemessenen Gedichten“.
Po ’/alO. uri so korakali z vihrajočimi novimi zastavami, z bobni in trobentami učenci vseh udeleženih šol — namreč I. in II. slov. m. Ij. šole, mestne nemške deške šole, zasebne šole nemškega šolskega društva in zasebne šole v Marijanišči — proti „Tonhalle“, kjer se je imela praznovati skupna šolska slavnost z nastopnim vsporedom:
1. Rili. Wagner. Vstop gostov iz „Tanhäuserja“. S vira vojaška godba.
2. J. Himmel. Molitev med bitvo. Pesem Th. Körnerjeva, poslovenil Ant. Funtek. Slov. in nem. petje s spremljevanjem vojaške godbe.
3. Mea Kulpa. (22. junija 1593. leta.) Balada A. Aškerčeva. Deklamacija.
4. Ant. Foerster. Danes je taisti dan. (Slavnostne koračnice 1. del.) Slovenska narodna pesem. Slovensko petje s spremljevanjem vojaške godbe. — V zvezi s tem:
5. Anton Foerster. Kranjska slavnostna koračnica. (II. del.) Svira vojaška godba.
ü. Pesem od Dunaja. (1683.) Slovenska narodna pesem. Deklamacija.
7. Prinz Eugenius, der edle Ritter. (1717.) Pesem Fr eil igra th o v a. Deklamacija. — V zvezi s tem:
8. Prinz Eugen, der edle Ritter. Nemška narodna pesem. Nemško pelje s spremljevanjem vojaške godbe.
9. Ant. Foerster. Oj stojaj, stojaj Beligrad. (1789.) Slavnostne koračnice III. del. Slovenska narodna pesem. Petje s spremljevanjem vojaške godbe.
10. J. Schmidt. Filipovič-koračnica. (1878.) Svira vojaška godba.
11. J. Haydn. Cesarska pesem. Slovensko in nemško petje s spremljevanjem vojaške godbe.
Sola za šolo je prikorakala v dvorano, in kakor izvežbani vojaki so nastopili učenci mirno in natančno po določenih prostorih. Na odru je že sedela vojaška godba; na galeriji in v ozadji pritličja pa so zasedali po vab-
Ijenci svoje sedeže. Goste so sprejemali gospodje: župan Grasselli kol načelnik slavnostnega odbora, gg. nadzornika Levec in Wallner in gg. voditelji mestnih šol: Fr. Raktelj, B. Valenta in A. Žumer.
Počastili so to slavnost s svojo navzočnostjo: gospod deželni predsednik baron H ein z gospo soprogo, njeg. prevzviš. g. knezoškof Missia, gg. dež. glavar Detela, dež. odborniki ces. svet. Murnik, dr. Papež, dr. Schaffer in dr. Vošnjak, polkovnik g. vitez Gariboldi; trg. in obrt. zbornice predsednik g. Perdan, podžupan g. Petriči c, not. zbornice predsednik g. dr. Zupanec, člani deželnega in mestnega šolskega sveta, duhovniki, učitelji, učiteljice in več odličnih dam. G gm. Fux je izgovoril svojo odsotnost.
Točno ob 10. uri se je začelo izvrševanje vsporeda. Ob uspehu koncerta naj posnamemo poročila po ljubljanskih dnevnikih. „Velikansk je bil uspeh, mogočen učinek in nepozabljiv utis v dvorani „Tonhalle“ prirejenega koncerta.“ (Laib. Ztg.) — „Prav srečna je bila misel, združiti v proslavo lega znamenitega dne v pi vi vrsti šolsko mladino in tako prirediti slavnost, katere se je z zanimanjem udeležilo tudi ostalo občinstvo . . Ves vspored se je izvršil prav točno in precizno, in so mladi pevci pokazali veliko spretnost.“ (Sl. N.) — „Najbolj nam je ugajala „Molitev med bitvo“, zložil J. Himmel: velik učinek je napravil pri fermah boben, posnemaje top. Ravno lako je dopadla in očarala „Kranjska slavnostna koračnica“, zložil Ant. Foerster.“ (SL) — „Izmej treh deklamacij je najbolj dopadla izborna Aškerčeva balada „Mea Kulpa“, katero je prav krepko in dobro premišljeno deklamoval učenec
V.	R. Tudi deklamatorja ostalih dveh točk „Pesem od Dunaja“ (J. K.) in „Prinz Eugenius“ (K. L. sta rešila svoji ulogi povoljno.“ (Sl. N.) — „Najveličastnejši utis je napravila prekrasna „Cesarska pesem“, ki je častitljivo končala koncert, o katerem se najboljša sodba lahko izreče kratko in točno: Dobra celota od začetka do konca. Tako je tudi umetnost pomagala to slavnost povikšati.“ (Laib. Ztg.)
Iz „Tonhalle“ so odšli učenci redoma v šole in so se tam razšli. S tem je bil svečani del praznovanja končan. Še predno je bila ura dve popoludne, začele so se kazati okoli šolskih poslopij nenavadne prikazni: otroci v naj-raznovrstnejši vojaški opravi. Z glasnim smehom so se pozdravljali in občudovali ti čudni junaki, in tem glasnejši je bil vrišč, čim bolj nenavadna in nemogoča je bila suknja, čaka ali sablja, katero je imel novodošli rekrut
Ob 1 /2 3 so se začele urejati trume učencev po razredih pri svojih šolah in so od tarn odrinile ob 3/4 3 proti zbirališču. Nad mesarskim mostom sta se sešli mestna nemška in I. slov. m. d. lj. šola ter odkorakali po sv. Petra cesti proti Marijinemu trgu, kamor je ravno prav dospela II. m. d. lj. šola. Izpred mestne hiše se je zdaj začel pravi sprevod. V lepih vrstah po štirje in štirje so po taktu trobentačev, piskačev, orgljavcev in odličnih bobnarjev korakale pisane trume po glavnem trgu, čez Turjaški trg, okoli zvezde, po Šelenburgovi ulici in po Dunajski cesti proti Koslerju. Take armade še ni nikdar videla Ljubljana. Pred vsako šolo naprej je vihrala nova abecedarska zastava; med njimi je bila posebno izvrstno pogojena ona, katero je podarila c. kr. strokovna šola I. m. d. lj. šoli in na kateri je bral vsakdo, ki je znal, v podobah znano puščico: „A, b, c, krave so večje kot ovce; krave bezljajo, ovce pa ne znajo.“ Za zastavo pa so stopali v polni zavesti svoje imenitnosti resno in ponosno junaki tega dne, ta v popolnem novi častniški obleki, britko sabljo v roki, drugi s priprosto papirnato kapo in lesenim mečem, kakor so mu ja oče v naglici naredili; pešci in konjiki, Turki in kri-
stijani, s puškami, sabljami, samostreli in loki, s čakami in klobuki vseh armad, kar jih je ali jih nikdar ne bo. Potem je zopet prišel cel razred enako pokrit s pisanimi turbani, ki je na znamenje svojega učitelja urezal na enake piščalčiee nezaslišano turško muziko. Pred tretjim razredom je prišla pri vsaki šoli nova zastava, s cesarskim, deželnim ali mestnim grbom. Nazadnje prijaha na konji, katerega je gonil na treh kolesih, Andrej Turjaški sam, v oklepu in čeladi, ogrnen s tigrovo kožo karlovških oklepnikov. Pred njim so nesli veliki poveljniški meč ; za njim pa so gnali njegovi hrabri junaki ujetega pesoglavca. Vse ulice so bile polne gledalcev, posebno Šelenburgova ulica, Dunajska in Marije Terezijo cesta so bile kar natlačene. Neizmeren smeh je spremljal dolgo, dolgo (bilo je nad 1300 dečkov) pritlikavo vojsko, ki je modro in neutrujena korakala po glasu vojaških in nevojaških godal.
Proti 4. uri je dospel sprevod, katerega je uže od daleč pozdravljal grom šišenskih topičev, ki. so potem veselo pokali do večera, na veselišče, ki je bilo ob tem času uže natlačeno polno. V najlepšem redu so se posamezni razredi na levo in na pravo cepili proti igriščem, kjer so se pridružili tudi gojenci Marijanišča, in kmalu so se začele raznovrstne igre: streljanje z žogami na glave, streljanje v tarče s puškami in samokresi, pobijanje loncev, skakanje v višavo in daljavo, skakanje čez kozla in plezanje. Gospodičine so delile odlikovancem trakove in majhna darila. Pravega igranja seveda ni bilo, ker je bila prevelika gnječa (nabralo se je čez 10.000 ljudi). Najhujši pritisk je bil okoli vojaške godbe, ki je sredi igrišča neumorno svirala. Ko se je dalo z rogovi znamenje za zbiranje, napotil se je razred za razredom proti trem šotorom, kjer so gospe in gospodičine pod zvedenim poveljništvom gospe Murnikove na papirnatih platnikih pripravile vsakemu učencu posebe njegov vabljivi delež. (Okoli šotorov in na igriščih je skrbel za red oddelek ljubljanske požarne brambe pod vodstvom g. Alb. Ahčina.) Ko je dobil vsak svoje, posedli in polegli so učenci po trati ter se mastili z mesom, mrzlo pečenko, štruklji in kruhom in to potem pod očetovsko skrbnostjo svojih učiteljev zamakali s pivom in vinom.
Ko so se pokrepčali, odšli so zopet na igre. Nekateri razredi so si ogledali slavnostni šotor, nad katerim je vihrala zastava posneta po krščanski zastavi izza turških bojev, ki se nahaja v ljubljanskem muzeji. Znotraj je bil šotor okrašen s turškimi glavami, z viteškim in turškim orožjem; po stenah pa so visele podoba Andreja Turjaškega, dve podobi bitve pri Sisku, ilustracije k narodnima pesmima o „Ravbarji“ in „Lambergarji in Pegamu“ in dve zanimivi oljnati sliki: Mea Kulpa — Mea culpa! Drugi so šli z močnimi samostreli streljat deset metrov visoko pribite orle, ali lučat v velikanski leseni glavi. Največ pa se jih napotilo proti cirkuzu, kjer so se na prostem kazali Indijanci in divji zamurci, učeni osel in krotki lev in druge enake burke na veliko veselje tistim tisočem gledalcev, ki so sploh kaj videli.
Solnce se je pomikalo proti zatonu, in treba je bilo misliti na odhod. Še enkrat so se razredje podali k zapeljivim trem šotorom, kjer je dobil vsak deček nekaj sladčic in malo pijače, potem so vsak svojo zapeli ter se s tužnim srcem pa glasnimi živio-klici poslovili od veselišča in se v največjem redu podali v mesto nazaj. Zadnji razredi so bili še tako srečni, da so videli umetalni ogenj in rakete, ki so švigale proti nebu. Uradni list je pisal drugi dan: „S popolnim zadoščenjem lahko trdimo, da so vsi v jeden glas hvalili vzgledno vedenje šolske mladine, da se ni pripetila niti najmanjša nezgoda in neprilika in da je bilo vsakemu žal, da je ta veseli praznik tako hitro minil. V teku popoldneva počastila sta gospod deželni predsednik baron Hein
in gospa soproga veselico s svojini obiskom, in je ostala večina dostojanstvenikov do konca na veselišči. — Nepozaben bo ostal vsem udeležencem ta prekrasni spominski dan, čegar sijajni uspeli je prekosil najsmelejše nade".
Dne 28. junija popoludne so se zbrali na dvorišči 1. mestne deške ljudske šole učenci treh razredov, ki so na veselišči malo zamudili, ter se pogostili s štruklji in češnjami. Med tein časom so se postavili v telovadnici, okrašeni s spominki na tristoletnico, ki so prešli v last stalne razstave učil, ter še enkrat, v pričo nekaterih povabljencev in mestnih učiteljic, ki so prišle pogoščenim učencem postreč, zapeli in deklamovali slavnostne pesmi. Potem stopi pred učence g. nadzornik prof. Levec in jih ogovori blizu takole:
„Dragi dečki!
Dan 22. junija 1593. je z zlatimi črkami zapisan v zgodovini kranjski. Pred tristo leti na sv. Ahcä dan je pri Sisku mala peščica krščankih junakov pod vodstvom naših rojakov, pod vodstvom vrlega Turjaškega, Ravbarja in Blagaja premagala, uničila, v Kolpi utopila ogromno četo besnih Turkov, ter s tem jasno pokazala kaj more izvršiti pravo junaštvo, ljubezen do domovine in do vladarja združena z zaupanjem v božjo milost.
Da se dostojno proslavi ta, lahko rečem, najlepši dan v naši zgodovini, ukrenil je slavni mestni šolski svet, prirediti celo vrsto svečanostij, njih uprizoritev pa prepustiti vam, da se pri tem ob vzgledu naših slavnih junakov tem ože oklenete z vsem srcem svoje domovine in svojega vladarja.
Zaupanje, katero je imel slavni c. kr. mestni šolski svet do vas, ste do cela opravičili. Ob raznih prilikah zadnjih dnij ste vrlo nastopali, lepo peli ter se sploh brez izjeme dostojno vedli, tako da se je o vašem vedenji čula po vsem mestu sama hvala. Da bi vam slavni c. kr. mestni šolski svet pokazal svoje priznanje, poslal je tukaj nekaj daril tistim izmed vas, ki so se zadnje slavnostne dni odlikovali bodisi pri petji, bodisi pri igrah. Vzprejmite ta darila v spomin na preteklo tristoletnico in nikdar ne pozabite slavnih kranjskih junakov, katerim na čast smo jo praznovali!
Turjaški, Ravbar in Blagaj naj vam bodo vselej in povsod svetal vzgled pravega junaštva in prave ljubezni do domovine in vladarja. Spomin na njih junaški čin dne 22. junija 1593 pri Sisku naj vam prešine vaše srce, da bodete, kakor oni, tudi vi, kadar pride vrsta na vas, branili svojo domovino, vedno pripravljeni ravnati se po besedah cesarske himne:
Vse za dom in za cesarja Za cesarja blago kri!
V	to ime vas pozivam, da našemu vladarju in gospodarju, presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. s krepko donečim glasom trikrat zakličete: Slava!“
S cesarsko pesmijo se je potem končala ta kratka slavnost, po kateri so bili še nekateri učenci, ki so se na kakoršen koli način odlikovali na slavnostni dan, obdarjeni z dobitki.
Dne 10. julija se je zbral finančni odsek za računski sklep v končno sejo. Izdalo se je bilo 37 s pečatom c. kr. mestnega šolskega sveta označenih pol, ki so imele nastopni uspeh:
Pola 1.*) 12 gld.; pola 2. (Giontini) 29 gld. 10 kr.; pola 3. (Karinger) 45 gld.; pola 4. 10 gld.; pola 5. (knjig. Kleinm. in Bamb.) 22 gld. 50 kr.; pola 6. 6 gld.; pola 7. — gld.; pola 8. 6 gld.; pola 9. 8 gld.; pola 10.
*) Imenom so navedene pole, ki so zdale nad 20 gld.
7 gld.; pola 11. 12 gld.; pola 12. — gld.; pola 13. (Wallner) 39 gld.; pola 14. (g. župan — sl. kranj. hranilnica s 100 gld.) 135 gld.; pola 15. (ga. dr. Jenko) 41 gld. 20 kr.; pola 16. (gč. Jenny Recher) 101 gld. 1 kr.; pola 17. (gč. Frid. Konschegg) 64 gld.	50	kr.; pola 18. 7	gld.; pola	19. (gč. Erna
Handl) 117 gld. 10 kr.; pola	20.	17	gld.	40 kr.;	pola 21. 6	gld.; pola 22.
(g. Val.	Kummer)	33	gld. 85 kr.; pola 23. 8	gld. 50 kr.; pola 24. 6 gld.
30 kr.;	pola 25.	(g.	Fr. Kokalj) 37 gld. 50	kr.; pola 26. (g. J. Furlan)
23 gld.;	pola 27.	—	gld.; pola 28. (ga. Gottlob) 30 gld.; pola 29. 7 gld.;
pola 30. 13 gld. 10 kr.; pola	31.	12	gld.	50 kr.;	pola 32. —	gld.; pola 33.
3 gld. 50 kr.; pola 34. (gč.	Bauer)	32	gld. 10	kr.; pola 35. (ga. Povše)
93 gld.; pola 36. 13 gld.; pola 37. (g. Al. Jenič) 45 gld. 20 kr.
Skupna	vsota 37 nabiralnih pol znaša . .	gld.	1044.36
Skupilo	za neporabljeno	pijačo i. dr. ...	„	126.05
Vsota dohodkov .	gld.	1170.41
Vsota z	računi podprtih	stroškov ....	„	922.73
Prebitek .	gld.	247.68
Ta račun se ima predložiti celotnemu odboru v odobrenje; potem se razpolože pole v magistratnem ekspeditu v kontrolo in se konečno s celim aktom založe v arhivu.
Jako ugodni denarni uspeh kaže, v koliki meri se je ljubljansko občinstvo	zanimalo	za	tristoletnico. Kakoi je	načelnik ljubljanskega mesta,
preblagorodni gospod župan Peter Grasselli od prvega začetka spoznal odgojni pomen in veseli namen cele slavnosti in ni bil odboru predsednik na papirji, temuč je mladini na ljubo z občudovanja vredno potrpežljivostjo in z lastno mu obzirnostjo in spretnostjo storil vse, kar je koli moglo pripravljati srečni izid slavnosti, ter je ostal kakor kapitan na ladji do zadnjega in gledal, da se je obvarovalo, kar se je obvarovati dalo, tako je tudi vsa Ljubljana od najvišjega dostojanstvenika do priprostega težaka s prispevki v denarji in v blagu tekmovala, da napravi svojim otrokom vesel, zares spomina vreden dan.
Otroci, glejte, da se vselej pokažete vredni te ljubezni!
Bog poživi belo Ljubljano, taisti dan: našo Ljubljano!
Dne 11. julija 1893.
Ivan Bele.
:	i	i	.	,	•	'	,
•	:	•	••■	bi	v	i	;	<
'
.
- '
io
■
v	.	i	i	.	...
>i i- vi
■
Šolska poročila.
A. Učiteljsko osobje.
•Julija Moos, definitivna nadučiteljica.
Janez Smrekar, stalni verouöitelj.
Friderika Konsclicgg, definitivna učiteljica, prideljena v službovanje mestni nemški dekliški šoli.
Emilija Gusl, definitivna učiteljica.
Arneža Zupan, definitivna učiteljica.
Marija Wcssncr, definitivna «Učiteljica.
Marija Marout, definitivna učiteljica.
Julija Borovsky, definitivna učiteljica.
Ivana Praprotnik, definitivna učiteljica.
Frančiška Zcmc, definitivna učiteljica, imenovana za nemško dekliško šolo, a prideljena mestni dekliški osemrazrednici.
Marija Moos, pomožna učiteljica.
B. Statistični pre-
na. konci šolskega
Med let.« >111
era
Razred
oc
CC
VI
VII
22
Vlil
Skupaj
380
376
37(5
g-1 e d učenk
leta 1892/93.
Po narodnosti		Stanuje jih		j Solo	jih je	obiskovalo		Za višji razred		Neizprašanih je ostalo	Ukovino je plačevalo		
Slovenke	1 Nemke	v Ljubljani	zunaj Ljubljane !	prav pridno	pridno	manj pridno	zanikamo	sposobnih	nesposobnih 1		'o o	"o	'2
49	—	49	—	43	6	—	—	42	5	2	3	2	44
79	—	78	i	60	15	3	1	65	12	2	1	2	76
65	—	65	—	61	4	—	—	44	20	1	4	1	60
52	2	53	i	43	11	—	—	41	12	1	2	2	50
4(5	4	49	i	48	1	1	—	39	11	—	4	3	43
26	4	30	—	30	—	—	—	27	3	—	(5	1	23
22	1	23	—	23	—	—	—	23	—	—	1	2	20
24	2	26	—	26	—	_	—	26	—	—	3	3	20
363	13	373	3	334	37	4	1	307	63	6 i	24	1(5	336
C.	Učne knjige.
I. razred.
Verouk: Krščanski nauk za prvence, 10 kr. Učni jezik: Zumer-Razinger, Abecednik, 20 kr. — Računstvo: Prva računica, 8 kr. Petje: Slavček, 1. stopnja, 20 kr.
II. razred.
Verouk: Kratki katekizem, 16 kr. — Učni jezik: Prvo berilo in slovnica, Razinger-Žumer, 24 kr. — Računstvo: Druga računica, 12 kr. Petje: Slavček 1. stopnja, 20 kr.
III. razred.
Verouk: Kratki katekizem, 16 kr. — Učni jezik: Prva nemška slovnica in prvo berilo, 35 kr. Drugo berilo in slovnica, 35 kr. — Računstvo: Tretja računica, 13 kr. — Petje: Slavček 2. stopnja, 20 kr.
IV. ra/red.
Verouk: Kratki katekizem, 16 kr. Zgodbe sv. pisma, 59 kr. — Učni jezik: Tretje berilo, 40 kr. Praprotnik, slovnica, 32 kr. — Druga nemška slovnica, 36 kr. Lehmann, Sprachbuch 2. Theil, 16 kr. — Računstvo: Četrta računica, 16 kr. — Petje: Slavček, 3. stopnja, 30 kr.
V. razred.
Verouk: Lesar, Katekizem, 45 kr. Lesar, Zgodbe sv. pisma, 50 kr. U č n i j e z i k: Tretje berilo, 40 kr. Četrto berilo, 60 kr. Končnik, slovenska slovnica, 45 kr. Ulrich, Lesebuch IV. Th., 42 kr. Lehmann, Sprachbuch,
III.	Th., 26 kr. — Računstvo: Peta računica, 20 kr.
VI. razred.
Verouk: Lesar, katekizem, 45 kr. Lesar, Zgodbe sv. pisma, 50 kr. Sv. listi, berila in evangeliji za praznike celega leta, 46 kr. — Učni jezik: Slovenska čitanka, 80 kr. Končnik, Slovenska slovnica, 45 kr. Ulrich, Lesebuch, IV. Th., 45 kr. Lehmann, Sprachbuch, IV. Tli., 42 kr. Računstvo: Fünftes Rechenbuch, 35 kr. — Zemljepis: Schulgeografie, Seibert, 1. Tli., 36 kr. — Zgodovina: Weltgeschichte von Gindely, I. Th., 58 kr. — Prirodopis: Grundriss der Naturlehre von Josef Hofer, I. Th., 32 kr. Naturgeschichte, Pokorny, I. Th., 70 kr.
VII. razred.
Ver o uk: Lesar, katekizem, 45 kr. Lesar, Zgodbe sv. kat. cerkve 40 kr. Učni jezik: Slovenska čitanka II. del, 80 kr. Končnik, slovenska slovnica, 45 kr. Ulrich, Lesebuch, VII. Th., 50 kr. Sprachbuch, IV. Th., 42 kr. R a č u n s t v o: Fünftes Rechenbuch, 35 kr. — Z e m 1 j e p i s: Schulgeografie, Seibert, II. Th., 42 kr. - Zgodovina: Erzählungen aus der Geschichte von Gindely, II. Th., 40 kr. — Prirodopis: Hofers Naturlehre, II. Th., 40 kr. Pokornys Naturgeschichte, II. Th., 78 kr.
Verouk: Lesar, katekizem, 45 kr. Lesar, liturgika, 1 gld. —Učni jezik: Čitanka, II. del, 80 kr. Končnik, slovnica, 45 kr. Ulrich, Lesebuch, VIII. Th., 50 kr. — Zemljepis: Schulgeografie, Seibcrt, III. Tli., 45 kr. Zgodovina: Geschichte, Gindely, III. Th., 40 kr. — Prirodopis: Hofers Naturlehre* 111. Th., 32 kr. Pokorny, Naturgeschichte, III. Th., 75 kr.
Č. Knjižnica.
V	začetku šolskega leta 1892/93. je štela knjižnica za učenke 335 zvezkov, in sicer 199 slovenskih in 136 nemških knjig. V tem letu se je pomnožila, nekaj po darilih, nekaj po nakupu.
Darovali so: Slavni deželni odbor Kranjski: Habsburžani v deželi Kranjskej,	1	zv.	Smrekov prelec, 1	zv. Die Habsburger und ihr Wirken
in Krain,	1	zv.	Slavni slavnostni	odbor tristoletnice zmage pri Sisku:
Zmaga pri Sisku, 1 zv. Zur Siegesfeier jier Schlacht bei Sissek, 1 zv. Gospa Moosova: Domači zdravnik, 1 zv. Škodljive rastline, 1 zv. Jeruzalemski romar, 1 zv. Friderik Baraga, 1 zv. Jenseits des Meeres, 1 zv. Gospodičina Wessner: Venček, 1 zv.
v Nakupilo se je pa naslednje: „Vrtec“ 1892, 1 letnik. Spisi K. Šmida,	1	zv.	Šaljivi Jakec, 1 zv. Princ Evgenij, 1 zv. Cvetina Bo-
rograjska,	1	zv.	Pomladni glasi III.	del, 1 zv. Junaki, 1 zv. Hoffmannovi
spisi, 4 zv. Drobtinice, 1 zv. Stanley v Afriki, 1 zv. Povesti II., III. in
IV.	del, 3 zv. Ljubezen do mamice, 4 zv. Sv. Notburga, 1 zvezek. Das Glücklein von Schwalienbach, 1 zv. Aus der Heimat, 1 zv. Die Marienkinder, 1 zv. Palmblätter, 1 zv. Fürst und Vaterland, 1 zv. Der schönste Tag des Lebens, 1 zv. Jugendlaube, 1 zv. Jugendheimat, 1 zv. Wanderungen durch Krain, 1 zv. Columbus, 1 zv.
Šolska knjižnica šteje tedaj koncem šolskega leta 1892/93. 377 zvezkov, in sicer 228 slovenskih in 149 nemških knjig
D.	Učila.
Verouk: Kozenn, Palestina (zemljevid). Hölzel, Podobe k zgodbam starega zakona (32). Raph Griinnes, Abbildungen z. Apostelgeschichte (14).
Jezikovni pouk: Razinger-Zumer, Stenski abecednik (25 tab).
Računstvo in risanje: Ruski računski stroj (2). Računski stroj za poočevanje drobcev. Jansky, Naštevanka (16). Metriške mere in uteži, podobe (4). 1 kubični decimeter. Metriške otle mere in sicer liter (2), deciliter (2), centiliter (2). Uteži in sicer kilogram, polukilogram. M<‘triška garnitura. 1 meter, palica.
Eichler, Elem. Zeichenschule. Eichler, erklärender Text. Grandauer, Elem. Zeichenschule. Grandauer, Anleitung zum Zeichenunterricht. Tristranska, štiristranska in šeststranska prizma, tristranska, štiristranska in osmerostranska piramida, cilinder, stožec, krogla, tetraeder, cirkelj.
Nazorni nauk: Hölzel: u) pomlad, b) poletje, <;) jesen, il) zima (4 tab.), Jordan, Materialien für den Anschauungsunterricht. Tomšič, Nazorni nauk. Zbirka kmetijskega orodja, statve.
Zemljepis in zgodovina: Globus (2). Telurij. Felkl, Das Tellurium und dessen Behandlung und Verwendung.
Zemljevidi: Zemeljski poluti. Kozenn, Europa. Haardt, Amerika. Haardt, Afrika. Haardt, Asien. Haardt, Australien. Baur, Oesterreich-Ungarn (2). .Baur, Vojvodstvo Kranjsko, tihi zemljevid. Kozenn, Herzogthum Steiermark. Kozenn, Herzogthum Kärnthen. ATodopivec, Pokne-žena grofija Goriška in Gradiščanska s tržaško okolico. Wild, Wandtafel zur Veranschaulichung geographischer Grundbegriffe. Grb Avstrije. Grb Avstrije in Kranjske (2). Pichler, Narodopisna podoba. Lehmann, Zemljepisne podobe: «) Sipine. //) Južno-Ameriški pragozd, c) Rimsko tržišče. d) Atenska akropola, e) Bernske Alpe. f) Postojinska jama. Cesarska pesem v podobah.
Jansky, podobe sesalcev (32 tab ), ptičev (17 tab.), plazivcev, dvo-živcev, rib in nižjih živalij (11 tab). Schreiber, Wandtafeln: Säugethiere (5 tab.), Vögel (30 pod.), Reptilien, Amphibien etc. (30 pod.). Erklärender Text zu Schreibers Wandtafeln.
Tomšič, Barvane podobe strupenih in pitomih rastlin. Lorinser, Die wichtigsten Schwämme, podobe. Lorinser, Die wichtigsten Schwämme, tekst. Podmašene živali: veverica, podlasica, jež, krt, mačka, skobec, pegasta sova, siva vrana, sraka, šoja, škorec, žolna, jerebica, liska, tu-kalica, pastirica, vrabec, ponirek, vodomec. V vinskem cvetu: gad, martinček. Zbirka hroščev. Zbirka metuljev. Zbirka rudnin. Zbirka kovin. Model očesa. Model ušesa. Semena: mandelj, bombaž, grah, leča, fižol, konoplja, lan, ajda, pšenica, ječmen, rž, oves, koruza, proso. Kuhinjska in kamena sol, soda, galun, kadilo, gumi arabicum, fosfor, solitar, šelak, škrob, kromovokisli kali, živo srebro.
Prirodoslovje: Električni kolovrat. Električni popirni šop (2). Lej-denska steklenica (2). Električni izpraznovalec. Električno nihalo. Lisičji rep (2). Sprejemnostni plošči. Steklena palica. Smolnata palica. Pod-kovast magnet s kotvico. Igla magnetica. Kompas. Steklenica za raz-krojevanje plinov. Heronova buča.v Brizglja. Vzvod. Stojalo za retorte. Sesalka. Tlačiliii smrk. Tehtnica. Spiritna svetilka. Eprovete. Občujoče posode. Škripec. Vreteno. Lij. Krogla z obročem za razteznost. Kalejdoskop. Steklena prizma. Grebljica. Kimalo. Lasaste cevi. Glasbene vilice. Barometer (2). Lupa. Elektromagnet. Elektroskop. Elektronos. Sredobežnična draga. Natega. Areometer. Uboklo zrcalo. Steklene cevi. Kolumbovo jajce (2). Koloturnik. Morsejev pisalni brzojav. Oglje — cinkov člen. Kartezijski potaplavec. Vodomet. Segnerjevo kolo. Kapa-lica. Vijak. Vodni bet. Vlagomer. Pneumatična kadička. Laterna ma-gica. Camera obscura.
Pisanje: Scharff, Navod k stoječi pisavi v 6 zvezkih. Bayr, Steile Lateinschrift.
Petje: 1 harmonij.
Ročna dela: Zbirka raznih vzorcev
Zbirka učil se je tekom šolskega leta pomnožila od 572 na (>32 inventarnih številk.
E.	Letopis.
Šolsko leto se jo pričelo 17. kimovca s sveto mašo in poklicanjem svetega duha.
Visoki c. kr. deželni šolski svet je imenoval z dekretom od dne 23. sušca 1892 št. 249 gospoda Janeza Smrekarja stalnim katehetom na mestni dekliški osemrazrednici.
Dne 4. vinotoka so učenke z učiteljicami vred slovesno praznovale god Nj. Veličanstva presvetlega cesarja Frančiška Josipa I. in dne 19. li-stopada god Nj. Veličanstva presvetle cesarice Elizabete z daritvijo svete maše.
Poletni čas, začenši z mesecem vel. travnom, hodile so učenke vsako sredo in soboto k sv. maši. Cerkveno petje ste spretno oskrbovali gospo-dičini učiteljici Marija Marout in Marija Wessner; zadnja je tudi petje na orgijah spremljevala.
Dne 18. svečana t. 1. se je v cerkvi in šoli slovesno praznovala tudi petdesetletnica škofovstva sv. Očeta, papeža Leona XIII.
V	nedeljo po prazniku sv. Rešnjega Telesa, dne 4. rožnika, so^ bile učenke vseh razredov v spremstvu svojih učiteljic pri procesiji Šentjakobske fare.
Tekom šolskega leta so učenke štirikrat prejele zakrament sv. pokore in presv. Rešnjega Telesa; dne 5. mal. srpana je bilo pri prvem svetem obhajilu 58 učenk. Po cerkvenem opravilu so učiteljice na svoje stroške vse novoobhajanke pogostile z zajutrkom v prekrasno ozaljšani šolski sobi, kjer jim je tudi g. katehet v spomin na ta dan delil lepe spominske podobice.
Dne 8. svečana počastil je s svojo navzočnostjo našo šolo visoko-rodni g. c. kr. deželni predsednik baron Hein v spremstvu preblag, g. c. kr. deželnega šolskega nadzornika Josipa Sumana.
Dne 13., 14., 16., 19., 21., 30. rožnika in 1. in 2. mal. srpana je nadzoroval c. kr. okrajni šolski nadzornik g. prof. Frančišek Levec, pouk v vseh razredih ter sklical 3. mal. srpana učiteljice k domači konferenciji, v kateri je dal na znanje, kar je opazil med nadzorovanjem.
Tudi knezoškofijski nadzornik za verouk, preč. g. kanonik Andrej Zamejec je dne 26. vinotoka in 9. listopada 1892 in 26. aprila 1893 nadzoroval pouk v krščanskem nauku. V letošnjem šolskem letu je tudi imela naša šola, oziroma šolska mladina, mnogo podpornikov in dobrotnikov, med temi slavno kranjsko hranilnico, katera ji je podarila 100 gld.
Da je moglo ostajati nad 70 ubožnili učenk z Barja in mestnega Loga zaradi oddaljenosti čez poludne v šoli ter dobivati gorkega kosila, so tudi drugi dobri prijatelji in dobrotniki naše šole, med njimi preblag, g. mestni župan Peter Grasselli, veleč. g. profesor Anton Zupančič, č. g. g. kateheta M. Mrak in Janez Smrekar, pl. g. F. Traun, gospa Hočevar, gospa Urbanc, gospodičina Reher, učiteljsko osobje in drugi, v ta namen darovali veliko vsoto denarja.
Odbor dobrodelnih gospej, njim na čelu gospa Murnikova, je tudi to leto obdaroval 21 učenk s popolno novo obleko.
Dne 8. julija imele so učenke šolski izlet na Rožnik. Preblag, gosp. župan in neka dobrodelna gospa pripomogla sta z denarnim prispevkom, da so se mogle tudi revne deklice te veselice udeležiti. Počastili so to veselico se svojo navzočnostjo preblag, gosp. mestni župan Peter Grasselli, preblag, g. magistratni pristav Evgen Lah ter več gospej in gospodičin.
Tem in vsem drugim dobrotnikom in dobrotnicam mestne dekliške šole bodi tem potom v imenu vodstva, učiteljstva in ubogih šolskih deklic izrečena najiskrenejša zahvala s srčno željo: „Bog povrni in poplačaj sto in stokrat!“
Šolsko leto se je sklenilo 15. mal. srpana z zahvalno sveto mašo. Po sveti maši so se v šoli razdelila šolska naznanila, izpust niče in letna poročila.
F.	Važnejši ukazi in odredbe šolskih oblastev.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. mal. srpana 1892 št. 312 prepoveduje razstavo ročnih del na mestnih dekliških šolah.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 26. kimovca
1892 št. 522 določuje, da morajo vodstva mestnih dekliških šol s pomočjo učiteljskega zbora izdelati podrobni učni črtež za ženska ročna dela.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 12. mal. travna
1893 št. 171 naznanja dovoljenje visokega c. kr. ministerstva z dne (5. sušca 1893 št. 2745, da se smeta rabiti od šolskega leta 1893./94. pri-čenši v VI. razredu mestne dekliške osemrazrednice učni knjigi: Senekovič A., „Osnovni nauki iz fizike in kemije za meščanske šole“ I. stopnja, v Ljubljani 1892, založila Igu. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg (cena vezanemu izvodu 50 kr.) in pa Hubad Josip, „Prirodopis za meščanske šole“
1.	stop., založila Ign. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani 1892 (cena vezanemu izvodu 70 kr.) odobreni za meščanske šole z min. razpisom z dne 19. novembra 1892 št. 25063.
Razpis c. kr. m e s t n e g a šolskega sveta z dne 30. kimovca
1892 št. 552 razglaša pouk o koleri in sredstvih zoper kolero ter opozarja na prejšnje predpise o ubranitvi nalezljivih boleznij v šolah.
Razpis c. kr. deželnega šolskega sveta z dne 27. vinotoka 1892 št. 2672 razglaša določila, po katerih se ljudsko-šolskim otrokom v svrho šolskega obiskovanja dovoljuje vožnja po državnih železnicah za polovico vozne cene.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 6. svečana
1893 št. 69 določuje sklep prvega polletja.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 15. svečana 1893 št. 84 določuje, da se dne 18. svečana primerno praznuje škofovska petdesetletnica sv. Očeta Leona XIII.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 20. svečana 1893 št. 744 določuje pot, po katerem naj se rešujejo prošnje za prestop kakega šolskega otroka iz jedne mestne šole na drugo med šolskim letom.
Okrožnica deželnega odbora kranjskega z dne 29. sušca 1893 št. 2840 glede pokončevanja škodljivih mrčesov in varstva ptic.
Razpis c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. rož-nika 1893 št. 275 določuje, da se v tiskanih letnih poročilih slovenskih šol ljubljanskih pri statistiki otrok uvedi namesto rubrike „občevalni jezik" rubrika „narodnost“, kakor v letnih poročilih srednjih šol.
Okrožnica c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 11. rožnika 1893 št. 203 razveljavlja okrožnico istega šolskega sveta z dne 25. mal. srpana 1892 št. 312 ter določuje, da se v zimskem času v vseh razredih dopoludanski pouk začenjaj na vseh ljubljanskih ljudskih šolah ob 8. uri, oziroma na uršulinskih dekliških šolah ob pol 9. uri.
Okrožnica c. kr. mestnega šolskega sveta z dne 12. rožnika 1893 št. 198 nalaga šolskemu vodstvu in učiteljstvu pregled uvedenih učnih knjig glede tiskovnih in stvarnih napak in zahteva poročilo o tem p regledu.
G.	Začetek šolskega leta 1893/94.
Šolsko leto 1893/94. se prične dne 16. in 17. kimovca 1893. 1. z vpisovanjem bivših in sprejemanjem novih učenk; dne 18. kimovca je po-klicanje sv. Duha in dne 19. kimovca 1893^,1. se prične redni pouk. Vpisovanje se bode vršilo v šolskem poslopji St. Jakobski trg.
Zglašati se je s šolskim naznanilom. Učenke, ki na novo vstopijo v šolo, prineso naj krstni listek s seboj. Vsaka učenka, ki še ni pohajala te šole, mora se izkazati o stavljenji koz, ako so se ji že stavile in imeti dotično spričevalo.
V	Ljubljani dne 15. malega srpana 1893. 1.
Voditeljica.
II.
Imenik učenk.
i.
Accelto Albina iz Šent-Vida.
Blaž Marija iz Ljubljane.
Bokavšek Antonija iz Ljubljano. Čatar Ivana iz Ljubljane. Cešnovar Agata iz Ljubljane. Cešnovar Matilda iz Ljubljane. Cižman Jožefa iz Ljubljane. Dohtarič Angela iz Ljubljane. Dragatin Julija iz Ljubljane Gillili Marija iz Ljubljane. Grablovic Angela iz Ljubljane. Gradišek Marija iz Dola.
Gril Marija iz Ljubljane. Hermann Marija iz Idrije.
Hribar Antonija iz Ljubljano. Hrovat Marija iz Ljubljane.
Ilnikar Marija iz Ljubljane.
Ivan Leopoldina iz Ljubljano.
Juh Ana iz Ljubljane.
Koblar Angela iz Ljubljane. Kodela Jožefa iz Ljubljane. Kodrič Matilda iz Krške Vasi. Košak Marija iz Ljubljane. Kozamernik Marija iz Ljubljano
II.
Anžič Amalija iz Ljubljane.
Anžič Terezija iz Rudnika. Asclmiann Emilija iz Kočevja. Banovec Alojzija iz Ljubljano.
Bolo Leopoldina iz Ljubljane. Berčič Pavlina iz Ljubljane.
Bezeg Frančiška iz Ljubljane. Bogataj Marija iz Ljubljane. Boltazar Marija iz Ljubljane. Borštnar Angela iz Ljubljane. Boršt nar Ivanka iz Ljubljane. Bukovitz Hermina iz Ljubljane. Debevec Matilda z Rakeka.
razred.
Krajnar Ana iz Trsta.
Kumelj Ivana iz Ljubljano.
Lavrin Marija iz Ljubljano.
Meglič Marija iz Ljubljane.
Modic Justina iz Lahovega.
Orožen Ana iz Kozjega.
Papež Ivana iz Ljubljane.
Perko Ivana iz Ljubljane.
Potokar Marija iz Ljubljane. Punirarter Marija iz Ljubljano. Remic Apolonija iz Idrije.
Komisar Marija iz Ljubljano. Rome Alojzija iz Ljubljane.
Rozman Katarina iz Krka na Prim. Slivar Marija iz Ljubljane.
Smolnik Pavlina iz Kostanjevice. Strle Jerica iz Ljubljane.
Šušteršič Pavlina iz Ljubljane. Turšič Cecilija iz Ljubljane.
Učak Frančiška iz Ljubljane.
Vagaja Ivana iz Ljubljane.
Vizjak Ana iz Ljubljane.
Volč Ivana iz Ljubljane.
Žagar Angela iz Ljubljane.
razred.
Dežman Josipina iz Ljubljane. Dežman Pavlina iz Grada.
Dovč Leopoldina iz Ljubljane. Einiher Elizabeta iz Šternštcina. Glavan Josipina iz Ljubljano.
Hafner Marija iz Ljubljane. Herrmann Zofija iz Idrije Hrastar Marija iz Ljubljane.
Janež Roza iz Ljubljane.
Janša Angela iz Ljubljane.
Jeločnik Josipina iz Ljubljano.
Kanoni Marija iz Ljubljano.
Kenk Ana iz Ljubljane.
Kobald Antonija iz Kostanjevice. Kolme Ivanka iz Mozirja.
Kolnik Marija iz Ljubljane. Koprivnikar Frančiška iz Ljubljane. Kosec Frančiška iz Ljubljane.
Lajovic Marija z Vač.
Lampe Pavlina iz Kočevja. Lapajnar Marija iz Ljubljane.
Ljubič Marija iz Ljubljane.
Lombar Marija iz Kranja.
Lukniš Marija iz Ljubljane.
Marenko Ljudmila iz Ljubljane. Mayer Ivanka iz Ljubljane.
Mazi Marija iz Ljubljane.
Megušar Kristina iz Ljubljane.
Merala Angela iz Ljubljane.
Okorn Frančiška ml. iz Ljubljane. Okorn Frančiška st. iz Ljubljane. Otrin Angela iz Ljubljane Oven Ivanka iz Ljubljane.
Pajek Marija iz Ljubljane.
Papež Marija iz Ljubljane.
Pavlin Marija iz Ljubljane.
Pečar Ivanka iz Ljubljane.
Perdan Pavlina iz Šmartna.
Pezdir Marija iz Ljubljane.
Pleško Marijana iz Trsta.
III.
Balant Frančiška z Golega.
Balant Marija z Golega.
Benda Pavla iz Ljubljane.
Brate Julija iz Ljubljane.
Cerar Josipina iz Ljubljane.
Cesar Marija iz Ljubljane.
Ciglar Amalija iz Ljubljane.
Celešnik Antonija ml. iz Ljubljane. Celešnik Antonija st. iz Ljubljane. Cižman Marija iz Ljubljane.
Eržen Frančiška s Krope.
Glinšek Frančiška iz Ljubljane.
Godec Terezija s Krke.
Golli Marija iz Ljubljane.
Grablovic Ana iz Ljubljane Hrovat Ivana iz Ljubljane.
Izgoršek Marija iz Šmartina pri Litiji. Jaklič Pavla iz Dobrepolja. Javornik Josipina iz Malepeči.
Jeglič Lavoslava iz Ljubljane. Jeločnik Ema iz Ljubljane.
Podlesnik Štefanija iz Ljubljane. Porenta Ivanka iz Ljubljane. Požgaj Marija iz Ljubljane.
Behar Frančiška iz Ljubljane. Bozman Frančiška iz Ljubljane. Sabeliko Antonija iz Ljubljane. Sedej Marija iz Ljubljane.
Smole Marija z Vrhnike.
Snoj Alojzija iz Ljubljane. Sperling Ana iz Ljubljane. Suhadolnik Ivanka iz Ljubljane. Setina Frančiška iz Ljubljane. Šukovič Leopoldina iz Ljubljane. Šukovič Pavlina iz Ljubljane. Švigelj Marija iz Ljubljane. Tomažič Amalija iz Ljubljane. Urbančič Marija iz Ljubljane. Valušnik Terezija iz Ljubljane. Velkavrh Ivanka iz Ljubljane. Wieser Marija iz Ljubljane. Zabukovic Marija iz Ljubljane Žafran Marija iz Ljubljane.
Zajec Helena iz Ljubljane. Zavašnik Albina iz Ljubljane. Zupančič Terezija iz Ljubljane. Zen Frančiška iz Budanj.
razred.
Jenko Frančiška iz Ljubljane. Klešnik Pavlina iz Ljubljane. Knez Alojzija iz Ljubljane. Knific Frančiška iz Ljubljane. Knific Marija iz Ljubljane. Kocmur Antonija iz Ljubljane. Kocmur Marija iz Ljubljane. Kokalj Felicita iz Ljubljane. Kokalj Štefanija iz Ljubljane. Košiček Hermina iz Zagreba. Košiček Terezija iz Zagreba. Kralj Marijana iz Šmarija. Levec Marija iz Ljubljane. Lisac Ana iz Ljubljane. Mahkota Marija iz Ljubljane. Malič Alojzija iz Ljubljane. Malo) h Marijana iz Ljubljane. Mausar Ana iz Gotenic.
Mausar Angela iz Ljubljane. Mrak Marija iz Ljubljane.
Nagelj Marija iz Zagreba.
Novak Ana iz Ljubljane.
Pečar Frančiška iz Ljubljane.
Pečnik Jul. iz Podgorača v Slavoniji Perko Antonija iz Ljubljane.
Peršl Vlastirnila iz Kranja.
Pezdir Marija iz Ljubljane.
Pleskač Karolina s Črne vasi. Podbevšek Ivana iz Ljubljane. Podržaj Antonija iz Ljubljane.
Prne Marija od Sv. Križa.
Sevenc Frančiška iz Ljubljane.
Sirnik Hermina iz Osjeka v Slavoniji. Smole Marija iz Smlednika.
Sperling Marija iz Ljubljane.
Strauss Marija iz Rudolfovega. Strnad Marija iz Ljubljane.
Šešek Neža iz Ljubljane.
Skubic Josipina iz Ljubljane.
Štrukelj Franja iz Ljubljane Verbič Ivana iz Spodnje Šiške. Zaletel Marija iz Ljubljane.
Zen Josipina iz Budanj pfi Vipavi.
IV.	razred.
Barle Marija iz Ljubljane.
Bostič Marija iz Ljubljane.
Breskvar Marija iz Ljubljane. Breznik Angela iz Ljubljane. Brüfach Pavlina iz Ljubljane.
Buzeti Alojzija iz Rudnika.
Curk Kristina iz Šent Petra.
Curk Marija iz Budanj.
Čepelnik Marija iz Ljubljane.
Erzin Marija iz Ljubljane.
Furjan Marija iz Celja.
Goli Julija iz Ljubljane.
Golob Amalija iz Ljubljane. Gregorec Frančiška iz Ljubljane. Gril Karolina iz Ljubljane.
Grum Frančiška iz Ljubljane. Hočevar Olga iz Pazina.
Justin Marija iz Britofa.
Koren Jelica iz Planine.
Korenčič Ana od Sv. Krvi.
Korošec Marija iz Zagorja.
Kosec Terezija iz Ljubljane. Kozamernik Justina iz Ljubljane. Kratochwill Marija iz Ljubljane. Križaj Terezija iz II. Bistrice. Lampe Ida iz Metlike.
Lončarič Katarina iz Selc.
Lustig Neža iz Gradca.
Peksa Terezija iz Ljubljane.
Perme Marija iz Ljubljane.
Pock Berta iz Šiške.
Polše Marija iz Trbovelj.
Praprotnik Josipina iz Rudnika. Premk Karolina iz Ljubljane.
Prezelj Marija od Sv. Krvi pri Gradcu. Remšigar Marija iz Ljubljane.
Rojc Amalija iz Ljubljane.
Rozman Ivana iz Ljubljane.
Rozman Josipina iz Krka naPrimorsk. Russ Marija iz Ljubljane.
Sinerkol Josipina iz Rudolfovega. Strnad Marija iz Ljubljane. Suhadolec Marija iz Dobrove Šerc Ivana iz Ljubljane.
Škerjanec Ivana iz Ljubljane. Štrukelj Marija iz Tomina. Tabornik Rozalija iz Ljubljane.
Učak Ivana iz Ljubljane.
Velkavrh Antonija iz Ljubljane. Vindišar Ana iz Ljubljane.
Zabukovec Neža iz Ljubljane. Zabukovec Pavlina iz Ljubljane. Zajec Ana iz Ljubljane.
Zivic Frančiška iz Ljubljane.
V.	razred.
Anzelc Uršula z Golega.
Balant Lucija iz Ljubljane. Bernard Erlinda iz Škofje Loke. Breceljnik Ana iz Ljubljane.
Breskvar Helena iz Ljubljane. Bukowitz Leopoldina iz Radovljice. Bunc Marija iz Kopra.
Dimnik Frančiška z Ilovice. Dostal Marija iz Ljubljane. Dragatin Matilda iz Gorice. Gantar Marija s Studenca. Harisch Ana iz Ljubljane. Herrmann Frančiška iz Idrije. Jakolin Angela iz Ljubljane.
Jakopin Jožefa iz Ljubljane. Jebačin Koza iz Ljubljane.
Jeglič Ljudmila iz Ljubljane. Jenček Marija iz Vevč.
Jenko Amalija iz Ljubljane.
Kolar Frančiška iz Ljubljane. Kotlovšek Frančiška iz Ljubljane. Kranjc Roza iz Ptuja.
Longyka Marija iz Ljubljane. Magajna Amalija iz Vrem.
Malič Angela iz Ljubljane. Marinka Rozalija iz Ljubljane. Mavec Marjeta iz Ljubljane. Mehle Marija z Grosupljega. Miklič Julija iz Ljubljane. Mikolič Marija iz Ljubljane.
Novak Edvina z Dunaja.
Peršl Ivana iz Briksa na Ceskem.
Peterlin Marija iz Ljubljane. Podržaj Frančiška iz Ljubljane. Puppis Marija iz Logatca.
Reisner Antonija iz Rudolfovega. Schindler Irma s Zidanega mosta. Schmelzer Ana iz Ljubljane.
Schott Jadviga iz Litije.
Stresen Jožefa iz Ljubljane.
Strle Marija iz Crne Vasi Šeme Marija iz Moravč.
Škulj Angela z Brankovega.
Škulj Marija z Brankovega. Tekavec Angela iz Ljubljane. Veber Antonija iz Zalega Loga. Vidmar Rozalija iz Idrije.
Weiss Marija iz Rudolfovega. Zavrl Rozalija iz Ljubljane. Železnikar Marija iz Ljubljane.
VI.	razred.
Ambrus Valentina iz Maribora. Aschinann Marija iz Kostanjevice. Blaž Josipina iz Senožeč.
Boslič Josipina iz Ljubljane. Bukowitz Marija iz Radovljice. Certanc Marija iz Ljubljane. Debevec Helena iz Ljubljane.
Dolenc Ljudmila iz Slapa pri Vipavi. Dolenc Olga iz Slapa pri Vipavi. Dragatin Ana iz Reznega.
Fermantin Franja iz Ljubljane. Fischer Marija iz Loke.
Franki Darinka iz Kranja.
Galler Avgusta iz Kozjega.
Hann Rudolfina iz Ljubljane.
Hiti Hedvika iz Senožeč.
Ianša Marija iz Ljubljane.
Jaklič Angela iz Dobrepolja. Lindtner Ana iz Kranja.
Mach Felicita iz Ljubljane. Matjan Ana iz Ljubljane. Mervar Josipina iz Ljubljane. Miklavec Pavla iz Moravč. Mikuž Ivanka iz Črnega Vrha. Prešeren Ivanka iz Ljubljane. Scharlach Ema iz Rudolfovega. Šuster Leopoldina iz Ljubljane. Tauses Julijana iz Idrije. Tomc Marija iz Ljubljane.
Žgur Marija iz Ljubljane.
VII.	razred.
Ambrus Ana z Bistrice v Rožni dolini na Koroškem.
Bernard Matilda iz Školje Loke. Bernard Olga iz Begunj pri Girknici. Boltar Marija iz Postojne.
Boltauzer Brigita iz Ljubljane.
Dostal Alojzija iz Ljubljane.
Erzin Hedvika iz Ljubljane.
Gherbaz Ida iz Ljubljane.
Grčar Leopoldina iz Šent Ruperta na na Dolenjskem.
Jager Julijana iz Ljubljane.
Jereb Gabrijela iz Ljubljane.
Lapajne Vida iz Krškega.
Lunder Hermina iz Radeč na Dolenjsk. Martinčič Eleonara iz Kostanjevice. Mazi Amalija iz Semiča.
Mehle Marija iz Ljubljane.
Merala Marija iz Ljubljane.
Miklavec Koza iz Moravč.
Rajer Marija iz Ljubljane.
Rieger Hildegarda z Reberce pri Železni Kaplji na Koroškem. Schitnfk Pavla iz Kočevja.
Švajglar Marija iz Ljubljane.
Tavčar Frančiška iz Ljubljane.
Vili
Čadež Ana iz Ljubljane.
Debevec Terezija iz Ljubljane. Franke Helena iz Ljubljane. Gabrovšek Julijana iz Gorenje v;
pri Logatcu.
Hann Karolina iz Ljubljane.
Inglič Frančiška iz Ljubljane. Jamšek Ernestina iz Ljubljane. Jamšek Ivana iz Ljubljane. Jeschenagg Katarina iz Ljubljane. Kastelic Ivana iz Ljubljane.
Klešnik Marija iz Ljubljane.
Köhler Veronika iz Ljubljane. Kopač Ana iz Ljubljane.
. razred.
Kosai' Neža iz Grajske vasi.
Kotlovšek Amalija iz Ljubljane. ,*-Ma rtinčič Friderika iz Trnovega na asi Notranjskem
Miklič Marija iz Ljubljane.
Modrian Gabrijela iz Planine.
Pilko Marija iz Ljubljane.
Simončič Ivana iz Ihana pri Dolu. Speil Adela iz Ljubljane.
Trtnik Leopoldina iz Ljubljane. Vagaja Elizabeta iz Trsta.
Vider Marija iz Ljubljane.
Vidmar Ivana iz Ljubljane. -^Zemljan Frančiška iz Št. Jakoba.