5. številka. Ljubljana, v četrtek 8 jannvarja XVIII. leto, 1885 Izhaja vsak dan *ve#er, izitnši nedelje in praznike, ter velja po DoAtJ prcjeman za avstrij »k o-ogerske dežele ta vse leto 15 gld., m pol leta 8 gld., z;i Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za v*e leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za leden mesec t j,'ld. 1») kr. Za pošiljanje na dom raćuna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnimi nule. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po »i kr., 6e so oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, In po 4 kr., Ce Ikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravmštv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiš. stolna". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari* Trst in Nemčija. pr. Zoudo je, da ima Trst dve bolezni: prvo imenujemo ekonomično propadanje, drugo pa Irredente. To sta uzroka, da ce je zadnja leta mnogo pisalo in govorilo o Trstu. Gospodarstveni propad obrnil je pozornost države ua se in prišli smo do spoznanja, da se mora tu kaj storiti. In storilo se je mnogo in torej nam prizadejalo mnogo stroškov; nova Tržaška luka Bama sta'a je čez 19 milijonov goldinarjev. Vendar Trstu Se ni pomagano; glavni umiki, ki vspešno konkurenco tega mesta s tujimi primorskimi, posebno z Benetkami ovirajo, namreč visoke in neprimerne tarife železnie in avstrijskega Lloyda in pomanjkanje ozke zveze Trsta z avstrij skimi dežele mi, še neto odstranjeni, a postali so očitni in vlada jih bo gotovo odpravila, seveda po-časi, kakor je že v avstrijski politiki navada. Ne moremo pa tega reči o drugi bolezni, o Irredenti. Da bi bila država kaj storila, da bi postal Trst tudi po mišljenji svojih prebivalcev av-strijsk, tega do ;-edBJ še nikjer nesmo megli zapaziti. Ravno zato pa zasluži vprašanje, bo li v Trstu gospodarila Irredenta ali pa avstrijski patrijotizem, ali bolj umljivo izraženo: bo li Trst laško ali slo vensko mesto, mnogo pozornosti od strani Slo ve u cev. Do sedaj smo se gotovo premalo brigali zanj, in po nevspešnem političuem pehanji soditi, se važ-DOBti njegove komaj zavedamo. Veliko resnejše, kakor vlada in kakor Slovenci bavijo se že dalje časa Nemci s tem mestom. Trst, nemška luka, to jim je cilj; in s tem, da pridejo nemški kupci in nemšk kapital v Trst, ga hočejo doseči. Ta misel postala nam je nevarna zdaj, ko hoče Bismarck, ki se za Trst že dolgo časa in-tereBuje, to mesto s pomočjo nemške kupčije na nemško cesarstvo navezati. Pri tem Slovenci ne moremo in ne smemo molčati. Nemškemu parlamentu predložen je načrt postave o parobrodnem prometu nemškega cesarstva s prekmorskimi deželami. Od nemškega obrežja, mimo Rotterdama, Sueza, Colombo, Smgapore do Hongkonga in nazaj pluli naj bi nemški parobrodi, — to naj bi bila glavna črta. Ker so pa južni nemški kraji bližji Srednjemu kakor Severnemu morju, bi preskrbovali še dalje promet teh krajev z vzhodnimi deželami tuji parobrodi. Da se pa to ne zgodi, dolofuje načrt, da naj se osnuje postranska črta mej Trstom ali Genovo in Aleksandriio. Tu naj b! vozili n< mški parobrodi b'ago v Egipet in iz Eg:pta in ob jeduem tndi do in od imenovane glavne črte. Navstalo je toraj vprašanje: Trst ali Genua? Ker je nemška kolonijalna politika rodila važne ustimo naso kupi Bko mornarico Nemcem. Tu se pač sme vprašat": Čegjiv*' interese zastopa ta list? A ne glede na vso to, mora vlada Lloyd kou-kurence braniti, in ga je tudi do sedaj. lUvnala se je pn načelu, da samo jeden zavod lahko boljJe in ceneje preskrbuje promet kakor 2 ali 3, (večje konkerence tu nemarno pričakovati,) ki mej seboj v konkurenci moči trati.o, dokler se ne sporazumejo, ali pa slabejši močnejšemu no umaknejo. In tu ima vlada popolnem prav. N hče ne more trditi, da bi n. pr. 2 pošti v Avstriji bolje in ceneje mogle delati, kakor jedna sama. A na mesto konkurence stopiti mora vladen vpliv na Llovdovo vodstvo, in ta more več dobrega narediti kot konkurenca. A sedaj naj vlada dovoli tu, kjer je do sr Da se naši kupči|ski mornarici ustanovi v Trstu tuj konkurent; da bi vsled tega postala Trst in naša svetovna kupčija, če tudi le deloma, odvisna od nemške kupčij-ske mornarice toruj od nemškega prijateljstva, to moramo zabraniti. To zahteva uuš patrijotizem. Če se hoče Trstu pomagati, naj se reformuje Lloyd, naj se spremene železniške tanfe, zidajo potrebne železuice in odpravijo napake naše kupčijske politike; Trst se bo povzdignil in vsa korist od tega bo naša. Da bi pa prepustili korist, katero bi lahko imeli od tega, da naše dežele leže mej morjem in Nemčijo, Nemcem, tega naj nihče ne zahteva! In to zahtevajo Nemci. Nemška kupčijska mornarica in nemški državljani, — ki bi se potem v Trstu gotovo precej pomnožili, imeli bi glavni dobiček. Mi Slovenci pa bi prr.-krbovali, kakor do sedaj, Trst z delavci. Le|>a prihodujost! Če bi tako Nemci germanizovuli Trst, kaj bi bi bila Avstrija na boljšem? Na mesto Irredente imeli bi tujce, nemške državljane v Trstu. Bi li ne prišla tu Avstrija z dežja pod kap, ali pa še celo v LISTEK. Crtica iz življenja. ■ Sledeča zgodba se sicer ne more pripovedovati, da se ne rabi tudi nemščina, al' vendar je popolnem resnična in dokaže, kako potrebna je slovenščina tudi našemu preljubeznjivemu nežnemu spolu! Moj prijatelj A. je profesor na neki Brednji doli, in dober mož, blaga duša. Ko smo vprašali učenca tiste srednje šole, katerega ljubi najbolj iz-mej svojih profesorjev, odgovoril je nam — da ne ljubi prav za prav nobenega, ali da ima g. prof. A. vender rad. Ni se tedaj treba čuditi, da ima radp svojega Boproga tudi gospa A—linde, temveč, ker zakonska sreča ni bila njima podelila otrok — treba tedaj se okleniti soproga z vbo ljubeznijo, katera se nahaja v mehkem srci krasne ženice. Naš profesor A. pa je tudi velik Nimrod pred Bogom in pred svetom; neštevilen je broj ubogih glodavcev zajcev, jerebic itd., katere je pokončala njegova dvocevka, in če ni mogel ustreliti tudi med- vedov in volkov, krivi so le ti potepuhi, ki rajše živijo po drugih okolicah, nego da bi slavno smrt storili v našem kraji. Ker pa tudi ni potrebno, da se zamolčijo slavni Čini, tedaj je naš A. tudi pripovedoval, da se mu je posrečilo ustreliti lisico. Prijatelj B. pa je po-tuhnenec prve vrste; on takoj spiše list, pristavi naslovu, da ga ne sme nobeden drugi odpreti, nego prof. A., in pošlje list profesorju A. na dom, ko je vedel za gotovo, da uči ravno v šoli. Hudobija se ni zmotila; gospa A—linde dobi pismo v roke, in ker se jej je zdelo jako Bumno, da „nobeden drugi" ne bi smel pisma razpečatiti, storila je to sama Nemško pismo se glasi: Treuloser Verrhther! Warum hast du mir das gethan? Ich streifte bo frohlich durch Wald und Flur — meiu juuges Lebeu war eine Kette von freudigen Tagen! Du hast mich auf evvig zu Grunde gerichtet, ich vverde diesen Schmei7. nicht iiberleben! O vviire ich dir nie begegnet, so kuunte ich noch heute sorgenfrei in die Zukuuft blicken! Deine ungliickliche Lisica. Nezvesti izdajalec! Zakaj si mi to storil ? Tako vesela sem dosih-mal tekala po gozdih in njivah — moje mlado življenje je bila nepretrgana vez prijetnih dnij! Ti si me ugonobil za vselej — ne bodem prebila teh bolečin! Ah, ko bi te ne bila nikoli srečala, še dan danes bi gledala v prihodnjost brez skrbij! Tvoja nesrečna Lisica. Gospa A—linde — trda Nemka bere seveda namesto „lisica" — Lizika, iu ni mi mogoče popisati občutkov, ki so mesarili njeuo srce v tem trenotku! Kdo bi si pač pričakoval kaj takega od moža, do-zdaj zmirom zvestega, ki jej mora biti vse na tem svetu! To je preveč, in solze so premočile pismo iu vso opravo, ko pride prof. A. domov, žvižgajoč, brez skrbij, — kakor je to njegova navada! Ali žvižganje ga kmalu mine pri tem prizoru! Zastonj vpiaša in prosi za razjasnilo; Se le po dolgem moledovanji jtelja gospa A—linde: „Kaj pa pomeni Lizika?" (Gospa je namreč tako govorila, kakor je bila čitala). Začuden odgovori: „No, kaj bo to? To bo brž ko ne ime Elizabeta!" — Na to nove solze, mor ' ima vladi resno voljo v Trstu nvstrijsk patr I em širiti, smemo po vsej pravici zahtevati, da e I odi ■ P >dporo naših zve^fh sodržavlja-nov, bo pa ■ podporo tujcev. Iu če vlada katero narodi; ' ; »dp'rstl boče, je njena prva dolžnost, da v ru!i Slovence v Trstu krive od strani L hov, da b : . Ia ilovensk živelj v Tr.-du v svoje var-itvo vz»n , saj nekoliko poravna krivice, ki jih je ta v T. u Imel pretrpeti. D v bi se T.st mogel zdaj brez polpore nem-Ikega cesarstvi germanizovati, tega ne verjamemo, teravno mesta lahko v kratkem času svojo narodnost spri mene, kar vidimo sedaj pri nekateiih av-etri ' lii mestih. Olkar so se narodi avstrijski za-Ceii edatl svojo narodnosti in odkar se je v Avstriji : nekoliko jednakopravnog uresničilo, v;dimo povsod, da dobivajo mesti če dalie bolj naroden zna "a; okolice. To se mora storiti tudi v Trstu. A na tO mora delati v prvej vrsti naša narodna politika V umisliti vredno je, kako? O tem prihodnjič. Davčna novela, ali nova postava, po kateri so prenarejena neli-tera določila o kolekih in pristojbinah. (Spisal Ailolt' obreza, zastopnik občin Notrarjsklh v državnem zboru.) (Dalje.j Ne meuj koristen kmetski mu stanu t ploh in male;i u zemljiškemu gospodarju, čegar nepremičnina ne z ;sa nad 5000 gld., bode §. 5. te postave. Da Be i av umevajo olajšila, katera bode prinesel ta paragraf omenjenim stanovom, treba je, da se tu navede, kakove so te pristojbine v sedanji obliki. Po §. 3. ces. ukaza z 10 marca 1813. leta |tcv. 58, ima se pri določevanj pristojbine pri izločevanji lastninske pravice, ali užitnine, ali pravice do už talne, kalar starisi izročajo gospodarstvo otro-koOi uli njih zarodu, potem z osobami, kateri stopaj < v zakon z njih otroki, ali očmi in mačehe ter sta ;i, ki jemljejo otroke za svoje, delati izloček, ali je ta izročitev popolnem ali le po nekoliko brez-vi < ; na (darilo ali omejeno darilo), ali če se vrši pro i povračilu, to je, če Be vr'i po kupui ali menjal i> pogodbi itd. Ako se popolnem ali samo po nekoliko vrAi Uročitev, plačati ie uepremičnin>ko pristojbino l1/«0/^ b prikladami skupne vrednosti in poleg tega pristoj-bino r/0 s prikludo od onega zneska, kateri pre-ha.a po takšni izročitvi brezplačno na prevzemnika, to e od om'ga zneska, kobkor je posestvo več vreviuo, nego li izgovorjene nasprotne dolžnosti (dedni delež5, prevzeti dolgovi, izgovorjen užitek Itd.), Ako pa se vrši izročitev proti povračilu, plačati je pristojbino po 3VA) s prikladami (z znanimi odpustili). Vzgled. Oče, ki je bil deset let gospodar posestvu, vrelr.emu 5000 gld., in na katerem je 8000 gld. dolga, izroči to poseBtvo sinu svojemu. V takšnem llučajl gre določiti piist>jbine za izročitev tako-le: a) Nepremičninska pristojbina a lV/o od 5000 8ld..... 75 £'d- kr- in 25°/o priklade...... 18 „ 75 „ b) Pristojbina, če se je poiestvo podarilo od 2000 gld. a P/0 . . 20 „ — „ iu 25°/0 prik'ade......5 , — „ Skupaj . . .118 gld. 75 kr. no o ihteio> — gospa sn hoče lučiti od tako malo-vi i-dnega met«; prof. A. pa gleda tako nedolžno, kakor trimesečne dete, katero še ne pozna uobene ki i/oje. In Čudno! Še tudi takrat, ko je venderjeduok v roko dobil nemeč^n dopis, naft 1 ub: A. ni razum*! Sale, uego zar'ei se je rolti in prisegat') da je to samo obrekovanje, du mora na vsak način zvedeti obrekovales, da g'i hoče /.a l.-.se vleči pred Bodnijo itd Vender vse t'» m moglo prepričati ž-iisk^ga srca in par duij je preteklo me; hladnim obnašanjem in često je moral si Sati ubogi A. dovt puih izrazov. Hudobec 11. pa je seveda kmalu Opazil rspeh svojega dop'sa In veselil ne i1, ni tibem pa vender tretji dan se je začel bahat; pred drugim prijateljem. Ta pa je hitel pomii ti soprog« A. in |a uči! slovtnščne vsi ti liko, da sta ratumels ne srečni dopis Vender Be dandanes nobeden ne sme spomniti prijatelja A. tistecn dopisa) Ingentnm — jubes re gina — renovare dolonm! V. Da je pa oče sinu izročil posestvo čisto proti povračilu, plačati bi bilo: pristojbine za izročitev a 3!/i% • 175 6^. — kr- 25% pr;klade......■ 43 „ 74 „ Skupaj . . .218 gld. 75 ar. zatorej 100 gld. več! Po §. 5. davčne novele se pa nemajo takšne izročit ve imetka, ako ne preseza nepremicnmsko kapitalno vrednost 5000 gold., potem pri izročevauji kmetskih posestev sploh bre/. omejila njih cene, v nikakem slučaji smatrati povračilnimi, nego ravnati se ima ž njimi in nakladati j ni pristojbine kakor popolnoma ali samo po nrkoliko brezvračilnim, kakor sem pokazal v prvej primeri. Daljna in večja pri-bcljšava, je dovoljena manjšim zemljiškim gospodarjem, katerih posestva ne presezhjo cene 1500 gld Ako izroča tako posestvo oče sinu itd., ima se po §. 5. pristojbina za nepremičnino plačati po l'/a°/o le na pol, -zatorej od vBukih 100 gld po 75 kr. s prikladami vred. V tem, ko se utegne zdaj pripetiti, da je pri izročevanji takega gospodarstva čus.h plačati celo do 65 gld. 62Va kr., nema se po §. 5 za to plačati nikdar več, nego li 14 gld. 6 kr. Ako se pomisli, koliko kmetskih gospodarstev je na Kranjskem, ki neso vredna več nego 1500 gld., uvideti je lahko, kolikim državljanom bode ta velika olajšava zelo hasuovita. V desetih mesecih od 1880 — 1881. I. se je na Avstrijskem sklenilo mej očetom in sinom itd. 17.123 takovih pogodeb v kapitalni vrednosti 15 444 90(! gld. in plačalo Be je za to pristojbin G03 482 gid. po § 5 te postave bi pa te pristojbine znašale samo 260 535 gld., zatorej se pokaže za državo railoček nad 43°/oj kar bode služilo v prid njim, ki jim je plačevati pristojbine Vsebina § 6. ne govori o n-kakem znižanji pristojbin in sploh konstatuje samo, da ostane podnio'bi t;*rfae številke 91 B. in 100 B davčne postave pristojbina neizpremeujenu, vender pa ima za plrčevales davkov naslednje olajšave: Dosle je veljala določba da, ako se je zvršila v posestvu kaka izprememba in se je želelo, da se jemlje nanjo ozir pri določevanji pristojbin, treba ie bilo staviti jo na razpregled v javnih knjigah. Ta določba je po §. 6. zgubila veljavo svojo in ako Be je prej izvršila izročitev, jemlje se v pošte v, ako tuli so ni še zabeležila v zemljiški knjigi, in to je gotovo znamenita koncesija. Jedro §. 7. je zadavkanje službenih pogodeb, ali dekretov gotovih duhovenskih iu po* svetnih služeb, če znaša letna plača najmenj po 300 gld., in določa, da imajo pobotnice teh uradnikov o vzprejemanji svojih plač biti primerno ko-lekovane. V §. 8. se določuje res, da se ima neka posebna pristojbina precej vzviJati, toda tuli ž njo bodo najbrž zaiovoljni malo ne vsi državljaui. To je pristojbina tičoča se prošenj za podelitev, po-trdilo ali izročanje — plemstva, za podelitev redov, združitev in popravo grbov itd. Ta pristojbina bode poskočila od 5 gld. na 100 gld., kar bode naprav-Ijalo pač le malokomu srčne bolečine. V § 9 ni postavljena nikaka izprememba dosle veljavnih pristojbin iu določa se v njem samo, da se imajo nekatere pristojbine za intabul ičije, ako skupaj ne presezajo zneska 25 gld., plačevati v ko-lek:h in ne v gotovem denarji. Ta paragraf zatorej nema nikake posebne važnosti in bode koristil državi jedino v toliko, ker se bode tem potem prihranilo mnogo dela pri pobiranji in preračuujevanji. Novo breme bode pa naložil §. 10., in sicer takšno, da bode v prihodnje plačevati intabulucljske pristojbine od onih kupščinskih ostankov, prihodkov ali v i ta lici j itd., ki so se pri kupovanji ali prodaji kakega posestva zavuiovali nanjf, ali, kakor govore pri nes: ki so se nama nintibul.ruli". To se ima godi.i kakor pri intabu'a'iji drugih dolžnih terjatev, ka, malega zemljiškega gospodar a kajti one pravic, katere ne presezajo zne-ka 1000 gld., proste so vseh pristojbin. Pri tem mi je tudi Še opomniti, d«, kakor se kaže zdaj, Utegne se ta znosi k 1000 gld. vzvišati na 2000 g!d., Bko bode večina zbornice jedoib misli), česar smemo upati. S min trgovcem važen je §. 11., k a i t i ž njim se ie m.lo/il davek na trgovsko korespondenco. Ta pristojbiua ima se plačevati od oHh pisem, katerim vsebin;; .so potrdilu, d i je kdo prejel denarje r.li vrednostne papirje, Pi.-nn, katera potrjujejo sprejem menj nego desetih gold., oproščenn so vsakeršne pristojbine. Takova pismr, ki potrjujejo sprejem nad 10—50 gld , zanja gre plačati po jeden krajcar, , takova pisma, v katerih so potrjuje sprejem večjega zneska nego li 50 gld., zanja bode plačevati po pet krajcarjev za psemsko po!o, in to bode plačevati, da se pr lepijo koleki, kakor pri drugih pismih. Povedati mi je, da ta paragraf ni meni po všeči in sicer mi ne godi zivoljo tega, ker je novo breme trgovskemu stanu, ter mu bode delal precej sitnosti). Tudi se mi ne vidi umesten zaradi tega, ker menim, da bode imela država ž niim malo dobička, kajti trgovci bodo vedeli og.tnii se te pri-stojb ne in sic r tako, da se ne bodo prav nič zadeli ob postavo, naj se to tudi zgodi na troške različnosti. (Konec prih.) Politični razgled. notranje dežele. V Ljubljani 8. jauuvarja. V političnih krogih se govori, da bode mesto pokojnega kneza Auersperga predsednikom naj visjet* a računlsča imenovan grof H -henw irt ali pa Tržaški namestnik baron Pretiš. Primorski Slovenci bodo gotovo veseli, Če bode imenovan poslednji, kajti upati smejo, da bode njega naslednik njim prijaznejši, nego je on. Nov šolski zakon, katerega je v poslednjem zasedanji sklenil gališkl deželni zbor, je sankci-joniran. Vnaiije države. Novega fraiicoMliega vojnega ministra 80 vsi listi z veseljem pozdravili. Vsi izjavljajo nado, da bode novi vojni minister skrbel, da se kmalu resi f aiH-osko-kitajski spor. — Nemški Jiwti pripovedujejo razne zanimive podrobnosti iz življenja generala L*wtla. Mej drugim se poroča, da je ta bil 1870. 1. v Metzu poveljnik generalnega dtaba. Nezadovoljen z obrambo mesta, kakor jo je vodd maršal Bazaine, hotel je že z več jednakomisb čimi častniki odvzeti glavno poveljn Stvo maršalu. D t se to ni zgodilo, se je miršal odtegnil s tem, da je poprej mesto izročil Nemcem. — Bivši vojni minister izrazil se je proti nekemu časnikarskemu poročevalcu, da J« on bil vedn> nasprotnik ekspediciji v daljnih dež' I h Ko je on vstopil v unnist.erstvo, bila je že načeta tmikiuška ekspedicija, a Ju!es Ferry še tedaj ni nič slutil, da bode prialo do vojne a Kitajem. Tedaj je bi o treba samo Tonking brauiti, kar ni slabilo f-aiicoske vojne sil" doma, a daiju jaz nesem hotel. Danes se pa m »rajo vojui oddelki drug za drugim tja pošiljati, in zatorej jn? ne mo-mm ostati v ministerstvu. Jaz grajam žrto/anje ljudi) za dvomljive vspeh*1, kakor vso Ferry-jevo politiko. lVny se daje od Bismarcka za i;os voditi. Nemški kancelar je napravil razpor mej Francijo m Španijo, sedaj pa hote nas spreti še z Angli|o. Na« dpo!nilna vo litev odbor.i. 6. Razni nasveti in interpelacije. — Nada'jo je sklenil odbgr v svoji seji dne^6. t. m., da priredi v teku predpusta še dve veselici iu sicer prvo dne 2 svečana zaključen ples brez vstopnine, h kateremu imajo jedino I« ft. društveniki vstop. Drugo pa pustni torek z vstopnino, onakrat v prostorih Čitalnične restavracije. Odbor. — (Iz Pazina) se nam piše v 6. dan t. m.: G. Davorin Nemorič, c. kr. profesor za hrvatski jezik, naš rojak, Metličao, na Papinski gimnaziji — imenovan je za ravnatelja — na gimnaziji v Sera-jevem. Čeravno nam je žal, da izgubimo iz Bvoje srede — značnjnega rodoljuba — odkritosrčnega prijatelja in učenega jezikoslovca — radujemo se vender nad tem imenovanjem iz tehtnejših ratlOgOV ter čest.tamo našim bratom bosenskim k tej izvrst-nej akvizic ji. — T. bi Davoriu — pa BretKn — u Bosnu — ponosnu! — — Dostaviti mor.uno na tem mestu, da je gosp. Davorina Ntmoriča miniater-stvo vprašalo, da li vsprejme to mesto. — (DenaSji mesečni Živinski somenj) je bil prav mnogoštevilno ob'skan. Goveje živine in konj je bilo jako mnotio prignanih, tuiib kupcev mnogo cene dobre, kujičija ž'vahna. — (Pri občnem zboru Narodnega bralnega društva v Borovnici) 4. t. m. so bili rvoljeni naslednji gospodje: Fran Papler, nad-učitel;, predsednikom, Ivan Majaron podpredsednikom, Josip Košir denarničarj*-m in Jos. Keržift tajnikom. — Časopise si društvo naroči naslednje: „Slovi nski Narod", Slovana", „Ivlinost", „Miru, „Breoceljua' io „Triester Tagblhttu. — (Nad Senožeškim' zapori) plapola že od 22. decembra 188<* 4,va, v znamenje, da ni nobeneg Kazne vesti. * (Odlikovanja 1881. leta.) M noio dobilo je: 7 Oaob red zlatega runa, mej temi 3 nad-voivode in jeden madjarski magnat, 2 Av.itrijca m 2 M djara red sv. Štefana, 4 osobe velike križe, 8 komturske križe in 36 viteške križe L*opoldovega redu, železne krone red in sicer !) prvega, 18 dru-zegu in 81 tretiega razreda, Fran Josipa red iti sicer 3 veliki, 18 komturskiu m 175 viteških križe.v. Tajnim sovetnikom bilo je lani v Avstro O^kej Imenovanih 20 osob, mej temi 9 Madjarov Kamor nikov dostojanstvo prejelo je 24 Avstrijcev iu 15 Mrliarov. Vkupe poiblilo se je toraj 412 viših odlikovanj. * (Srednjo šole v Avstriji 1885 leta.) Po poročilu n*učnega ministetstva imamo le1 os po vsei A>'stri|i 171 gimnazij (uroti 109 šolskega lula 1884.) 01 teh zovodov |ih je 96 z nemškim 40 h češkim, 23 h poljskim, 4 z laškim, 1 z rusinskim, 1 n srb skohivatskim in 6 z utrakvističnlrn učnim jezikom. Sedaj obiskuje latinske šole 55 946 girnuuijalcev proti 55 247 rninolega šolskega leta; število učencev se je tontj nekoliko pomnožilo, a ne toli znatno, nego prejšnja leta. Na 85 (86 prešniega leta) real kah poučuje se letos iu sicer na 59 z nemškim, na 16 s češkim, na 5 s poljskim, na 4 z laškim, in na jednem s srbsko-hrvatst o-ogrska pošta pošteno in po propisu v Zemunu izročila to pošiljate v Brbssim pottn m uradnikom in da s« je tedaj tatvina zvrfiila v Bdetn gradu Srbska poštna urailmka Živka Jovanovica iu Luko Lukića so že pnjeli in zaprli. Kfkor se latrjme od verodostojne strani, zaprli so pred 4 dnevi tudi še tri druifp pri pošti službujoče osobe radi ukradenih 40 000 frankov vrednih in srbskej kraljici Nataliji namenjenih biserov. * (Velik požar par ne« a mlina.) Dni 30. m. m. ob č'trt na jedno zjutraj uavstal jo v umeteljnem mlinu nadvojvode Aibrebra v Gross-hofu na Moravskem (ne pa v Gro sa do r f u , kakor smo v Boboto na kratko poročal') ogenj, ki je v malo urab popolnem vničil mlin, vse ž'tnice in shrambe za moko, tako da sedaj n* nvstu jirekris-nega poslopja štrie kvišku samo štir|e zakajeni zidovi. Mej požarom razrušilo se je podstrešje in jialo v simemu morju podoben plamen. Lastnik ima škode 150.000'jI., najemnik mlina pa 1'JOOOgl. Slednji i« zrvarOvan, tod* le za 7970 «ld. h treh krajev došli so ognjegasci gasit strašan-ki požir, a niti jedne stvari neso mogli rešiti. Žandarji skrbeli so za red mej občinstvom, katerega je na ti-Dre do.Mo na prostorno pozorisče. * (Zavist.) Hčerka i/tlehiioB oenaško nalogo: ^Mamal pomai»aj nn uri nenikrflM prevodu". — Slovenska mati: nPotrp> malo, ljuba hčerka, dn pride domači učitelj. Jaz ne znam nemški" — Hčerka: rOj mama, kako dobre itlriN si vender Ti imela!* Gg. pevce ljubljansko čitalnice vabi podpisani odbor, dt« pride:o jutri in poten redno vsaki torek in petek zvečer k pevskim vajam, pri katerih se bodejo vadili zborom, odločenim za veselico na debeli četrtek. V Ljubljani 7. januarja 1884 Povskoga zbora odbor. Loterija „Narodnoga doma". Pri žrebanji dobitkov „Narodnega doma" zadele so nadalje dobitke naslednje številke: 53382 89276 7479 47298 63593 99774 77799 51791 21287 96138 25541 3436 91884 10/85 90241 1)7997 41922 95654 29291 93628 30998 13035 8552 63832 4855 60526 5426 31530 93691 10844 29517 39022 90582 48943 93565 90114 97559 23667 27674 72121 96329 25681 47481 4 43120 12446 30805 87518 19564 79579 68367 64171 76301 61438 67049 »9542 82961 12209 8514 28995 36925 11819 81465 90t»41 50239 3007 96071 23953 2042 67495 1963 61746 38609 5600 76753 51441 95894 71701 58009 51504 79894 17739 13960 83850 30091 13812 43128 45352 89028 87038 63755 36201 93526 67613 45552 67804 54048 26716 51686 56238 51889 10886 47994 87689 65967 975 56262 47618 39871 81186 37389 31509 96703 65839 39234 42268 8769 71942 70881 33912 71781 68360 62240 36018 93078 19506 57744 28647 58122 24609 43786 75811 90984 1418 84614 39607 88037 86483 99410 85128 1948 42705 77457 2665 66903 83299 16617 42958 14413 62564 48843 10149 77166 58924 38092 63071 91466 18083 77759 129 52718 40882 125G2 77795 73049 10475 67553 4853 22324 68784 81987 96251 89480 84149 40986 49295 71568 60734 42756 25516 6903 1255 66806 30057 26537 73778 21389 66411 56188 75524 87817 90989 67566 31496 77829 3603 61290 97541 85881 92855 39141 S0558 41024 99720 38768 54897 81309 5510 51014 59041 65972 42111 31518 54451 30530 63944 65516 14629 79711 25520 46485 9999 87705 64459 56316 83260 79759 16992 60648 54318 25009 29300 87590 29451 19169 48712 95701 62883 33985 12543 (Dalje prih.) Št. 21.939. (17-2) Meteorologieno poročilo. S fi (Jas opazovanja Stanje barometra v ram. Temperatura Vetrovi Nebo Mokri na v mm. 7. jan. 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 741 -92 mm. 74210 ram. 74300 mm. - 4-4°C - 2*4° C - 4-2°C Sl. 8VZ. sl. szh. sl. szh. obl. obl, obl. 000 mm. Srednja temperaturu — 3'7°, za H° pod normalom. IDuinajsl^a, borza dne 8. januvarja t. 1. (Izvirno telegratično poročilo.) Papirna renta.......... 82 gld. 30 kr. Srebrna renta.......... 83 „ 30 „ Zlata renta........... 104 n 55 .. 5°/0 marčna renta......... 97 „ 80 „ Akcije narodne banke....... 8H4 „ — „ Kreditne akcije......... 994 „ 90 „ London............ 123 „ «o „ Napol. . . ........ 9 „ 77 „ C kr cekini.......... 5 „ 80 „ Nemške marke ......... 60 „ 35 „ 4°/0 državno srečke iz l 1854 250 gld 125 „ 50 Državne srećke iz 1 IS«i 100 gld. 171 „ 40 4°/0 avstr zlata renta, davka prostu, . 104 „ 55 „ Ogrska zlata renta «°/0..... 123 „ 15 .. 4°/ 9« — „ ti r> * to...... "° n n a papirna renta 5°/0 ...... 91 „ 30 „ 59/0 štajerske zemljiSč odvez oblig . . 104 „ — Dunava reg srečke 6°/o . . 100 gld 11:". n 75 „ Zemlj obč avstr 4'/,';„ zlati zast listi . 122 „ — „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice 111 „ — .. Prior, oblig Ferdinandove 86V. železnice 105 „ 40 „ Kreditne srečke.....100 gld 174 „ 50 „ Kudolibve srečke..... 10 . IS „ 25 „ Akcije anglo-Rv.str banke , . 120 „ 9S „ — „ Tranamway-dniSt velj. 170 gld a. v, , , 213 „ — „ Pobiranje pasjega davka za leto 1885 se je v 1. dan januvarja t. I. pričelo in sicer je davek plačati od VMCOga psa v okrožji Ljubljauskega mesta, [limit samo tiste pse, ki so za varstvo samotnih posestev neobhodno potrebni. Lastniki psov naj si najdalje do I O, 1>-bruvarja t. I. preskrbe letošnje marke pri mestni blagaini proti platila 4 gld. Z ozirom na §. 14 izvršilne naredbe o pobi ranii pttsjega davka se vsi lastniki psov opominjajo, naj o pravem času uplačujejo takso, ker od 10. fe-bruvarja t. I. naprej bode konjaČ lovil pse, kateri se bodo na ulicah nahajali brez letos veljavne marke. IHestni magistrat v Ljubljani, v 1. dan januvarja 1885. Razpis službe občinskega zdravnika v Podgradu (Ca-Bteluuovo) z letno plačo 600 gld. — Prosilci naj pri županu v Podgradu uloJe svoje prošnje s spisi vred v šestih tednih. Prosilec mora biti ali slovenskega ali pa hrvatskega jezika zmožen. — Natančneje o tej siužbi izve se pismeno ali ustmeno pri J. Jaksetič-i, nadžupanu v Podgradn. Podgrad, dne 3. januvarja 1885. J. Jalcsetič, (13—2) nadžupan. Iščem in vsprejmem takoj za svoje prodajalnice z mešanim blagom žensko (izučeno ali ne), zmožno slovenskega in nemškega jezika v pisavi, spretno tudi v ženskih ročnih delih. Matija Grabrijan, (15—2) trgovec v VIpm i (Wippach). kateri je v Sturlji »siko leto 1. februvarja, to je dan pred Svečn'co, bode letos zaradi praznika v soboto »In«1 31. januvarja. ^upnristvo v Šturiji, dne 6. januvarja 1885 (19-2) h Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih, cenah in z najboljšo postrežbo. V NOVi-JORK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „O-emo-aula", 4300 ton, okolu 15. jan. 1885. Kajuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gol d. Potniki naj se obrnejo na (20—1) J.TERKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj so na Emiliano d' An«. Poglajen, generalnega agenta v Trsta. Služb advokainega koncipijonta jšče drd. jur. z odličnimi spričevali od vseli državnih izpitov in judicielnega rigoroza. — Natančneje pri uredništvu Slovenskega Naroda". (21—1) Tujci: 6. januvarja. Pri aimui: FUrst z Dunaja. — Heinze iz Pulja. — Leskovič iz Idrije. — Kljun iz Železnikov. Pri Mttlltl: Kahn, Klein z Dunaja. — Gorjup iz Keke. — Sclnvaizenberg iz ('olja. — Skodlar z Dunaja. — Weiss iz Gradca. Umrli so: 31. dec.: Janez Žabjek, hišnega posestnika sin, « dni, Poljanska cesta štev. 59, za krčem. 3. jan.: Pavla lleler, za-sebnica, 35 let, Mestni trg št. 23, za otrpnenjem. 4. jan.: Marija Dolinar, hišnega posestnika hči, 15 let, Krakovske ulice 5t. '^7, za je-tiko, - Marija Gorše, delavčeva hrti, 4 leta, Poljanska cesta št. J 8, za jetiko. — Barbara Žemrov, delavčeva žena, 41 let, Soteska št. «, za etiko. — Ludovik Erjavec, magistralnega sluge sin, '/i leta, Karheska cesta št. 19, za vnetjem pluč. 6. jan.: Fran Schmid, mokar, «5 let, Kapitelske ulice št. 13, za vnetjem možganske kožice. — Katarina baronov ka Zois-Edelstein, hišna po-sestnica, 76 let, na Bregu št. 20, za otrpnenjem pluČ. — Karolina Podboršek, delavčeva žena, 27 let, Kravja dolina št. 7, za vnetico možganske kožice. 7. jan.: Marija Perger, gostija, 84 let, Kolodvorske ulice 12, za mrtvoudom. — Reza Golob, delavka, 26 let, Pred ško-lijo 14, za jetiko. V deželnej bolnici: 29. dec: Andrej .lelovčau, delavec, 18 let, za jetiko. 30. dec: Marija Zalokar, delavka, 42 let, za srčno napako. 2. jan.: Anton Rešek, delavec, 29 let, za jetiko. — Karol Švarc, delavec, 60 let, za oslabljeujem. 3. jan.: Jakob Pokorn, delavec, 59 let, za srčno napako. «.jan.: Urša lludolin, delavka, 30 let, za jetiko. — Marija Krasove, gostija, 57 let, za katarom v črevesu. 7. jan.: Marija Koprive, gostija, «0 let, za jetiko. V vojaške) bolnici: 3.jan: Fran.Iaburek, orož-niški vodnik, 35 let, za jetiko. VIZITNICE priporoča „NARODNA TISKARNA" v Ljubljani. Vaše blagorodje! Dolgo časa sem bolehal na kataru v želodci in hndej mrzlici in sem vkljub zdravniškej pomoči tako oslabel, da skoraj nesem mogel hoditi. In tu sem se odločil preskrbeti Bi vkljub mojemu nezaupanju proti tako imenovanim hvalisanim univerzalnim zdravilom dr, Rosov zdravilni balzam, katerega rabim po predpisu. Čez osem dnij dobil sem zopet okus do jedij, in ko sem porabil 4 velike steklenice, bil sem popolnem zdrav. Vsi ljudje, ki me poznajo, Čudijo se, da tako dobro izgledam, in jaz smatram za svojo dolžnost, izreči najtoplejšo zahvalo za Vašo izvrstno zdravilo in je vsem trpečim na takih boleznih najtoplejše priporočam. Jaz tudi nemam nič proti temu, da te vrstice objavno porabite, vender brez mojega imena. Ker hočem Robov balzam vedno imeti pri sebi, prosim, pošljite mi ga 1« steklenic proti poštnemu povzetji. Z velespoštovanjem J. W., c. kr. nadporočnik 8. poljskega topničarskega polka v Sibinji. Hitra In gotova pomoč boleznim v želodci in njih posledicam. Vzdržanje zdravja obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavljenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti. Najboljše domače sredstvo, da 8e prebavljenje uravna, da se pravo mešanje kni doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krvi, je uže već let splošno znani in priljubljeni dr. Rosov zdravilni balzam. Izdelan je iz najboljših, krepilno zdravilnih zelišč jtiko skrbno, upliva uspešno pri vseli težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri krči v želodci, pri prenapolnjenji želodca z jedrni, zaslinjenji, krvnem natoku, hemerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondr\ji in melanholiji ivsled motenja prebave); isti oživlja vso delavnost prebave, napravlja kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva je zdaj gotovo in priznano ffudsko domače sredstvo postal in bo splošno razširil. Na stotine pisem v priznanje je na razgled pripravljenih. Razpošilja se na frankirane dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote. S\ra,rjenje I Da se izogne neljubim napakam, zato prosim vse p. t. gg. naročnike, nad povsod izrecno dr. Honov zdravilni balzam iz lekarne B. Fragnerja v Pragi zahtevajo, kajti opazil sem, da so naročniki na več krajih dobili neuspešno zmes, ako so zahtevali samo zdravilni balzam, in ne izrecno dr. Rosovega zdravilnega balzama. Provt dr. Rosov zdravilni balzam dobi se samo v glavnej zalogi izdelovalca II. Fragnerja, lekarna „k črnemu orlu" v Pragi, Ecke der Spornergasse Nr. 205—3. V Ljubi jan i: G. Pioooli, lekar; V1J. Mayr, lekar; Eras. Biriohitz, lekar; Josi Svoboda, lekar: J. pl. Trnkoozv, lekar. V Postoj in i: Fr. Bacoarcich, lekar. V Kranj i: K. Šavnlk, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar. V Kamniku:'Jos. Močnik, lekar. V Gorici: G. Christofolettl, lekar; A. de Olronooli, lekar; R. Kiirnor, lekar; G. B. Pontoni, lekar. V Ogle ji: Delia Damaso, lekar« V Trstu: Ed. de Leitenburg, lekar; G. Prendlnl, lekar; G. B. Foraboschi, lekar; Jak. Scrravalto, lekar; Anton Suttlna, lekar; Karol Zanettl, lekar. V Zagrebu: C. Arazlm, lekar. Vse lekarne in večje trgovine z materijalnim blagom v Avstro-Ogrikej imajo zalogo tega zdravilnega balzama. Tam ae tudi dobi: Pražijo domače mazilo zoper bule, rane in vnetje vsake vrste. Ako ne ženam prsa vnamejo ali strdijo, pri bulah vsako vrste, pri turih, gnojnih tokih, pri črvu v prstu in" pri nohtanji, pri žlezah, oteklinah, pri izmašče-nji, pri morski (mrtvi) kosti, zoper revmatične otekline in putiko, zoper kroničuo vnetje v kolenih, v rokah, v ledji, 6e si kdo nogo Bpahne, zoper kurja očesa in potne noge, pri razkopanih rokah, zoper lišaje, zoper oteklino po piku mrčesov, zoper tekoče rane, odprto noge, zoper raka in vneto kožo ni boljšega zdravila, ko to mazilo. Zapite bule in otekline se hitro ozdravijo; kjer pa ven teče, potegne mazilo v hrathm V8C gnojita na-se in rano ozdravi. — To mazilo je zato tako dobro, ker hitro pomaga in ker se po njem rana prej ne zaceli, dokler ni vsa bolna gnojica ven potegnena. Tudi zabrani rast divjega mesa in obvaruje pred snetom (črnim prisadom); tudi bolečine to hladilno mazilo pospeši. — Odprte in tekoče rane se morajo z mlačno vodo umiti, potem še lo se mazilo nanje prilepi. F ikatUicah po 2» in .7.5 kr. (158—14) Balzam za ulio. Bkuleno in po množili poskusih kot najzanesljivejše sredstvo znano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen aluli. 1 skleniea 1 gld. av. velj. 1/datelj ia odgovo.oi urednim Ivan Železnikar. Lastuiua in tisk „Narodne Tiskurne"- 092343