Leto LXXIII, žt. 73
Pottnlaa plačana * gotoffal - DI* PtKUklki
IZDAJA ZA NARODNE PIONIRJE
Preig - Cena L 2
llroclulitvo la npravat LJubljana Kopitarjeva 1 Telefon U-U-SI(i ilesofina naročnina 12 lir. — Cek. raA. Ljubljana IV.ffiU M naroftnino In 10.19« aa Interate. Iikljntno ia-etopstvo *a oglase U Italije ia Inozeinstvai CPI 8. A. Milano. Bokopleov na rradamo.
SLOVENEC
APRIL - 1915
NEDELJA
Harte Abwebrkampfe in Ungarn
Wiederum erfolglose Angriile der Sovvjets bel Schwarzwasser nnd L«ob-schiitz — Deutsche GegenangriHe am Niederrhein — Feindliche Panzerspitzen nordwestlich Hersield—Fulda zuriickgevvorien — Neue Eriolge unserer Kleinst U-boote und U-Boote
DNB. Aus dem Fiihrerhanptrjnartier, 11. Miirz 1945. Das Oberkommando. der \Vehrmacht gibt bekannt:
In Ungarn fingen unsere Truppen den aus dem Raum beiderseits N a g y -b a j o m vorgedrungenen Feind in vor-bereiteten Stellungen zvvischen der D r a u und der Westspitze des P I n t-t e n s e e s auf. Siidvvestlich K b r m e n d und im Gebiet nordlich G ii n s konn-ten die Bolschevvisten nach harten Kampfen weiter vordringen. Nordlich der Donau behaupteten unsere verbande ihre Stellungen an der N e u t r a und W a a g gegen zahlreiehe Angriffe. An den westlichen Auslaufern der Hohen Tatra wurden durch Gegen-stiisse feindliche Einbriiche beseitigt.
In Obersehlesien griffen die Bol-schewisten erneut siidvvestlich Schvvarz-vvasser und siidlich Leobschiitz ver-geblich an, konnten jedoch unter Einsatz starker Kraite und hohen Verlusten in R a t i b o r und Katscher eindringen. ln den erbitterten Abvvehr-kampfen vvurden 77 Panzer vernichtet. Die standhaften Verteidiper von Glogau behaupten sich vveiterhin in der Alt-stadt und im Schloss.
Die Festung Kustrin ist nach schvverem Ringen der feindlichen Lber-macht erlegen.
In vvestlichem Kiistengebiet der Dan-ziger Bncht sind nordvvestlich Goten-halen heftige Kampfe om die O x h o f -ter K e m p e entbrannt. Am VVcstrand der Weichselniederung vvurden starke Angriffe abgevvahrt.
Bei zunehmender Verschlnmmung des Geliindes in Kurland setzte der Gegner seine Angriffe nur nordvvest-lich Doblen ohne nennenswerte Er-folge fort.
Am Niederrhein traf der Feind, der mit starken Kraften ans der Linie Stadtlohn-Coesfeld-Diilmen und siidlich davon nach Nordosten und Osten stiess, auf Gegenangriffe unserer Verbande. Am Nordrand des lndustrie-goliiefes drangen die Amerikaner ge-
6en unseren ziihen - Widerstand in o 11 rop ein. Der Gegner verlor gestern in diesem Kampfabschnitt 25 Panzer.
Siidlich Siegen nnd an den Ost-auslaufern det R o t h a a r - Gebirge«
stehen unsere Trnppen in erbifterfen Abvvehrkampfen mit den nach Norden angreifenden amerikanisehen Verbiin-den. Schnelle Krafte des Feindes dran-
£en ans dem Raum Brilon-Kor-ach in das Gebiet siidlich Pader-born und aus dem Lahn-Tal nach Oslen bis in die Linie B a d W i I d u n -gen-Treysa — wesflich Fulda vor. Gegenmnssnahmen sind getroffen. So vvarfen herangefiihrte eigene Kninpf-gruppen die feindlichen Panzerspitzen nord wesHich II e r s f e 1 d - F u I d a zuriick und brachten auch die nachfol-genden amerikanisehen Kraften zum Stehen. Auch im Kinzig-Tal» vvestlich Gelnhausen und bei A 1 z e n a u behaupteten sich unser« Truppen und vernichtelen erneut zahlreiehe Panzer.
Wahrend der Fein am Main siidlich Aschaffenhurg seine Gegenangriffe einstellte, wird flussaufvvarts bei Miltenberg und im Otlenvvald bei Amorbach nnd Bnchen gokHmpf. In Ifeidelberg und Schvvetzingen sind die Amerikaner eingedruugen, vvnrden jedoch am Rhein siidvvestlich davon im Gegenangriff vvieder gevvorfen.
In Miftelitalien lebte das Artilieriefeuer und die Anfklarungs ta-tigkeit von der ligurischen Kiiste. bis zu den Bergen von Montese auf.
Terrorangriffe anierikanischer Bom-lterverhande verursachten schvvere Schaden besonders in den Wohnvier-feln von Hamburg, Bremen und Wi I h e I m s h a v e n. Andere Flugzeuge warfen Bomben im Grossraum Wien nnd anf vveitere Orte in Siid-ostdeutschland. In der Nacht flogen scltvvaclvere Verbande die Reich s-liauptstadt und Erfnrt an. Luft-verfeidigungskrafte brachten, vorvvie-gend durch Jager, 33 Flugzeuge zum Absturz.
Kleinstunterseeboote versenkten aus dem Themse-Schelde-Verkehr einen vollbeladencn Nachscubfrachter von 150« BRT.
In Fortsetzung ihres zahen Kamp-fes gegen den feindlichen Nachschub versenkten Unterseeboote ans stark gesicherten angelsachsischen Geleitzil-einen Hllfstlugzeugtragc.r, vier Schiffe mit 20.000 BRT nnd drei Zer-stfirer.
Trdi obrambni boji na Madžarskem
Zopet brezuspešni sovjetski napadi pri Schwarzwasserju in Leobscbfitzu — Nemški protinapadi ob vzhodnem Renu — Sovražne oklepniške osti vržene nazaj severnozapadno od črte Hersield—Fulda — Novi uspehi naših najmanjših in običajnih podmornic
Fiihrerjev glavni slan 31. marca IMS. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja:	,	, ,
Na Madžarskem so prestregle nase čete sovražnika, ki je prodrl iz področja na obeh straneh Nagybajoma na pripravljenih postojankah med Dravo in zapadli im dolom Blatnega jezera. Jugozapadno od Kormenda in severno od G ii n s a so boljševiki po trdih bojih dalje napredovali. Severno od Don a v e so obdržali naši oddelki svoje postojanke ob N i t r i ter W a a g u kljub številnim napadom. Ob zapadnih obronkih Visokih Tater smo s protisunki odstranili sovražne vdore.
V zgornji Šleziji so boljševiki ponovno brezuspešno napadli jugozapadno od Schwarzwasserja in južno od L e o b s eh ii t z a, vendar so lahko % uporabo močnih sil ter z visokimi izgubami vdrli v Ra t i bor in Katscher. V ogorčenih obrambnih bojih so uničili 77 oklepnikov. Vztrajni branilci GI o g a u a so se obdržali nadalje v starem mestu ter v gradu.
Trdnjava Kustrin je po težkem boju podlegla sovražni nadmoči.
Na zapadn- obalnem področju G d a n-s k e g a zaliva so se razplamteli severnozapadno od Gotenhalena siloviti boji za Oihofter Kempe. Ob za.padnem robu nižine ob V i s 1 i smo odbili močne napade.
Pri naraščajočem blatu je nadaljeval nasprotnik s svojimi napadi v Kurlandiji samo severnozapadno od Doblena, ne da bi dosegel omembo vredne uspehe.
Ob spodnjem Renu je naletel nasprotnik, ki je z močnimi silami prodiral iz področja Stadtlohn —Koegfeld — D U I m e n in južno od tod proti severovzhodu in vzhodu, na protinapade naših oddelkov. Ob severnem robu industrijskega področja so vdrli Amerikanci kljub našemu žilavemu odporu v Bottrop. Nasprotnik je izgubil včeraj na tem vdornem odseku 25 oklepnikov.
Južno od S i o g e n a ter ob vzhodnih obronkih pogorja R o t h a a r so naše čete v ogorčenih obrambnih bojih s proti severu napadajočim! ameriškimi oddelki. Hitre sovražne sile so prodrle iz področja Brilon-Korbach na ozemlje južno od P a d e r b o r n a ter iz doline Lahna proli vzhodu do črte Bad W i l.d u n g e n • T r ♦ y ,. a zahodno od F u 1 d e. Podvzeli smo protiukrepe. Tako so novo dovedene lastne bojne skupine vrgle sovražne oklepniške osti nazaj severnozahodno od črte H e r s -f e I d - F u I d a ter zaustavile ludi njim sledeče ameriške sile. Nemške čete so
SLOVENCI IN SLOVENKE!
s« obdržale tudi v dolini K i n z i g zahodno od Gelnhausena ter pii Alzenau ter uničile ponovno številne oklepnike.
Med tem ko je sovražnik oh M a i -n u južno od Aschaffenburga prenehal s svojimi protinapadi, se borimo vzdolž reke pri M i 11 e n b e r g u in v Odenvvaldu pri Amorbachu in B u c h a n u. Amerikanci so vdrli v Heidelberg in Sehwetzingen, vendar smo jih ob R e i n u jugozahodno od tod zopet potolkli s protinapadi.
V	srednji Italiji je oživel topniški ogenj ter izvidniško delovanje od Ligurske obale do gor pri M o n -t e u.
Strahovalni napadi ameriških bomb-niških oddelkov so povzročili težko škodo predvsem v stanovanjskih okrajih Hamburga,. Bremena in W i I -helmshafena. Druga letala so odvrgla bombe na velepodrofje Dunaja ter na nadaljnje kraje v jugovzhodni Nemčiji. Ponoči so prileteli šibkejši oddelki nad Berlin in Erfurt. Zračnoobrambne sile, pretežno lovci, so sestrelili 33 letal.
Najmanjše podmornice so potopile med Temzo in Seheldo neko polno natovorjeno oskrbovalno tovorno ladjo s 1501) tonami.
V	nadaljevanju svojega žilavega boia proti sovražni oskrbi so potopile podmornice iz močno zavarovanih anglosaksonskih spremljav eno pomožno letalonosilko, 4 ladje z 20.000 tonami in 3 rušilce.
Kratka porodila
Ženeva. Kot javlja romunski radio, je komunistična vlada Groze prepovedala nadaljnje časopise Tako so prepovedali izhajanje lista »Tribuna Romana« v Aradu, ki ga je vodil Lucian Emandi, list »Unikea* v Blaju, ki ga je vodil Augustin Popa ter list »Vautuilea« v Bukarešti. Prepoved izhajanja teh listov utemeljujejo s »fašističnim obnašanjem«.
Amsterdam. Kakor poroča britanska poročevalska služba, je v četrtek zahteval lord Strabolgi v Zgornji zbornici, da se taikoj izdajo židovskim beguncem posebna dovoljenja za vselitev v Palestino. V svojih izvajanjih je bil proti predlogu, da bi mesto tega poslali židovske begunce v neko »UNRRA« koncentracijsko taborišče v Alžiru.
Ženeva, 90. marca. General Eisenho-wer je imenoval generalnega majorja Lu-ciusa Ckay-ja, kot svojega namestnika za civilne zadeve v zasedenih nemških krajih-
Sin božji je moral trpeti in je moral biti križan, da je smrt premagal in vstal ter tako vsemu človeštvu odkupil upanje, da trpljenju sledi poveličanje Božji Zveličar je s svojim vstajenjem izpričal in blagoslovil pravi smisel trpljenja.
Z živo vero v tega Boga-človcka je slovenski narod dojel smisel svoje trpeče zgodovine in se ohranil do današnjih dni.
Zato so bili, so in bodo velikonočni prazniki za naš narod dnevi najbolj doživete pobožnosti in iskrenega praznovanja, povezanega z upanjem v rodovitno prebujenje matere zemlje.
Z idejno podkovanostjo vere v Boga, ki so ga lastni bratje razpeli na križ, da je smrt premagal in zablestel v vstajenju, praznuje naš narod letošnje praznike. Vstajenja sredi viška boja za biti ali ne biti s satanizmom istega rodu, ki je opljuval, izdal, bičal in križal Dobroto, Pravico in Poštenje. Z globoko dojetim smislom za pomen teh praznikov dqživlja te dni slovenski narod skrivnost upanja — na križu, kamor so ga razpeli lastni bratje, da v veri okrepljen prestane svoj veliki petek in vstane v sijaju srečne bodočnosti rasti, procvita in napredka v
tvornosti bratske ljubezni, ki jo bo ožarjala s krvjo tisočev nedolžnih odkupljena svoboda.
Rojaki in rojakinje!
K vsem, prav vsem hitijo prav posebej te simbolične dni moja topla čustva in srčne želje za slehernega izmed vas. V svojih voščilih za lepe velikonočne praznike bi rad priklical poživljajočo tolažbo vsem trpečim in blagoslov božji vsem, ki delajo in se trudijo za obstanek slovenske narodne skupnosti.
Moja najbolj vroča želja je, da bi prav rsi zvesti Slovenci opustili vsa morebitna nerazumevanja in vse druge — v primeri z blaginjo naroda drobcene interese in združili vse svoje sile za svojim domobranstvom v enotno pripravljenost in skupni udar vseh Slovencev po komunizmu, ki prihaja v znamenju smrti.
Potem naš veliki petek ni bil zastonj!
Potem bo naš mali narod doživel svoje poveličanje in vstajenje svobode na častnem mestu med — v krvi in egnju preizkušenimi narodi nove Evrope.
To vam, dragi rojaki in rojakinje, ob letošnji Veliki noči želi
general Rupnik.
DNEVNO POVELJE
generalnega inšpektorja slovenskega domobranstva za Vel. noč
Slovenski domobranci!
Z nastopajočim pomladnim prebujenjem življenja obhajamo spomin zmage nad smrtjo, zmage Dobrega nad zlim, spomin vstajenja Odrcšcnika človeštva.
Za bogaboječi in Bogu vdani mali slovenski narod je bil praznik Velike noči vedno globoko občuten praznik upanja in tolažbe.
V	težkih časih, ki jih preživljamo, nam je praznik Vstajenja še bolj simbol naše vere v zmago Pravice, Dobrote in Poštenja. V trdni veri v od smrti vstalega Zveličarja dobiva svoj pravi smisel naša vera v zmago slovenske miselnosti nad tujo zablodo satafiskega boljševizma. V tej veri je postavljen tudi naš granitni ideološki temelj pripravljenosti za neodjenljivo borbo s komunizmom do njegovega uničenja, ko bo zablestelo vstajenje slovenskega naroda v vsej sreči in lepoti prav tako ne-odjenljivega dela za blaginjo in napredek vseh Slovencev, ki verujejo v to, za kar se borimo in kar daje slovenskemu značaju pristno svojakost:
Bog, narod, domovlnal
V	tem smislu želim vsem častnikom, podčastnikom in vojakom Slovenskega domobranstva za praznike zmagu-
jočega Boga mnogo tihega veselja, zadovoljnosti discipliniranih borcev in sreče junaške, ki naj jo blagoslavlja vstali Bog Dobrote, Pravice in Poštenja, za kar sc borimo, se bomo borili v vseh okolnostih in bomo tudi zmagali, kakor resničen je Bog, čigar redu jc židovski boljševizem napovedal boj.
Zato, domobranci, strnite sile! Ojcklcnite svoje vrste, ker je od vas edinih, ki boste nekoč imenovani najboljši Slovenci .odvisna zmaga in lepša bodočnost slovenskega naroda v svobodi! Utrjujte svoje prepričanje, svojo pripravljenost, disciplino, vzdržljivost in enotnost, ker jc v tem obsežena naša zmnga nad boljševizmom in s tem v vsem, zakaj boljševizem je edina ovira na naši poti v zasluženo in pravično srečo naše bodočnosti.
Boljševizem pa bo končno podlegel tako zatrdno, kakor resnično je Bog premagal smrt! In prav tako resnično bo vstal in živel naš narod! — Dajmo mu svoje zedinjene sile na razpolago v zvestem izpolnjevanju svojih domobranskih dolžnosti!
Domobranci, zdraro!
Generalni inšpektof: general Rupnik.
Položaj na bojiščih
Berlin, 31. marca. Na zapadu so Angloamerikanci nadalje močno pritiskali ob spodnjem Renu ter ob Lahni. Pri poskusu, da bi prodrl iz svojega sipodnje-renskega mostišča, je utrpel sovražnik težko izgube. Britanski napadi med Em-merirhom in Bocholtom proti severu so se izjalovili ob odporu nemških padalskih lovcev, medtem ko so Nemci s protinapadi zaustavili Amerikance, ki so vdrli južno od Lippe pri Dorstenu. Pri teh napadih so izgubili Amerikanci veliko število oklepnikov. Sovražniik. ki je po krvavih bojih napredoval ob vzhodnem robu mostišča pri Borkenu in. Halternu, se je ustavil ob nemških zapornih postojankah pri Stadtlohnu in vzhodno od Dulmena, tako da se je tudi tukaj izjalovil nameravani operativni prodor. Medtem ko so nemške čete odbile sovražne poskuse za prekoračenje Rena med Duis-burgom in Bonnom ter potisnile 'ob srednji Siegi krajevno prodrle severnoameriške sile s protisunkom nazaj proti jugu, je prodiral nasprotnik iz področja Miarburg—Giessen z močnimi oklepnimi oddelki proti severu v pogorje Rothaar, proti vzhodnemu Sauerlandu ter proti vzhodu proti severnim in južnim obronkom Vogelsberga. Nemci pa so s protiukrepi ovirali sovražne premike. Predvsem so preprečili nemški zaporni oddelki med Hanauom in Gelnhausenom z energičnimi protisunki učinkovito zavarovanje severnoameriškega jugovzhodnega boka. Med Hanauom, ki ga je sovražnik zaman napadal in Miltenbergom ob Mainu se je ojačil nemški odpor, tako da eo Severnoamerikanci pri Seligenstadtu le malo napredovali, južno od Aschafen-burga pa so jih Nemci s protinapadi zopet vrgli nanaij. Pri trdih bojih v Odenvvaldu s težiščem ob cesti Michelstadt— Eberbach ter ob spodnjem Neckarju je sovražnik zamdi odpora nemških zapornih oddelkov le malo napredoval.
Na Madžarskem so se premestili boji vsled nadaljnjega močnega boljševiškega pritiska od gornje Rabe na mejo Reicha pri Glinzu. Sovjeti, ki so napadali ob spodnji Rabi, ob Donavi pri Komarnu ter ob Nitri severno od Novih Zamky, so bili zajezeni na vdornih mestih.
Bitka za nemški lok na obeh straneh Ratibora je bila v znamenju nemških napadov. Ogorčeni boji za Kustrin so se nadaljevali z nezmanjšano trdoto. Hrabra posadka je vzdržala kljub napadom nadmočnih sovražnih sil ter je celo severno od kolodvora Altstadt uničila neko obkoljeno sovražno boino skupino. Ob Gdanskem zalivu so se bili v Gotenhafenu in Danzigu, na Western-platte ter v nižini ob Visli ves dan ogor-
čeni boji za vsako ped zemlje. S tem, da so bile prepeljane zaščitnice od Kahlholzer Ilorna na ozemeljski pas Frische Nehrung, so bili zaključeni lOtedenski boji v jedru vzhodne Prusije. V zglednem izpolnjevanju svoje naloge, prestreči in razbiti močne boljševiške napadalne skupine, je zadala četrta armada, ki ji poveljuje pehotni general Miiller, sovražniku izredno visoke izgube. Uničila je od 12. januarja toliko oklepnikov, da bi lahko s tem izpolnili 13 sovjetskih oklepniških zborov. Boljševiki so utrpeli tudi zelo velike krvne izgube. Nemški kurlandski borci so ponovno dokazali svoj neomajen bojni dtdi. Severnozapadno od Doblena so dosegli nove obrambne uspehe, ter uničili glavnino že več dni obkoljene sovražne skupine.
Sliko bojev na znparlu je določala v četrtek velika krajevno vezana materialna bitka ob spodnjem Renu ter premikalna vojna med pogorjem Rothaar ter Odenvvaldom. Skozi vrzel med Giessenom in Marburgom so prodrli hitri severnoameriški oddelki proti vzhodu in severu. Sovražne oklepniške sile, ki so prodirale iz Marburga. so dosegle s svojimi ostmi področje vzhodno od Sauerlanda ter odsek Lderja pri Bri-lonu in Bad Wildungenu. Iz GieSsena so prodirali drugi oklepniki ob severnih in južnih obronkih Vogelsberga proti vzhodu. Nasprotnik skuša sedaj ■/. napadi ob spodnjem Siegu in v dolini Kinziga zavarovati občutljive boke svojih na prostem področju se nahajajočih napadalnih klinov. Na obeh mestih pa je doživel občutne poraze. Nemške čete so vrgle nazaj sovražne sile, ki so prodrle pri Wisselu in v dolini Kinzig so zajezile nemške čete sovražnika, ki jo prodrl do Uelnhausena, ter uničile številne oklepnike. S temi uspešnimi boji so bili istočasno ustvarjeni pogoii za protiukrepe proti sovražnim oddelkom, ki nastopajo med področjem izvira Ruhre ter dolino Kinzig. Vsled trdovratnega odpora branilcev Hnnaua ter energičnih protinapadov pri Aschaf-fenburgu je sovražnik ob Mainu le malo napredoval. Tudi med kolenom Mai-na pri Miltenbergu ter ob Neckarju so se ustavili Amerikanci ob obvladujočih višinah v Odenvvaldu, predvsem pri Michelstadtu in Bcerfeldenu- Prav tnko kot so v sredini zapadnega bojišča vzdržali boki sovražnikov pritisk, so se obdržale nemške čete tudi ob severni in južni strani spodnjerenskegn mostišča kljub močnim sovražnikovim napadom. Napadi močnih britanskih sil. ki so hoteli po težki topniški pripravi v varstvu megie iztrgati Emmerich iz
nemškega bojišča, so se izjalovili s težkimi izgubami ob odporu nemških padalskih lovcev.
Na vzhodnem bojišču so bile Madžarska, gornja Slezija ter obrambna področja ob obali Vzhodnega morja težišča težkih bojev. V severnozapadni Madžarski so pritiskali boljševiki z na-dalje močnimi silami z jugovzhoda in vzhoda proti ravnini, ki jo zaključujeta Donava in Raba med gozdom Bakony, malimi Karpali ter pogoriem Leitha. Ti napadi med zapadnim delom Blatnega jezera in Zalo ter ponovni sunki med Dravo in Blatnim jezerom so se zrušili po majhnem napredovanju v obrambnem ognju, ne da l>i dosegli svoj cilj. Glavni sunek je bil izveden ob gornji Rabi, kjer je sovražnik pri Sarvi prekoračil reko ter dosegel preko Stein-mangerja nemško mejo pri Gilnzu. Proti ozkemu vdoru, ki so ga Sovjeti doslej zaman poskušali razširili, so v teku nemški protiukrepi.
Z zgledno hrabrostjo se je boirila posebno posadka trdnjave Kiistrin. Med Odro in prekopom se je z vsemi svojimi silami branila pred neprestano na-padajočimi boljševiki.
JCot v Kdstrinu so branili tudi nemški oddelki v Gotenhafenu in Danzigu vsako hišo in vsak predel ceste. Močne boljševiške. napade, ki so bili izvedeni s podporo oklepnikov in bombnikov, so prestregli zapadno od črte Gotenhafen-Kiclau in na obeh straneh Danziga ter se borijo sedaj po temeljitem uničenju luških naprav na VVesternplatte ter ob nižini Visle- Na vzhodni strani Gdan-skega zaliva je bila z odmikom nemških zaščitnic iz Kahlholzer Ilorna zaključena tOtcdcnska težka bitka v Erm-landu- Tamkaj sc boreča 4. ne.mška armada je do poslednjega vzdržala zvezo bojišča ter uničila uli vezala odgovarjajoče svoji nalogi močne sovražne sile.- Pri teh bojih za vsak meter vzhodnoprusko zemlje so se borili oddelki vseh vrst orožja ter tudi oskrbovalne čete in štabi vedno v prednjih črtah, Ce se je kl jub veliki sovražnikovi nadmoči vedno znova posrečilo skleniti prehodno nastale vrzeli ter do poslednjega preprečiti sovražni prodor, potem je bilo to možno le vsled zadržanja vsakega posameznega vojaka, njegovega zaupanja v vodstvo ter požrtvovalnega duha v prvih črtah zgledno se borečih častnikov.
Lizbona. Vojaški guverner španskega obmejnega okraja Badojoza, general Arevalo, je prijateljsko obiskal portugalsko obmejno mesto Elbas, ter i«toča*» no izročil portugalskim oficirjem pokal, ki ga je darovala sola generalnega štaba v Madridu.
Stran g
»SLOVENEC«, nedelja 1. aprila 1915.
Stev. 74.
Uradni razglas obveznicam delovne službe
Na podlagi poziva, ki ga je izdal Hoherer SS- und Polizeifiihrer im Wehrkreis XVIII, SS-Obergruppenfiih-rer und General der Polizei Rose-n e r, se morajo vse neporočene ženske v starosti 16—45 let javiti na vpisovanje in to na istih zglaševališčih, kakor so bila določena za meške, Javiti se morajo: Dne 3. aprila 1945 ženske z začetno imensko črka A—G
dne 4. aprila 1945 ženske z začetno imensko črko II—L in N;
dne 5. aprila 1945 ženske z začetno imensko črko M. O, R, P;
dne 6. aprila 1945 ženske z začetno imensko črko S, Š, — Z, 2.
Zglaševališčn poslujejo v teh dneh od 7 zjutrat do 20 zvečer. Zgla.ševnfišea so:
Okraj 1. Mestno središče in Beži-grad. Ta okraj je znotraj sledečih meja: železniške proge na Kiimnik, Gorenjsko in Trst, Erjavčeva cesta, Gradišče, Kongresni trg, Dvorni trg, Ljubljanica, Resljeva cesta, Črtomirova ulica, Rižarna, Dečkova ulica proti severu pa mestna meja. — Zglaševa-lišče: Miklošičeva 20, sobi št. 200 in 201.
Okraj II. Vodmat - Moste. Obsega
Rrebivalstvo znotraj sledečih meja: esljeva cesta, Črtomirova ulica, Rižarna, Dečkova ulica, mestna meja proti severovzhodu do Ljubljanice pri Fužinah in Ljubljanica do Resljeve ff^te. — Zglaševuiišče: Buča Anton, šlajmerjeva c. 1.
Okraj 111. Poljane-Kodeljevo-ste-panja vas. Znotraj sledečih meja: proti severu Ljubljanica od Tromost-ja do Fužin, proti vzhodu mestna meja do vrha Golovca, proti jugu Golovec, cestno križišče Dolenjske železnice s Iiradeckega cesto, Grajska planota, Grad, Mestni magistrat in Stritarjeva ulica do Troinostja. — &gla.še-vafeče: Lnnter Jožko, Poljnnska c. 21.
Okrni IV. Stari trg-Prule-Trnovo-Rakovnik. Znotraj sledečih meja: Tro-mostje, Stritarjeva ulica, mestni magistrat, Grad, križišče Hrndeckega ceste z Dolenjsko železnico, Golovec, blok proti vzhodu in mestna meja proti jugu (vzključno kraj Črna vas),
proti vzhodu do Malega grabna in vzdolž njega do Zelene poti, od tam čez Kopališko ulico, Gradaščico, Go-rupovo ulico, Gradišče, Kongrosni trg, Dvorni trg in nazaj do Tromostja. — Zglaševališče: Ražem Zoran, Žabjek 3.
Okraj V. Rožna dolina-Vič-Brdo. Meje: proti severu Rožnik, Drenikov vrh, šišenski vrh. grad Tivoli. Erjavčeva cesta, proti vzhodu: Gradišče, Gorupova ulica, Gradaščica, Kopališka ulica. Zelena pot, proti jugu: Mali graben, proti zuhodu mestna meja. — /.glasevailišče: Hrovatin Maks, Rimska cesta 24.
Okraj VI. Šiška-Dravlie. Meje: železniške proge na Kamnik, Gorenjsko in Trst do križišča z Erjavčevo cesto, grad Tivoli, šišenski vrh, Drenikov vrh. Rožnik proti zahodu do mestne meje in zatem do kamniške žel. proge. — Zglaševališče: Sonc Jurij, Gosposvetska (Celovško) 72.
Vse mejne ulice spadajo v okraj, kjer se prvič imenujejo, in sicer; Erjavčeva cesta. Gradišče, Kongresni trg, Dvorni trg, Resljeva cesta, Črtomirova ulica, Dečkova ulica — vi. okraj.
—	Hradeekega cesta. Stritarjeva ulica
—	v III. okraj. — Zelena pot. Kopališka blica, Gorupova ul. — v IV. okraj.
Vse pozvane ženske naj se javijo na zglaševališčih pravočasno, da se bo moglo vpisovanje gladko in čim hitreje opraviti. Javiti se morajo vse neporočene ženske navedenih letnikov razen tistih, ki so že v delovni službi.
Ob času, ko so tudi naš mali slovenski narod z vsemi silami bori, da odvrne od 6ebe grozečo komunistično nevarnost,
morajo tudi ženske roke krepkeje poprijeti, da tako doprineso svoj delež za blagor domovine. Znatno jo število žensk tako iz mesta kaKor tudi z dežele, ki so bile že pred meseci poklicane na delovno službo- Rade so se vpoklicanke tedaj odzvale, čprav zimski čas delu na prostem ni bil naklonjen in je bila prav zato zasluga njihovega dela tem večja. Sedaj pa so na vrsti, da ee prijavijo tudi liste neporočene, ki so moglo biti doma in opravljati 6voje opravke v kuhinji ali drugje. Že čut tovarištva zahteva, da tiste, ki doslej niso bile prizadete, vzamejo delež skupnega bremena na svoja ramena in tako osvobode vsaj nekatere, ki eo delalo do sedaj in jih morda kliče nujno poljsko delo aH druge dolžnosti Zlasti velja to za oprostitev poročenih žena v delovni službi.
Jasno je, da vsesplošni popis ženskih delovnih moči in sicer le neporočenih šo zdaleka ne vsebuje odločbe, da IkkIo vse ženske, ki se bodo priglasile, tudi res vpoklicane. Pristojni činiteljl bodo vpošte-vali, da tudi vnaprej gospodarsko in družinsko življenje pokrajine no bo trpelo zaradi vpoklica ženskih delovnih moči-Isto velja za ženske delovne moči v življenjsko važnih podjetjih. Nadalje bodo tudi ženske delovne moči vpoklicano postopoma, kakor bodo zahtevale razmere.
Prvenstveno bodo zajete take ženske delovne moči, ki niso imele važnih oprnv-kov- Delovna dolžnost bo zanje gotovo lažja, saj je pomlad pred vratri, tako da so skrbi glede zdravja že neutemeljene. Vest in čut skupnosti narekujeta torej vsem, ki se jih poziv tiče, da izpolnijo svojo dolžnost v trenutku, ko je vsakdo dolžan, da prispeva po vseh svojih močeh za dobro domovine.
Razdobje premikalne vojne na zahodu
Kakor je bilo razvidno iz razvoja vojnih nastopov v sredi marca, je v resnici vzplamtela do skrajnih viškov zavezniška veleofenaiva na zahodu ob vsem toku reke Rena od nizozemske meje do Iranco-sko-nemške meje ob Renu. Na štiristo km dolgem bojišču so skušali izkoristiti An-gloameričani nekatere prehode čez reko Ren in na desnem bregu izpeljati čini večjo prodore proti vzhodu v upanju, da bi dosegli podoben uspeh kakor lani v Franciji. Na vzhodnem bojišču je ostalo težišče bojev še vedno ob Baltiku in tudi v Si eni ji- Na novo so dobili znaten poudarek boji v Slovaški in severno od Blatnega jezera, kjer so Sovjeti sprožili močno napade, ki s svojimi oklepnimi klini merijo protii nižini, v kateri leži slovaška proslolica in proti nekdanji avstrijski meji ob Nežiderskem jezeru. Mirno je bito
Za zahodno bojišče pravi vojaški sodelavec DNB-ja dr. Maks Kruli: »Dogodki ob Spodnjem Remi spominjajo na pet/krat [Kinovljeno veleoVnzivo na aM.-.henskem področju; zdi se pa, da namerava Eisenhovver med Siego >n Lahnotn ter na področju Maina ponoviti oklepniške bitke, ki so bile v Franciji 1. 1944. Gotovi prvi uspehi kažejo na uspeh tega načrta in očividno so upali, da bo nemško vodstvo izgubilo živce.«
Premikalna oklepniška bitka se je namreč minuli teden razvila iz mostišča iu'! Remagenu in južno odtod ob prehodih čez reko Ren pri Mainzu in čez reko Main pri Frankfurtu. V tej premikalni bitki so oklepniki prodrli do Siegena ob reki Sieg ter do vzhodnih obronkov pogorja Ro-thaar. Južno od tega so oklepniške sile ob reki Lahn prodrle do področja Marbur-
v	,	• ,,	-„„ ,„ I Ol) rt?K! I milil IIIMUlieilU	---------
v glavnem bojišče na Balkanu in prav la- J ko ^ ^^ w<,tlIar in Gies_ ko tudi v Italiji.	..........■ ------1*'-1
Anglija je kriva Titove strahovlade
Ob zarji vstaienia
Zmagoslavje velikonočnega jutra je v naših čustvih skoraj obledelo in v trpljenju, ki nas zadeva, nam je postala bližja bolest velikega petka. Ze štiri leta stiska bolest ves naš narod, že četrta velika noč je prišla, pa se zdi, kakor da smo doslej vedno ostajali v mraku velikega petka, ne da bi nam posijala zarja vstajenja. Toda čas prihaja, ko bo tndi nam trpljenje dopolnjeno, ko bomo vstali, s trpljenjem očiščeni, v svetli dan srečne prihodnjosti.
Naša vera v vstajenje ne more biti ogoljufana, ker ta vera ni snmo lepo čustvo, ne le simbol naše neomajne volje do zmage, marveč je resnično nadnaravna vera v zmago Boga pravice, ki nas je reševal doslej v zgodovini, in zaupamo, da bo tudi zn naprej naša rešitev.
In naš veliki petek ni bilo le telesno pomanjkanje, vsa neizmerna materialna škoda, vsa pogorišča naših domov, nešteti grobovi in kosti mrtvih nedolžnih žrtev komunizma, ki brez križa čakajo na zadnji blagoslov. Naš veliki petek je bil resnično in grozotno podoben prvemu velikemu petku, ko je od farizejev nahnjskana množico zahtevala, naj bo križan Kristus in naj se izpusti razbojnik Baraba. Kakor takrat, se je zdaj pri nas dvigalo vpitje proti Bogn in proti vsemu, kar je božjega. Kakor takrat v Jeruzalemu, so se tudi zdaj pri nas našli nevedneži, ki so se dali peljati zločinskim vodni kom komunizma v krvavo revolucijo, v ubijanje nedolžnih bratov, v hinavsko zavijanje resnice in v direkten boj proti njej.
Naš veliki petek, ki smo ga doživ ljali štiri leta, je bil podoben liturgič-nemu velikemu petku, ko zvonovi molče, ko je cerkev brez maše in je taber-nakelj prazen, brez Najsvetejšega; Jnko je bilo in je še ponekod po naši zemlji že dolga štiri leta.
Naš veliki petek, to so bile zmote, ki so vanje nekateri zašli, in so zaradi njih zabredli v najhujše zločine, to je bilo trpljenje vseh nedolžnih, ki jc sledilo zmotam in zločinom zaslepljen cev, to je bila bolečina, ki smo jo občutili ob zavijanju resnice in teptanju pravice.
A za vsem tem trpljenjem že vstaja iz mraka zarja, ki nam napoveduje dni vstajenja. Kolikor strašnejše je bilo trpljenje, kolikor bolj grozen je bil mrak, toliko večja bo radost vstajenja,
Našemu narodu se bliža vstajenje in ko bo prišlo, se bo čisto razkadil dim pogorišč, bodo pogašeni krvavo rdeči plameni, ki jih je po slovenski zemlji zanetil komunizem. Bliža se čas vstajenja, ko bodo osramočeni vsi, ki so pripravljali norodu smrt, in nam bo z mirnega nebo blestelo sonce svobode.
Toda ne smemo pozabiti, dn vstajenje naroda ni le zmaga nnd zlom komunizma. Vstajenje bo od simbola prešlo v resničnost in bo moglo biti vstajenje k trajni sreči le takrat, če bo združeno z globokim notranjim pre-rojenjem, s silno, življenjsko vero v Kristusa, ki jc za nas križan bil, pa je tndi za nas »d mrtvih vstal in bil poveiičan ter bo privedel k vstajenju vse, ki so mu v trpljenju ostali zvesti.
Ženeva, 30. marca- Česar niso zmogle grške tolpe, se je posrečilo komunističnim Titovim tolpam, namreč doseči popolno vlado v »osvobojenih« delih Jugoslavije, poroča britanski list »Nineleenth Century and Aller«. Značilno za sovražno razpoloženje jugoslovanskega naroda proti Titovim tolpam je dejstvo, da jih je v septembru leta 1944, ko so te tolpe prvič zasedle Belgrad, in izvajale tam svojo strahovlado, prebivalstvo pregnalo, vendar so po treh dneh s sovjetsko pomočjo Belgrad zopet zasedli. Potoki krvi, ki so temu sledili, so bili pričetek terorja, ki vlada danes v onih krajih, v katerih sta bila odpravljena zakon in red in kjer vlada Tito po boljševiških metodah. Anglija je v veliko večji meri kakor Sovjetska zveza odgovorna za obstoj Titove vlade, kajti samo z britansko pomočjo in propagandistično podporo je mogel Tito zasesti Jugoslavijo, deželo, katera komunizem odklanja in vidi v Titu odvratnega in krutega uzurpatorja, tirana
in izkoriščevalca- Jeza prebivalstva je tako velika, da bi lah-ko prišlo do narodne vstaje, katera bi uničila Tita z njegovimi tolpami, če te ne bi več prejemale podpore od zunaj. Kakor vsi večji pokreti tolp so si tudi Titovo tolpe prilastile znani boljševiški princip, da se mora mednarodna vojna spremeniti v državljansko vojno. Vsled tega je bito do danes umorjenih v Jugoslaviji nešteto ljudi. Tito sistematično iztreblja srbsko elito. Prebivalstvo večjih predelov beži pred to strahovlado v gore. Po konferenci v Teheranu vladalo zmotno mnenje, da bo gverilna vojna zadostovala za resno ogrožanje Nemcev na Balkanu. V tej gverilski vojni je Tito Nemcem zelo malo škodil. Zato je pa prebivalstvo utrpelo tem strašnejše izgube. Istočasno s tem je bil prvič v novejši zgodovini Velike Britanijo njen vpliv na Balkanu izključen in Anglija stoji pred novimi in ogromnimi problemi, ker vojna ne bo vzpostavila evropskega ravnotežja.
Ameriške zmote
Berlin. Če storijo ameriške sile nekaj, kar ni v redu, če ravna prav tako amoriška politika, potom v VVashingtonu izjavijo z najbolj nedolžnim obrazom vsemu svetu, da je bila to pač zmota. — Takšne zmote, ki pa imajo za prizadete najtežje posledice, so v ameriški zgodovini prav pogoste. Nikdar pa v Washing-tonu niso resno mislili na to. da bi te posledice popravili. Takšna velika zmota je bila n. pr. eksplozija, ki se je dogodila v Havani L 1898 na krovu neke ameriške vojne ladjo, ki je bila nalašč v ta namen poslana tjakaj. Ta vojna ladja se je nato tudi »pomotoma« potopila, nad čemer pa v Washingionu niso bili užaloščeni, nasprotno, kajti ta majhna pomota je bila za Amerikance povod, da so napadli Španijo ter jo na najne-sramnejši način oropali poslednjih ostankov nekoč ta.ko velike in ponosne kolonialne posesti. Ta vojna nudi celo vrsto takšnih ameriških pomot. To je predvsem metoda sistematičnih strahovalnih napadov iz zraka ne samo na nemška in japonska mesta, otroke, žene in starce, marveč tudi če jim je to ravno prav, na povsem nevtralne kraje kot Schaffhau-sen, Ziirich ali Haag, glavno mesto zavezniške Nizozemske in končno dvakratno bombardiranje portugalske kolonije Makao v vzhodni Aziji. Vse te najmanij lahkomiselne, gotovo pa brutalne zločine označujejo v Washingtonu kot brezpomembne zmote. Najgrozovitejša zmota pa je brezdvomno proslula UNRRA, ki
jo vodi žid Lehmann. Zmota so tudi zveneče obljube Francozom, Italijanom, Nizozemcem in še drugim narodom, da jih bodo po izvršeni invaziji zadostno preskrbovali z živili, toda nobena zmota ni izročitev teh z-aupnih bedakov grozoviti smrti zaradi lakote. Zmota je tudi, kot sta to točno dokazali Casablanca in Jalta, tako imenovana Atlantska listina. Kmalu se bo izkazalo, da je zmota tudi trditev Združenih držav, da se borijo za svobodo iu življenjsko pravico majhnih narodov, kajti v Dumbarton Oaksu so že jasno pokazali, da se VVallstreet in ameriška visoka linanca požvižgata na majh-. ne narode ter so jih že prodali Sovjetom. Zmota, h kateri spada tudi politika Roo-sevelta, Morgenlhaua, Stettiniusa in drugih, je sploh vso, za kar se Združene države baje borijo. Toda nobena zmota ni brutalna uničevalna volja ter načrt ves svet podrediti dolarju ter zasužnjiti nemški naTod. Čim dalje traja vojna in čim trše so borbe, tem bolj neusmiljeno bodo odkrite »zmote« Združenih držav. Da bodo vsi videli, da so te zmote v resnici le prevare in zločin v službi morilske zverinske in izsiljevalne, zasužnjevalne politike. Tega dejstva — in to je edino, česal- se v Washingtonu resnično bojijo — ne bodo mogli v Washingtonu več. dolgo prikrivati. Razkrinkati jih pred vsom svetom* to je eden izmed ciljev, za katerega se borijo Nemci in za katerega se izplača boriti.
Izmišljena poročila
Berlin, 80. marca. V nasprotju s sovražnimi poročili, ki naj bi izzvala zmedo, ugotavljajo od nemške strani, da so celotno ozemlje vzhodno cd Aschaffen-burga popolnoma očistili sovražnika. Medtem ko je mesto Ac.haffenburg trdno v nemški posesti, so bile 10 km južno od mesta proti Sulzbachu napadajoče ameriške bojne skupine težko prizadele in za lem krajem odbite z visokimi izgubami. Poročila, da je sovražnik prispel v področje med Wlirzhiirgom ali Nurnbergom, so prosto izmišljene.
Komunistična volilna agitacija
Ženeva, 30. marca. Zunanjepolitični sodelavec lista »Daily Herald« piše, da je pričela romunska vlada z veliko vnemo razdeljevati veleposestva med ro-munsfike kmete. To jo v vzhodni Evropi zelo popularna politika. Vendar se to vrši s tako obupno naglico, da se mora zunanji opazovalec vprašati, če no gre tu v glavnem za pridobitev čim več glasov za bodoče volitve. V Poljski izvršeno agrarno reformo te vrste ne moremo označiti kot posebno uspešno. Tam n. pr. posestvo, ki jo poprej preživljalo celo delavsko vas, sedaj ne more po razdelitvi nn male dele prehraniti novih lastnikov. Ta način agrarne reforme izgleda, kakor da bi raztrgali velik parnik na majih no koščke in te razdelili mod posadko, d# bi si iz teh napravil
Zahodno bojišče: Ifekaj dni pred minulo nedeljo se je na zahodnem bojišču sprožila silovita zavezniška ofenziva ob Spodnjem Renu, nekako med mestoma Wesel in Rees ob nemško-nizozemski meji. Nemško poveljstvo je to ofenaivo pričakovalo in pripravilo primerne protiukrepe. Zato so I. kanadska, II. britanska in še ena ameriška armada kljub uporabi najmodernejših vojnih sredstev za prehod čez reko Ren, ki je na teh mestih ponekod široka do 800 metrov, v tednu dni komaj izvojevaln na desnem bregu mostišče in nekaj uspehov. Zanimivo je, da sta ob začetku jwehoda čez Ren bili izkrcani iz zraka in z brez-motornimi tovornimi letali pristali dvo anglo-ameriški padalski diviziji daleč na desnem bregu v glavnem nad mestom Borken in Dorsten (kakih 30 km vzhodno od mesta Wesel ob reki Lippe). Do konca ledna so na tem odseku prodrli Anglo-američani do Emmericha, njihove oklepniške konice pa so prodrle vzhodno od ceste Borken-Dorsten in sicer 20 km severna od Dorstena do mesta Stadtlohna in vzhodno od Borkena do mesta Dtilmen (na sredi pota med Dorstenom in Miln-strom). Neprimerno slabši pa so bili uspehi prodorov iz tega mostišča proti jugu v Porurje. Vzhodno od Dorstena in Glad-bocka so Angloameričani le malo napredovali, proli jugu pa so vdrli v Hamborn in v smeri proti Essenu.
Eisenhower svari pred optimizmom
sen. Iznad Marburga so prodrli ameriški okl^rmiški oddelki proti severu in severovzhodu. Dosegli so mesto Brilon (70 km severno od Marburga) in Bad Wildung (na pol pota med Marburgom in Kasselom). Vzhodno od Giessena pritiskaj Angloameričani na obeh straneh gore Vogels-berg (v sredi med Giessenom in Fuldo) proli vzhodu. Vzhodno od Frankfurta in Hanau so Amerikanci naleteli v dolini re-ke Kinzig pri mestu Gelnhausenu na mo-čan nemški odpor- Južno od Hanaua so pri Seligenstadtu Američani nekoliko razširili svoje mostišče na Mainu, vendar »o boji sedaj vzhodno od črte Michelstadt iu Ehcrbach tor ob spodnjem teku reke Neckar.
Vojaški sodelavec DNB-ja dr. Maka Kruli pripominja k tem bojem, da pri pre-miikalnih bitkah zoperstavlja nemško vodstvo sovražnikovi nadmoči v ljudeh in gradivu umetnost Improvizacije in nad-moč nemškega borca posameznika in pravi: »Vzpostavitev ravnovesja bo torej zahtevala nekoliko časa. Prav tako kot se je to pokazalo na vzhodnem bojišču po sovjetskem prodoru do Odre-«
Vzhodno bojiSfe
Zadnji teden je na severnem delu vzhodnega bojišča potekel po starih načelih, katerih so so Sovjeti držali že ves mesec. Stiskali so mostišča v Danungu, Kiinigsbergu in Kurlandiji ter povečali zlasti pritisk na Danzig, kjer fo v Gdi-nji in Zoppotu prodrli do morja in proti koncu tedna vdrli tudi v Danzig. V Kurlandiji so se ponovili sovjetski napadi, ki so dosegli vzhodno od Win-daua manjši vdor. V Vzhodni Prusiji so hudi hoji v niižini oh Visi. Na bojišču ob Odri so se Sovjeti zaman zaletavali ob nemško mostišče ob Spodnji Odri nasproti Stettina. Nasproti Oder-hrucha se na desnem bregu vrše siloviti boji za nemški mostišči pri Zeh-denu in Langcnbergu. Branilci trdnjave Kilstrin so se proti koncu tedna upirali v težkih bojih v starem mestu od hiše do hiše. Na šlezijskem bojišču so
v	minulem tednu Sovjeti zaman poskušali prodreti iz področja južno od Leobschiitza in v »meri proti Moravski Ostra-
vi	južno od Ratiborja.
Hujši so postali boji v SlovaSH tn na madžarskem bojišču. Severno od Donave so nemške Čete zajezile sovjetske vdore med Novimi Zamky in Nitro. Severno od Blatnega jezera so vdrle sovjetske oklepniške sils proti reki Rabi ki so jo prekoračile pri Sarvarju. Tu so se nemške čete umaknile preko Stein-mangerja (Szombathely) in Giinsa na mejo Rajha.
Modtem ko je severno bojišče ob Baltiku in Odri še ves čas v znamenju predpriprav, je bila edina večja premikalna bitka severno od Blatnega jezera, kjer so Sovjeti za ceno velikih žrtev povečali svoj pritisk na južno nemško mejo ter hkrati skušali doseči ob Donavi nižino, ki se odpira proti slovaški prestolnici Bratislavi. Uspeh, ki so ga dosegel, seveda ni v nikakršnem razmerju z žrtvami
vsak svojo lastno ladjo. Po romunskih navodilih naj bi dobil vsak kmet 5 ha sveta, kar predstavlja obupno majhen košček, s katerim naj bi se številna družina preživljala vse leto.
Povračilno orožje nad Anglijo
Amsterdam. Nemško zračno delovanje je bilo usmerjeno, kakor poroča britanska jioročevalska služba, v zadnjih 24 urah proli južni Angliji. Poročali so o škodi.
»Times« se pritožuje nad razvojem v Romuniji
Stockholm, 30. marca. / List »Times« jasno izraža svoje nezadovoljstvo nad najnovejšim razvojem v Romuniji. Opozarja, da so se v Jalti sporazumeli, dn bodo trije zavezniki vodili skupno politiko, da l>i s tem postavili v zasedenih dežeinh zaželene vlade. V Romuniji je nastopil takšen položaj. Toda kaj se je zgodilo? Moskva je poslala v Bukarešto znanega krvnika Višinskega in Radescu je takoj odstopil ler prepustil svoje mesto vladi tf.ko zvane demokratične narodne Ironte pod vodstvom Groze. To ime je bilo prej povsem neznano, čitalo so je o njem le neknč, ko sta ga v nekem bukareštanskem hotelu pretepla dva njegova rojaka. Z eno besedo v Romuniji ima v rokah politično nadzorstvo agresivna boljševiška manjšina, tako da Velika Britanija in Združene države niti nrista imelo priložnosti, da bi uporabili na tem področju dogovor iz Jalte. ,
Ženeva, 30. marca Kot javlja agencija Reuter, je podal Eisenhower v svojem glavnem stanu zastopnikom angleškega in ameriškega časopisja sliko o vojaškem položaju, ki je bistveno drugačna kot pa angloameriška agitaoija. Eisenho-wer je izrecno opozoril, da obstaja problem oskrbe za Angloamerikance še nadalje ter svaril prevelike optimiste, ki so že govorili o neposrednem 6unku na Berlin. Opozoril je. da stoji Monlgomery nasproti najmočnejši nemški sili 'er c'a bodo te čete z vso žilavostjo branile svoje postojanke. Razen tega je pripomnil, da nI nobene možnosti, da bi prekinili obstreljevanje z nemškim; letečimi bombami.
Vedno znova je poudaril Eisenhovver, da so Nemci v poiožaju, ustvariti novo bojišče ter da je treba angloameriško oskrbo ojačati do skrajnosti. Kot je poudaril
Posvet pri Rcoseveltu
Amsterdam. Kakor poroča britanska poročevalska služba iz Waehinglona, je Roosevelt včeraj sprejel britanskega ministra za proizvodnjo Lytteltona in prehranjevalnega ministra Liewellina v spremstvu britanskega veleposlanika lorda Halifaxa, da bi ee razgovarjali o dobavah življenjskih potrebščin. O izidu teh razgovorov še niso poročali.
Morilski napadi na Berlin
Ženeva. Z morilskimi napadi, ki jih britansko letalstvo sedaj dnevno izvaja nad Berlinom in drugimi nemškimi mesti. v katerih iščejo begunci 7. vzhoda in zahoda varstva, dokazuje Anglija sama. da ima dr. G6bbels prav, če" svari pred britansko brutalnostjo, piše list »New Leader« in vprašuje, kaj pričakujejo zavetniki od leh množičnih umorov. Sami sebi morajo priznati, da bodo želi samo neukrotljivo sovraštvo. Tega sovraštva no bodo čutili samo vsi Nemci, temveč s časom ludi vsi evropski narodi, ki 6e da-
imajo Nemci možnost na najučinkovitejši način uporabiti svoja obrambna sredstva. »Prišlo bo še do vražje trdovratnih bojev,« je zagotovil Eisenhower zastopnikom angleškega in ameriškega časopisja. Ni niti govora o tem, da za zaveznike ne bi obstajale nobene težkoče več.
Značilne so Eisenhowerjeve pripombo o vedenju angloameriških vojakov na zasedenem nemškem ozemlju Eisenhovver je izjavil, da smatra za povsem pravilno. Če bi skušali vojaki »vtihotapiti se skoei zadnja vrata, da bi dobili vino ali kar že potrebujejo«. S tem daje torej svojim četam popolno svobodo ropanja, kot jo je imela boljševiška soldateska na zasedenih nemških vzhodnih predelih. Angloameri-ške čete se torej lahko sklicujejo na svojega vrhovnega poveljnika, ki jim je «am svetoval, naj ropajo in kradejo kot jih je voljL
— II —
nes prav dobro zavedajo, kaj se pravi biti »osvobojen« po zaveznikih. Naraščajoče spoznanje, da so bile vse dane obljube pred osvoboditvijo same laži, jih navdaja z vedno večjo grenkobo.
Dejanja govore
Ženeva. Čeprav poskušajo svetu dokazati, da Stalin nima več namena razširiti komunizem, oziroma uprizoriti svetovno revolucijo, dokazujejo dogodki ravno nasprotno, no samo da ribari Moskva še naprej v kalnem temveč da si celo še prizadeva zasejati povsod nemire, ki naj bi ji njeno delo olajšali. V deželah, v katerih je bila ta sovjetska taktika uporabljena, so se katastrofalne posledice kaj kmalu pokazale. Romunija predstavlja zadnji primer. Nesrečni dogodki v tej deželi so posledica iz Moskvo zavedno provociranih političnih, socialnih ln gospodarskih nemirov kot predznak za bodočo boljševiško revolucijo. Vsi Romuni, ki se bodo zoperstavili tej revoluciji, bodo likvidirani enako kakor v BolgarijL
»SLOVENEC r, nedelja 1. aprila 1945.
Strma g
Domolfub
t Ljubljana, 1. malega trama 1M5.
Alelnja! Kristus je vstal. Velika ■»-
delja jo največji krščanski praznik, dan zmage življenja nad smrtjo, image svetlobe nad temo in dobrega nad zlim. Ce bi Kristus nc bil vstal, bi bila zastonj naša vera v njegovo božjo moč. zastonj naše hrepeneče upanje, da za velikim petkom prido velika nedelja. Toda Kristus je zares vstal, alelujal Smrt strašna nima vež moči, premagana je vsa hudoba, pjje slovenska velikonočna pesem- In zmagoslavno procesije se vijejo po slovenskih vaseh, drobni glasovi zvončkov eingljajo med hišami, ponosna bandera plapolajo t pomladnem vetrn, moinarji pokajo in oznanjajo vsemu stvarstvu: Kristus je vstal, veselite se!
Misli moje, kam st« se lagledale? Vse io je nekoč bilo, idi s« mi, da jo bilo že davno: vesela velikonočna pesem med slovesno procesijo, ivonfkljanjo in pokanje mornarjev, zastave in bandera -.. Danes pa, porušene hišo bočje in požgane vasi; po vaseh in mestih kriki strahu in groze: namesto srebrnega pozvanjanja tulijo sirene, veselo pokanje možnarjev so zamenjale eksplozije granat in bomb. Na-ra lepa lemlja se je spremenila r veliko doline gorja, in bolečina je toliko hnjša, ker so naS bridki kelib čez rob a bratsko krvjo napolnili s satanom rvpzani slovenski ljudje sami. Pri nas jo povsod strašen veliki petek, povsod ogenj in smrt In rešitve nikjer.
Nikjer roMtve? Kristus |e vstal, ale-tuja! Z lastno močjo se jo dvignil ia groba in bil spet, kakor poprej, tndi s svojo telesno naravo med svojimi učenci. Pomole ao so rane, brezsrčno mo sadane, a Ob je bil kakor pred velikim petkom, le Čo poveličano in poduhovljeno je bilo njegovo telo. Ni? ge ni spremenilo. Kristus pred trpljenjem, Kristus po zmagoslavnem vstajenju — isti Bog — Človek.
Ob velikonočnih dneh človeka v sedanjih trdih časih še posebno rade uhajajo misli na njegov trpeči narod. In čeprav je primerjava netočna, se vendarle vsiljuje človeškemu srcu občutek In razumu spoznanje, da je tudi narod mogočo za neksj časa položiti v grob. a zdravega naroda ni možno umoriti, pa naj poedinei in narodna skupnost še toliko trpijo.
Zadnja lota je slovenski narod na krii razpet in doživlja dolg, za svoje moči predolg veliki petek, tn so ga polagali in ga še polagajo v grob. Zakaj vsem njegovim sovražnikom * boljševizmom na čelu je ta pridni In kultnrni narod hudo napoti, posebno Se sato, ker iivi na tako važnem koščku evropsko zemlje.
Toda, dvignit« glavo! Približuje se vstajenje, zakaj *a velikim petkom pride gotovo včlika nedelja" In narod bo vstal povcličan in izčiščen po neznanskem trpljenju, in sicer v bistvo tak, kakor je bil stoletja. D n 5 a naroda, njegov s n a-čaj in način občestvenega sožitja je nekaj, kar se no more kar tako menjati. Slovenski komunisti so to hoteli doseči: a velikim bobnom so oznanjali, da je vsa narodova preteklost zanič. komaj vredna, da »progresiven« človek nanjo pljnne* Oblatiti g« sknšali vso našo zgodovino, umazali so vse velike slovensko može ia političnega, gospodarskega In kulturnega življenja; opljnvali so slovensko tvornost prejSnjih časov na vsoh poljih, tako da po vsem tem ni ostalo nič, po čemer bi naš narod sploh So bil narod. Bazen tega so slovenske ljudi ▼ množitah morili. S tem so narod začeli polagati v grob. da bi na njegovi gomili vpostavili boljševiško oblast; zakaj ta oblast po osnovnem marksističnem nanko narodov sploh ne pozna in ne prizna-
Na žalost je bilo tndi med drugimi Slovenci mnogo in preveč takih, ki so hote nli nehote, r najusodnejših trenutkih s komunizmom prepevali gledo nage preteklosti isto melodijo. Tudi njim je bila slovenska preteklost kar počes vredna graje. Narod so sicer hvalili, a v isti sapi so napadali kar povprek in brez izjeme vodstvo naroda na vseh popriSčih javnega dela. Niso pomislili, da vse veliko pozitivne vrednoto in dobrine v narodu, ki so mu v usodnem trenutku bil« v reSitev, niso od danes, marveč so deset in desetleten sad vnetega narodnega dela vprar onih vodilnih plasti, katerim odrekajo njihove zasluge. Naroda namreč ne obrncS v enem dnevu, niti r onem letu. Treba jo premišljenega, urejenega In dolgotrajnega vzgojnega, socialnega In kulturnega dola, da se dograjen narod sploh posreči prevzgojiti. A dnše naroda in njegovega značaja sploh v bistvo al mogoče zlepa spremeniti.
Naj se nihče ne vara! N« tisti, H pod vodstvom komintern« hočejo položiti naS narod r grob, ne ti, lri hočejo narod reše-vati pred boljševizmom, pa bi ga radi imeli čez noč drugačnega kot je (tudi vodilne plasti so namreč iz naroda in zato zrcalo njegove dnše in njegovega hotenja!): oboji bodo doživeli razočaranje. Narod slovenski, ves in kjer koli živi, bo vstal in brezna, kamor ga je pahnil komunizem, tako gotovo kot gotovo za velikim petkom zašije velikonočno jutro. Vstal pa bo tak, kakor jo in kakor po svoji narodni duševnosti in svojem značaju drugačen biti ne mor«. Le za eno strahotno preizkušnjo bo bogatejši in zato bolj kritičen in zrelejši. Pripravljen in dovzeten ho za obsežne socialne relorme, ra reorganizacijo gospodarskega življenja, za preusmeritev vzgojstva in sa podobna javna vprašanja. PrečiSčen bo stopil v nor čas. Veliko težkega dela čaka vse in vsakogar med nami, ko bo treba celiti narodu rane in ga skladno a njegovo dušo povesti v novo, srečno obdobje njegove zgodovine. Toda to bo veselo delo r »Slike nedeljo!
Bodimo pripravljeni aa t« del« vsak »a svojem mesto, da na« najd« čnječe trenutek, ko s« bo p« vs«j slovenski remiji uresničil pesnikov preroSki kile:
Le vstani, borni narod moj, do danes v prah teptan; pepelni dan nI dan ve« tvoj, tvoi i« vstajenja dani
V STA) EN] E
Velikonočna
Vedno daljši dan postaja, sonce spet topleje sije; saj pomlad ie k nam prihaja in cvetlične vence vije. Vetrič veje čez dobravo, zemlja se iz sanj prebuja; ptički pojejo z naravo skupno pesem: Alelujal
Zmagovalca po napornem boju ne ovira kamen; vstal je Jezus v jut^u zornem bolj blesteč kot sonca plamen. Kot rubini se žarijo Njemu zdaj petere rane; pred lepoto to zbledijo zemlje ose krasote zbrane.
Jezus ran je pet ohranil: dom miru so in svetišče. Vsak se greha bo obranil, kdor v njih išče zavetišče. Ko golobu trda prede, v skalnato zbeži votlino; o Tvojih ran — o teh dnevih zmede — skrijem varno se globino.
Velika sobota
Pesem pomladi in vstajenja doni k zvonika vaške cerkve, pesem, ki je vsako loto oznanjala vaščanom Vstajenje Gospodovo, jim vlivala radosti v srca in raz-plamtevala duše v pomladnem veselju. Le zakaj zvonovi nimajo več tistega zvonke-ga glasu, zakaj ne vzbujajo več v srcu e ta roga mlinarja veselja, ki ga je čutil vsekdar ob tem dnevu?
Sedi ob potoku, sklonjene glave zre v tolmun, včasih inu oko zastrmi v mlinsko kolo, kjer se z lat usi pije voda, ki iskrj ob žarkih zahajojočega sonca- V stari glavi se mu vrslo misli in ob spominu na minula leta mu spreleti lice rahel nasmeh.
Prav tako je sedel pred leti, Bor ve koliko jih je preteklo od takrat, in gledal v rako. kjer je iskrila voda v penastih mehurjih. Takrat mu čelo ni bilo nagu bano, lica so bila gladka in zagorela, lasje so se krotovičili po glavi, da jih je moral spravljali s prsti večkrat v red Čakal je, nestrpno čakal, kdaj bodo pri šla dekleta po griču navzdol, kdaj se bodo prikazala pisana krila, frfotajoča v vetru, da bo mogel hidi on za njimi, da se bo pridružil dekletu iz vasi, ki mu je obljubilo velikonočni dar-
Še dane«, ko je otožnost prekrila njegov zguhan obraz, vidi tisto sončno veliko so1k>Io. Zatrepetalo mu je srce, ko jo vi-
Kmet, pomagaj kmetu!
del dekleta, zaplala mu )e kri v obraz,
ko je zagledal dvoje mehkih kat, ki »o so nagajivo stresale po ramah dekletu, ki jo elopalo čez brv. Radosten smeh je plal iz mladih grl, tu in tam se je pridružil Se fant dekletu, da jo ho spremil do cerkve.
Mlinar je vstal, stopil k dekletu, čeprav ai je dopovedoval, da tega ne bi smol tako nenadno storiti. Pa ni mogel drugače. Preveč mu je razbijalo srce v prsih, t sencih je čutil, kako »o se mu napenjale žile, kolena so mu skoraj klec-nila, lako se je čutil Šibkega. Kako no bi bil šibak pred to lepoto, ki je počasi Sla proti njemu, kako naj bi mu srce ostalo mirno ob pogledu, ki ga je žgal tn mu poganjal rdečico v lica- Njemu, mlinarju, ki se je Šalil z dekleti, kadar »o prinašala žito v mlin, ki mu nikoli nI zmanjkalo besede, je tokrat jezik otrpnil.
»L« kaj tako strmiš,« ga je smeje vprašala Lenka. »Mar td je beseda zrtmrla?«
»Da... da, kar govoriti ne moreni. Ne ven, slina se mi je zataknila, pa ti So ,Dober dan' nisem mogol reči. Saj smem s teboj, kajne, Lenka?<
»Smeš, kajpada smeš, čeprav bodo oče hudi, pa mislim, da me vsaj za velike praznike ne bodo kregali?«
»Mar se hudujejo, čo te vidijo z menoj?«
»Pa Se kakol Pravijo, da mlinarjev ni kaj prida. Jaz pa mislim, da ti le nisi takšen kot drugi.«
»Pa prav zaros misli* takoT«
»l)a, Tinče, prav tako mislim «
Prijel jo je ra pas in jo z-avrtel ter dvignil, da je kar poskočila, ko je zopet i nogami dosegla tla.
»Tak ne nori! Saj Bog S« v grobu leži. L« kaj bodo ljudje rekli.«
»Ljudje? Teh mi je malo mar- Lenka, kar naravnost te vprašam: IločeS hiti mlinarica?«
Lenka jo povesila glavo, da bi skrila rde-čico, potem pa ga ie od strani pogledala.
»Pa misliS prav zares?«
»Kajpak, pa Se do pusta ne bova čakala. Se jutri te zasnubim, na samo veliko nedeljo.«
Lenka se je v svoji sreči smehljala m So snma se ni zavedela, da sta že pred cerkvijo. Pridružiti se je moral dekletom, medlem pa jo Tinče stopil k gruči fantov. Toliko sreče jo bilo v njegovem
Dela v malem travnu
M, hHJii prgBBpra 9rogtai 3effl.
V«« krog njega j® bilo praznično, sončno in svetlo, vse v njem jo plalo od sreče. Velika sobota, sobota Vstajenja.
Koliko let je pretoklo od tedaj? Mlinar je hotel Šteti, pa ni mogel, kor moral bi šteti leta srečo in leta gorja, ki so prešla. Ostal je sam, sam v tej liiši, v katero jo privedel Lenko, sam ob potoku, kjer so 6o igrali otroci, sani v mlinu, kjer sla delala dva sinova. Kako trpko je to -oliko soboto v njegovem srcu, kako težko oli spominu nn tisto Veliko noč. Nje, ki jo je takrat spremljal, ni več, odšla jo k Večnemu OJotu, preden je mogla preživeti gorje, ki ga jo prestajal on. Sinova so odvedli in niikd. več so nista vrnila, še tega ne ve, kje trohnljo njune kosti, saj M jih rad sani, s svojimi starimi rokami pori jel v blagoslovljeno zemljo. Hči je ostala sama s kopico otrok, kje ie nur/.. je 11 živ ali mrtev, ne ve. Zdaj jo mlinar sam, čisto sam, s polnim srcem žalosti in tožbe. Zngrebo svoj obraz v dlani, zapre oči in ob zvoku zvonov, ki njemu prinašajo lo bol ob spominu na daljne velike soliole, zatre«pečo v srcu molitev starca, ki ljubi dom II zemljo, ki ljubi vse, kar je ustvaril Bog:
»Gospod, Ti, ki si trpel za ras nn križu, Ti, ki si vstal od mrtvili, da bi odrinil ves svet, prinesj mir v srca bralov, ki jih je zaslepilo sovraštvo, dal, da bo zavladala med njimi sloga, ohrani nam to borne domove, odreši tudi nns, o Gospod!«
Zvonovi pa s svojim zvonjenjem oznanjajo vsem. ila je vslal Gospod, OdreSenik in Zveličar od mrtvih.
Bartol Jelka'
V teh časih vedno znova slišimo meščana, delavca, uradnika, kako Idič« kmeta na pomoč, češ, pridelaj, pomagaj, saj vidiš, da ni dovolj kruha. Tudi oblasti b> najvišji zastopniki oblastev so že ponovno pozvali kmeta, naj stori vse, kar j« v njegovi moči, da bo vsa doven-ska zemlja dobro obdelana.
Boli redko p« slišiš klic kmeta, Id m obrača za pomoč do svojega stanovskega tovariša; tembolj f« ta klic pretresljiv in mora segati do srca vsakemu pravemu kmeta, ki se zaveda, da je bil sam obvarovan pred nesrečo, po kateri je njegov —• skoraj bi rekel — sosed zgubil hišo in gospodarsko poslopje, živino ln orodje, semena in živinsko krmo. Kako naj tak obdela svoj borno zemljo, ko nima ne živine, ne gnojit, ne semena? — Kako se bo preživljal v prihodnjem leto?
Neizmerna j« ljubezen slovenskega kmeta do rodne grude, skoraj nepojmljivo zaupanj« do njegov« zemlje. Kdor bi hodil po občinah, ki so šele v teh tednih bile očiščene, bi videl krteta, ki sadi krompir na nepreorano in oepogno-jeno njivo v zaupanju, da jo bo s svojimi pridnimi rokami že še toliko obdelal in zrahljal, da bo vsaj nekaj zraslo. Videl bi družine, ki se stiskajo po napol požganih poslopjih, ki imajo svoja redka preostala živinčeta skupaj postavljena v istem edinem hlevu, in ki si v vsej nesreči še redno med seboj pomagajo pri delu z orodjem ia živino.
Ali more to mirno gledati kmet h krajev, ki po vojnih dogodkih niso bili prehudo prizadeti, pa bi ne Imel želj« pomagati 7
Rekli bost«, kako pa naj vendar pomagam? Kdor Ima dobro voljo, bo našel za to pot, zlasti še, ker bodo bržkone še sledile razne akcije za pomoč najbolj prizadetim krajem.
Če bodo na primer od teb« zahtevan krompir t zamenjavo za semensko blago, ki si ga dobil iz Nemčije, oddaj tak krompir, ki bo res za seme sposoben, ako veš, da bodo tvoj krompir dodelili naprej kot seme v prizadete okoliše.
Ako ne moreš dobiti novega orodja zato, ker se bo pičlo blago, ki je še na razpolago, poslalo ▼ prizadete kraje, ne jezi sel Nasprotno, morda bi mogel celo še sam pogrešati kako orodje, recimo starejši plug, ki ga ne potrebuješ več toliko, in ga poslati v kraje, kjer so jim plugi pogoreli in niti orati ne morejo.
Najhujša pa je stiska z« delovno živino. So občine, ki ne premorejo niti enega para konj, morda le nekaj vo-liiev, a imajo več sto johov orne zemlje. Kako naj obdelujejo njive sedaj spomladi, ko delo pritiska še tistega, ki nima posebnih težav zaradi vpreg ali delovnih moči? Kako naj obdelajo vsak košček zemlje, ki bi ga radi, o kako radi obdelali, ko pa ni vprežne živine?
Ni to druge pomoči, kakor ta, kt jo lahko nudi kmet kmetu. Nikar ne čakajmo na oblast in na stroge odredbe, ki bi sicer lahko hudo pritiskale, a vendar ne bi toliko dosegle, kakor resnično dobra volja. Sami organizirajmo pomoč ter jo pošljimo sosednjim ali pa tudi bolj oddaljenim vasem, za katere vemo, da so t stiski fa delovno živino. V vsaki občini so možje, ki Imajo srce na pravem mesto. Ti naj skličejo sestanke prostovoljcev in sporazumno določijo, koliko vprege in za koliko čas« bi morda bilo vendarle mogoče poslati t najbolj
prizadet« kraf«. Prepričani smo, da bl kljub vsem težavam še marsikje sestavili lahko nekaj parov konj, ki bi jih sa nekaj dni mogli poslati ▼ najbolj potrebne kraje. Razume se, da bi za tako pomoč mnogo bolj zalegli konji, kakor pa voli, čeprav bl tudi ti prav prišli. Z vpregami naj bl po možnosti šli domači ljudje, U M skrbeli ta to, da bi «« zdrav« ia ▼ red« zopet vrnil«.
Zavedajte sej tega m zahtevamo ml — ne, od vas pričakujejo pomoč vaši nesrečni stanovski tovariši — kmetje. Ali se tema klico na pomoč o« bost« odzvali? Odločit« s« in aporabit« praznike za to, da se o stvari med seboj pomenite. Takoj po praznikih pa priskočimo na pomoč njim, ki brez oaše pomoči niti ue bi mogli pridelati kruha zase oa svoji lastni zemlji — Kmetjel Sedaj f« udarila ura, da s« ▼ dejanju izkaže vaša stanovska kmečka zavesti	Ok.
Sadjarjeva skrb
Sadni vrt, kakor amo ga v prejšnjih člankih opisali, je prav za prav celota zase, zato mora biti ograjen. Bre® ograje si ga v naših razmerah ne moremo misliti in jo tudi vsako obdelovanje nemogoče. Predvsem moramo zavarovati vrt s primerno ograjo proti tatovom- V drugi vrsti pa tudi pred zajci. Zajec nam lahko napravi velikansko škodo samo v enii noči, celo v predmestjih, kaj šele zunaj daleč od eelišč- Star zajec pos ta n« zelo predrzen ter si poišče ležišče tudi kar za poslopji prav blizu hiš. Ne briga ee dosti niti za privezanega domačega psa, in ne za mačke. Zato narekujeta previdnost in dolžnost, da zavaruje sadjar pred zimo svoj sadni vrt; ako to ni mogoče v celoti z ograjo, vsaj posamezna drevesa.
Ograja naj bo vsaj 1.50 m visoka. Najboljša je žična ali pa lesena ia krajnlkov, to se pravi: ograja naj bo poceni narejena, pa tudi trpežna. Glavno je, da služi svojemu namenu. Les je treba zavarovati s knrbolinejem, to je, da ga namažeš e karbolinejem. Stebre pa, ki smo jih postavili na 3 do 4 m narazen, pa moramo dobro ožgati in namazati ter dobro pri-čvretiti v zemljo. Navrhu ograje napni Se dve vrsti bodeče žice, po 25 cm narazen, da je nihče ne more preplezati.
Posebno skrb moramo zdaj spomladi posvetiti obdelovanju kolobarja, ki ga napravimo okoli dreves. Vsako drevo mora imeti svoj kolobar, ki naj bo vsaj 1 m širok, če ne več, pri 6tarejšem drevju sirji, pognojen, sploh obdelan. Ne sme nam biti žal krme, ki jo zgubimo s kolobarjem. Razvito drevo nam z redno rodovitnostjo to izgubo poplača z deseterim donosom samo v enem letu. V sadnih vrtovih s pritlično vzgojenim drevjem pa mora biti zemlja vedno odprta in obdelana. Kolobar moramo tudi med letom obdelovati, to se pravi, da ga. prekopljemo. Prednosti obdelane zemlje okoli drevja eo na dlani: mlado drevje ne trpi suše, enakomerna in zadostna prehrana, ker je delovanje zemeljskih bakterijev pospešeno, zemlja razpada v prah, kjer ee delajo za prehrano drevja važne rudninske snovi.
Zdaj spomladi zatlrajmo z vsemt sredstvi tudi voluharja (krtiro), ki nam dela
velikansko škodo po sadovnjakih. O tem pa prihodnjič-
Ali Je ree ie priSel april? Koliko dela nas čakal Pa nikar se ne plafttmo, vse se bo uredilo! Mesec je dolg in dovolj jo časa, da bomo posadili krompir in peso, koruzo in liiol. Ne l>o nam treba niti preveč hiteti, zakaj Se lahko nastopita mras ki vlaga, ki utegneta več škodovati, kakor nam koristiti, č« je bilo delo prej opravljeno. Vso te rastline hočejo toplo zemljo in zrak tor uspevajo tudi, če jih sadimo Sele v maju. Zato ae ne bomo prenaglili ter zemljo lepo v miru gnojili ta pripravili za setev ta saditev.
Prav posebno m bomo leto« pobrigati S« za olju« rastline, to so zlasti sončnice, lan in bučo, morda tu pa tam tudi za mak tor jare repico ln ogrščico Za vse te rastline je sedaj čas, da jih sadimo ali sejemo. Po njih pridemo najhitreje ta najceneje do dragocenih maščob. Oddati bomo morali gotovo količino, a tudi nam bo prarv prišlo, če bo kaj več olja pri hi&i-
Ozimine so ponekod hudo trpele zaradi obilnega snega, ki je predolgo ležal na njivah. Pšenice so redke, vendar jih pobranajmo, ko zemlja ni presuha, a tudi ne premokra. Zemljo pri tem rahljamo ta prezračimo, plevel uničujemo, pšenica se pa močneje obraste. Brano ji nič ne Škodujejo. Kdor more dati slabi pšenici, preden Jo prebrana, k a; apnenega solltra, morda tudi amonijevega sulfaia ali razredčene gnojnice, bo lahko še mnogo rešil Bogatejši pa smo za skušnjo, da so semena iz južnih krajev pri nas ne obnesejo. Italijanske sorte pSemieo j« letošnja zima večinoma vzela.
Sadna drevesca sedaj lahVo sadimo
ta izpopolnimo vrzeli, ki jih je morebiti zapustila zima v naših sadovnjakih. Vendarle ne sadimo pregostol Tudi za precopljanje in gnojenje v sadovnjaku imamo še nokaj časa. Za vinograde jo sedaj ča3 saditve in podsajevanja. Kdor še ni opravil prvo kop, bo to sedaj storil in obenem gnojil.
Za vse vršite živin«, posebno pa Se za mlado, so važni zrak, sonce ta gibanje na prostem. Celo koklja s piščanci naj hodi pridno na pašo, svinjo z mladiči pa spuščajmo ob lepem vremenu v tekališče. Najbolje pa bi bilo, če bi imeli tekališča za vse vrste živine, kamor bi jih spuščali, hlev pa med tem dobro očistili in belili. Isto velja za izpraznjene kleti, ki jih moramo takoj očistiti, prezračiti in pobeliti, V vinskih kleteh pa drugič pretočimo ter dolivamo sode.
Na vrtu nas čaka mnogo dela. Nadaljujemo s spomladanskim delom, to je setvijo, saditvijo in presajanjem vrtnin. V gozdu pa je podobno. Tudi tu sadimo in pogozdujemo, kolikor bo pač v današnjih razmerah mogoče, da obnovimo, kaTkoli ta kjerkoli se le obnoviti da.
Moskva krSi dogovore v Jalti. Ameriški listi prinašajo zadnje čase hude na-padg na Moskvo ter naglaSa jo, da je Moskva že drugič kršila dogovore v Jalti. Pod velikimi naslovi prinašajo ameriški listi novico, da hoče Sovjetska zve«a napasti Turčijo, ne da bi poprej bila obvestila o svojih zahtevah Ameriko in Anglija Moskva je namreč Turčiji odpovedala dosedaj veljavno prijateljsko pogodbo, kar pomeni, da hoče izsiliti turško dovoljenje, da bi Sovjetska zveza smela porabljati Dardanele. To pa Angloameri-vnncatn ne uro v račun. Zavezništvo se krha.
Od tedna do tedna:
DOMA
Grobove komunističnih irtev na Go« renjskem so znčeli odkrivali. Pretekli to-den so pod Tebovcem nad Medvodami odkrili več grol>ov, v kslere so komunislič-nI morilci zasuli trupla svojih žrtev. Izkopali so trupla Kre«arja Pepeta. Krocarla Jožeta, Cvrtnika Martina in Duhovnika Mihaela Iz Vižmarij, ki so jih komunisti odpeljali dne 17. decembra leta 1943. V nekem drugem grobu pod cerkvico sv- Ja. koba so našli trupli Antona Novaka i« Duhovnika Avgusta lz vaeire Vaše prf Medvodah. Pod Sv. Marjeto so odkril! grob Janka Sinka, kl so ea komunisti odpeljali skupaj z njegovo ženo ta doma pustili le nekaj mesecev starega otroka. Trupla ftlnkove ženo še niso odkrili Bil* zn tam so odkrili grob, v katerem sta le-žali trupli Erjavca Karla in Erjavca Franca h Vižmarij. Nedaleč odtod so odkrili grob, ▼ katerem Ma ležali trupli Karla Skalarja in njegove sestre Marito Sknlnr 1« Mednega. — Vsi ti so morali kot poSteni Slovenci umreti, ker so uvideli, da je komunizem zlo in ga niso hoteli podpirati.
Nagrade slovenskim pesnikom In pisateljem Je preteklo sredo 28. stišca razdelil prezident general Rupnik, in sicer najboljšim delom lanskega leta. Nagrajeni in odlikovani oo bili pesnik Gradnik, dr. Majcen in E. Covc. Najboljši mladi pesnik, ki so njegova dela 'iešla lanskega leta, France Balantič, p« nI mogel bili nagrajen, ker je padel v Grahovem dne M. novembra Ma 1043. Zato pa je g. prenident odredil, da bo njegov spomin počnščen s tem, da |e ustanovil Balantičevo nagrado, ki se bo vsako leto irplačo.ala najboljšemu mlademu pesniku.
PO SVETU
Ljndske vojsko so ustanoviti Japonci,
da tako okrepe svojo vojno silo, čo bi so. vražnik skušal Izkrcati se na Japonskem. Ja-ponci se zavedajo, da je nastalo novo obdobje vojske, odkar je sovražnik zaso-del majhen, toda vojaško važen fcveplenl otok.
Amerikanci s« nezadovoljni, ker m
ameriške čete ob Renu imele prevelika ingubo.
Llovd George Je umri. V preJBnJl svoj
tovni vojski je bil predsednik angleško vlade ter vodja liberalne stranke. Star Ja bil R2 let.
Filipinom b« dajo samostojnosti, čeprav je ameriški predsednik Roosovelt Filipinčanoin obljubil, da bodo postali samostojni, vendaT zdaj, ko bi bilo treba obljube izpolniti, Amerikanci trde, da bl to bilo Se prezgodaj.
Francoski Jezik izgublja veljam Doslej so že poldrugih sto lot v diplomaciji rabili le francoski jezik pri raznih mednarodnih konferencah- Ko se bo prihodnji mesrc sešla toli napovedana konferenca v San Frančišku, bodo na njej govorili le angleško. Franeomi sicer ugovarjajo, toda Amerikanci in Angleži ee za te ugovore ne zmenijo.
Klanje u* Bolgarskem komnnlstt nadaljujejo. Kakor poročajo, so krvava sodišča doslej izrekla in izvršila samo v Sofi ji 1.027 smrtnih obsodb. Istočasno pa taka sodišča »delujejo« tudi po deželi.
Nekaj vojnih ladij so Angleži ta Amerikanci »posodili« boljševikom, in sioor med drugim eno angleško bojno ladjo, eno ameriško krlžarko ter nekaj mSilcev in podmornic. To so storili, da jim ni bilo treba oddnti tretjine italijanske morna. nloe, kakor so so bili lani dogovorili.
Argentina je klonila pred Združenimi držnvami Severne Ameriko ter je zdaj kot zadnja ameriška država napovedala vojsko Nmiiflji In. Japonski. Nemški narod t* vojne napovedi ne jemlje resno.
PRED PETDESETIMI LETI JE LJUBLJANSKI POTRES PRIPRAVIL NOVO LJUBLJANO
Na velikonočni ponedeljek lota 1805 — pred petdesetimi leti — je bila Ljubljana pozorišče velikih podzemskih razdiralnih sil ter je kazala tako obličje in že mnogo, mnogo groznejše, kakor pa smo vajeni na sedanja razdejanja iz-podnebnih sil. 0 potresu se je Slovenec spomnil že v svojem Koledarju, kjer je po spominih in tedanjih časopisnih poročilih podana podoba potresa. Danes pa podajamo s-vojini bralcem nekaj slik, kakor jih je napisal epik tega potresa
pisatelj Maselj Podlimbarski leta 1903. v 6voji Potresni povesti. Leposlovec si je svojo zgodbo in osebe seveda izmislil, toda postavil jo je v čas ljubljanskega potresa, ki ga je doživel.
V reprodukcijah fotografij iz tistega časa pa hočemo oživiti spomin na nekatere 6tavbe, ki jih je obnovitveni čas podrl in na novo pozidal. Iz ruševin poganja novo življenje: iz potresne Ljubljano je vstala — nova Ljubljana.
Špitalska ulica — sedaj nova Stritarjeva ulica.
Zgodbe iz potresnega časa
Na deželi
Ugasnila ie luč v Smoletovi podstrešni sobi. Tone je položil trudno glavo na vzglavje, naredil križ. hoteč se posloviti od burnih misli. Pritegnil je suknjo na glavo. Podgana je zacvilila v kozolcu. Nekaj kovinskega je zadelo ob kolo in cvemknMo. Kaj vraga... ali res namrkaj podganji meče denar iz kozolca ali kdo? Dvignil je glavo izpod suknje kakor želva izjiod svojega oklepa. Strmeč v temo je zapazil, da se nekaj Črnega plazi okoli domače hiše. Kaj bi to bilo? Ali gredo oče gledat v hlev, ali rokomavh stika okoli poslopja in gleda, kaj bi ugrabil, ali res izkušnja-vec seje denar, kakor verujejo kmetje?
Tone je zvesto gledal, ali nič pravega ni mogel razbrati. Po postavi in po hoji je uganil, da to niso oče. Prikazen je pogledala za hišo, kjer je ležal kup desek in druge lesene šare, ozirala se jx> dvorišču in hlevu, kakor bi iskala nečesa. Potem je stopila k češplji pod pristrešno okno, za katerim je ležala Cijazovčeva Lenka. Prikazen je lahno
Danič je sedel še pri knjigi, ko se je prvikrat potreslo, in ostalo mu je šo toliko razsodka, da je nategnil nase vrhnjo suknjo, dasi je vse ropotalo in šklepetalo v sobi. Ko se je prigodil drugi sunek, je bil ie sredi trga pred rotovžem. Tu ga je prevzela neznanska groza. Zgrudil se je na stopnico pred vodnjakom in kakor omamljen je obsedel za nekaj časa brezčutno. Kmalu ga je predramil hlad. Opotekajo se je vstal in ves drhtel, vsi živci so mu bili pretreseni in razburkani. Prva njegova jasna misel je bila Rezika. Kaj bi bilo, da je ona v Ljubljani! Umrla bi, koprneč v grozi. Zavil je nazaj v Špitalsko ulico; tam je bilo njegovo stanovanje. Dandanes, ko že ni več prejšnje Špital-ske ulice in ne Daničevega stanovanja, pripoveduje profesor, kadar pride govorica na potresne dneve, da ne more raznmeti, kako ga jo tisto uro obšlo toliko hladnokrvnosti, da si je upal nazaj v svoje stanovanje po palico. Potem pa je bežal preko razbite opeke in gramoza, ki je na debelo pokrival tlak nesrečne Špitalske ulice, nazaj na trg. V svitu redkih svetilnie so hiteli ljudje mimo njega. Vse je vrvelo, kakor da je vsakemu za petami ljuti sovražnik, ki je sredi noči pridrl v mesto. Vse se seli, vsem je nebeški gospodar odpovedal bivališče! Plahih lic in strmečih oči je šel Danič in negotovih korakov, ko da jo zdajci prišel v tuje, neznano mesto, kjer je vse drugačo nego doma — ljudje niso tisti, govorica ni tako božja in način življenja je ves drug in noga se nehote obotavlja stopiti v ta neznani svet. Povsod se mu je zdelo, da je poteptana človeška sila. Kadar so potrese, so mu zdi, da zemlja uhaja njegovemu koraku, da ne more dobiti trdne točke, kamor bi stopil. Celo uro je taval po mestu. Mnogo je mislil o hčerki in mnogo muke so mu prizadele te misli; sedaj ga je nekoliko ogrela nada, da v Uabrovcu ni tako, kmalu zatem pa je nov sunek podrl to nado in neskončna bolest mu je zatrepetala na očeh in na trdno stisnjenih ustnicah; blagroval se je, da hčerke nima pri sebi, a kmalu zatem je zopet koprnel po njej, čuteč grozno osamljenost.
Prišel je na prostor pred šentpetersko vojašnico. Tam je že mrgolelo ljubljaiv naseljen ja, ki jo vrelo izmed te«--nega zidov ja na takšne prostrane kraje. Kako raznovrstnih stanov in poslov ljudje so v teli trumah! In nocoj noben poleg nje, gugaje se, kakor da pleše in sl™ tako visok, da bi prezrl bedo mu smrt odplešava. In suče se ž njim 7'dol.a.K ln noben posel ni tako nizek, da dom in krov in ves svet. Lasje so mu
»Viž ga!« je dejal Tone ob taki grožnji. »Ta Anzič jc gorjaia, pomaza-na z medom: najprej udrihne, potem da oblizati, izprva požuga, pot eni potolaži in poboža. Nekateri kritiki so takšni. Potrpljenja treba z njimi. Pri Smoletu je |>a dejal, da premišljuje o pra-scih. O slovečem T. trde životopisci, da je umel s črno nakano v srcu kazati odsev svetosti na licu. Takšen lisjak!«
In z nekako vznesenostjo je zakliral trubadur v zaprto okno: »Bom tako za-ukal, da se bo krov zasukal — —«. Dalje že ni več mogel — zabučala je zemlja in so silno zazibala. Anžič se jo prijel za češpljo; na smrt bled je stal
rili v glasno molitev. Odkrit se je Danič ločil.	, ,
Za Ljubljanico je videl sedeti poleg svetilnice na sodčku sključenega in mr-šavega človeka, zavitega v havelok. Profesor se je ob pogledu na to zvito postavo spomnil slike našega Stvarnika, katero je božji slikar na stropu sikstm-ske kapele zaradi nedostatka prostora tako mojstrsko sključil, da se ji čudijo kristjani in nekristjami. Pa je šel bliže k zgrbljeni osebi. V njej jo spoznal učenjaka Goremiko, tistega, ki se je ž njim prepiral pred leti zaradi slovni-ških oblik. Izza onega prepira sem nista, razen mrzlih službenih pozdravov, še nikdar govorila. Noooj pa se je ota-jalo v led zakovano 6rce in z neko gor-koto v naglasu je Goremika zaklical: jBog te živi, prijatelj Danič! Glej, dolgo sva se prepirala, kako se piše prav: čevelj ali črevelj; pa glej me, nocoj nimam na sebi ne črevlja ne čevlja, ampak v copatah sem odnesel življenje iz razsute hiše. A življenje je tudi v copatah še življenje.« Danič 6e je smeje poslovil z učenjakom.
Slišal je o vozniku, ki se Je pripeljal o polnoči ves pohabljen s Crouč, z zlomljenim ojesom in hromimi konji; nekateri so pravili, da je bil tako vinjen, da ni vedel, kako in kod vozi, drugi so trdili, da so se mu ob potresu konji splašili in vozili, kakor 60 sami hoteli. Danič je verjel drugim in 6ilno ga je udarila v srce vest, da je tudi deželo zadel potres in to baš na ono stran, kjer je on doma.
Prišel je na Marijin trg. Tudi tukaj jo bilo dosti ljudi. Glasno molitev je tu
nju pod zemljo je blagoslavljal on*, ki eo delili dobrote, in one, ki so jih prejemali. Vsa tolpa je padla v prah na kolena in vsem so prišle solze v oči, ker do takrat še nihče ni bil priča, da bi bilo veliko delo usmiljenja deležno takšnega javnega blagoslova, in vsak jo bil prepričan, da je sama božja previdnost, hoteč pokazati človeku, katera je največja čednost, pripeljala semkaj duhovnika v njegovi vzvišeni službi. Danič je skušal goreče moliti, a ni mogel. Dušila ga je bolest, da ne ve, kaj je s hčerko, in vedno se je dvigal njen obrazek pred njegovim duševnim očesom, kakor bi ga klical k sebi na pomoč. V takšni duševni burji ni mogel zbrati misli k onemu, ki smatra že skrb ljubeče duše za gorečo molitev. Skoraj v obupnosti je bežal nazaj na Marijin trg.
Vedel je za voznika, ki ga je ža vozil in je stanoval v Frančiškanski ulici blizu cerkve; tega je hotel poiskati in najeti. Ko bi pa voznik ne hotel ponoči zapreči, bi si rad zagotovil, da zapreže precej, ko se zazna dan. Pa do-tično hišo jo našel razbutano. Postal je pred njo in oprezoval, ali biva živa duša v njej. V hiši je vladala mrtvaška tihota in tudi na dvorišču so ni ganil nihče.
»Ali iščete morda koga iz te hiše?« ga je vprašala zasolzena žena, ki je prišla od Ljubljanice gori in skrivala roki za obprsno ruto. »Vsi prebivajo nocoj tu zdolaj za vodo.«
Danič je povedal, kaj bi rad.
»Pa niste vi gospod profesor Da* nič?« Je vprašala žena.
»Sem.«	.....,rrH
»Oh, moj mož je tisti, ki ga iščete. Pravil je, da vas Je že vozil. Kje pa imate svojo gospodično hčerko?«
»Na kmetih.«
»Potem bi seveda radi na deželo, Bog se usmili! Pa naš je napregel že pred pol ure. Neka gospa je prišla sama ponj in nemudoma je moral ž njo,
stali pokoncu. Še preden je mogel razbrati, kaj to pomeni, se mu Je zapra-šil kos ometa na glavo in ga omotil. Nikdar še ni izmolil tako liitro očenaša, kakor se je vse to prigodilo.
Tudi radovednemu Tonetu je ob podzemeljskem bučanju zamrgolelo v glavi. Položil je glavo na slamo in strmel v
Špitalsko cerkev na Ajdovščini po potresu podirajo — f hranilnica. — Spomenik sv. Trotice stoji sedaj pred
sedaj je tn Kmečka
nunsio cerkvijo
zaikaSljala, a ne kakor od prehlajenja, in Tone je spoznal, da tu hoče fant v vas k Lenki in da bi rad dobil lestvo. Ker temni neznanec brez lestve ni mogel priti bliže do svojega posvetnega raja, je poskusil 6 tistimi kolikor toliiko vezanimi besedami, ki se v Gabrovcu imenujejo »fantovske litanije«, privabiti dekle k oknu. »Al* spiš — al' kar tako ležiš — al' se name kaj jeziš?« S temi krilatimi besedami je.temni, mož šepetaje ogovoril ljubo Lenko in Tone je precej po govoru spoznal, da tod ro-govili mladi Anžič.
»Slog ni slab,« je dejal ali mislil Tone, ki je začutil včasi v sebi poklic ostroumnega kritika. »Dikcija je narodna. Takoj iz prvih vrstic se vidi, da
Bride na dan nekaj, nekaj, nekaj... ia bi le tako neznosno ne rimal na same glagole. Pa nas je učil nekdo, da sta alkohol in nikotin ria veke zatrla vir dobre narodne pesmi!«
Anžič je gledal v okno, pričakujoč, kakšen učinek je napravil njegov ogo-vor. Lenkino okno se ni ganilo in moderni trubadur je iznova napel zvonko pevsko žilo. Slaje ne grguta v spomladanski dan golob golobici, nego je žgo-lel Anžič, milobno gledaje v zaprto okno. Njegovo srce je splavalo v morje ljubezenskih želja. No, kakor bi prileteli hudourni oblaki na jasno nebo, se je omračilo duševno obzorje njegovo, pa je udaril na drugo struno, ker je videl, da prilizovanje nič ne izda. »Ce se ne boš oglasila, se ne boš nikdar oinožila!« je šepetal. Tone se je zavzel ob takem grobijanstvu. »Bom tako za-vnii _ dn se bo dom razril — samo lista dilca bo ostala, kl boš ti na nji ležalaU —> ,	- v
vrh. Kozolec je zaškripal, ko da se hočejo preklali mogočni stebri od vrha do tal. Zdelo se mu je, da se vse: hiše, kozolec, drevje in gora ziblje in trese liiki rž, kadar jo maje veter.
Natanko je slišal, da je padlo več tolarjev poleg kozolčeve babice na tla; dobro je razločil njih beli migljajoči blesk. Ponehalo je zibanje, le neko votlo grmenje mu je šumelo še po ušesih, kakor buči zadnji akord kratko odsekane, mogočne simfonijo po veličastni dvorani. Domislil se je zagrebškega potresa, o katerem je toliiko čfctal, in strahotna je pogledal na domačo hišo, na onega pri češplji in na Smoletovo okno. Bog ve, kaj dela zdaj ona? Ali je tudi nje groza? Njeno okno je temno. Pri domači hiši se odpirajo vrata. Morda se je prigodila kalršna nesreča, in on leži na vozu in ne pomaga! Koliko nesreč se je prigodilo v Zagrebu, koliko ljudi je bilo tam ranjenih! Brž si je nategnil suknjo, nataknil klobuk — pa nov sunek ga vrže nazaj na voz. Obenem se usuje cela ploha kovinskega denarja na tla im tudi nanj je padlo nekaj komadov. Pa ta trenutek že ni utegnil pogledali okrog sobe, ker zdajci je zdrdral njegov voz, ki so mu kolesa bila prišla ob silovitem sunku izven podloge, po močno nagnjeni trati proti Smoletovi gostilni. Vse je zaplesalo okrog njega ob godbi strašnih podzemskih demonov. Zdelo se mu je, da drevesa skačejo drugo k drugemu in zopet nazaj na svoje mesto in sam da 60 ziblje v vozu, ko da je v leteči zibelki. Voz je letel kakor ptica, zadel ob vogel gostilne, odskočil, se obrnil v stran in zavil na travnik pod cesto, kjer se je ustavil, ,	- -
ne bi videl trpljenja zgoraj. Velika nesreča je zlomila oholost zgoraj in zavist zdolaj in poravnala vse razlike, ki cepijo človeštvo, in izginila je vsaka osebna prevaga in mržnja in vsak razloček kakor v temnih grobih. Delavec se je u t »boril poleg gospoda, berač poleg bogatina, vse je udarila ista šiba, vsi imajo isto molitev v srcu. Bogotajec je našel stare>ga Boga, s srcem se ga je spomnil oni, ki je prej vero hinavsko hlinil. Ves način življenja se je namah iz.premenil: siromaika in prvaka bivališče sta postala trg im ulica, obeh postelja je trdi tlak in rosna trava. Ljudje, ki so se prej sovražili in psovali, so si padali v naročja in prosili odpuščanja; oni, ki so se prej prezirali in zatirali, so se našli in so našli po grozni katastrofi v svojih prsih pravi človeški čut in struno medsebojne ljubezni.
Šel je iskat voznika, da bi ga peljal v. Gabrovec. Spotoma je pozvedaval, se li kaj ve, kako daleč sega potres. Ali se kaj ve, kako je na deželi?« je vprašali navsezadnje gručo ljudi, ki je bila zbrana pod kostanjem za Ljubljanico. Iz gruče se jo izluščil izza privzdignjene okajene svetilnice piškljiv ženski glas: »Tukaj na oglu stoji baba in prerokuje iz kart, da se trese ves svet in ne samo zemlja. Veste, svet in zemlja ni isto; svetu pripada zemlja in vse, kar vidimo na nebu, vso zvezde, vidne in nevidne, vse to je svet, ako še ne veste; tako se bere v bukvah; zemlja pa je odino ta kepa, ki stojimo na njej. In ista baba prerokuje, da se bo treslo tri dni in tri noči; četrto noč se bo pa tudi še treslo in padla bo zvezda na zemljo, pravi baba, in gorje nam, če pade na suho. Zato molimo, da bi zvezda padla v morje in da nam prizanese neskončno usmiljeni Bog, ki vlada na nebu, na zemlji in pod zemljok V tolpi so uda-
Središče stare Ljubljane. — Marijin trg. — Trgovina »Pri Bučarju«, kjer je sedaj Prešernova kavarna.
slišat ln
radovedn
plal eža,
ilaho govorjeni«. Poslušal Je
nekoliko izpitega človeka, ki je pravil, kako se mu je ob prvih sunkih sanjalo, da je pri vojakih topničar-jih, da njegova baterija besno vihra preko polja, in on da sedi poleg težkega topa in pod njim bobni zemlja, pe-ketajo konjska kopita, rožljajo težki vozovi in se on v divji diTki premetava na trdem sedlu. Videl je drugega človeka, ki je nepremično kakor panj stal poleg ženske, ki je zibala detet, ter topo zrl predse, kakor da mu je zastala misel, prenehala ljubezen, želja in življenje. Trop vojakov je hitel preko trga in zavil v Frančiškansko ulico; slišalo se Je od tam hreščanje opeke in gramoza, lomečega se pod njih trdimi koraki. In glej, na stopnicah frančiškanske cerkve je zapel tenko in enakomerno zvonček in za njim je nesel duhovnik popotnico umirajočemu bolniku. Vseh oči so se obrnile na duhovnika, ki je že s stopnic blagoslavljal vernike. S sklonjenimi glavami se je uvrstil narod za duhovnikom, ki je zavil proti Zvezdi. Na vsakih trideset korakov je postal in dvigal odrešenje. Danič se je pridružil izprevodu . in ga spremil tja do Zvezde. Tam sla bili dve prodajal-nici razsvetljeni in odprti in njiju gospodarja sta stala s 6vojo postrežbo na pragu in delila jedila in krepila in obleko ljudem, ki so bili teh stvari, željni in potrebni. Pred prodajalnicama je duhovnik postal in blagoslavljal; ob buča-
namreč moj brat je peljal mesto mo-, ega moža, ker imamo bolnega otroka.«
»Kaj pa mu je?«
»Bolan je bil že poprej, nocoj se mu e pa shujšalo, ko vso noč ni miru. Sdinega otroka nam nebesa ne smejo vzeti. Ali ne veste, gospod profesor, katera lekarna bi bila nocoj odprta?«
»Nič ne vem, mati, mimo nobene menda nisem šel, ali pa je nisem videl.«
»Moj Bog, morda bo treba čakati do jutra. Ce želite, kakor pravite na deželo proti Domžalam, bo najbolje, da
gimnazija za Vodnikovim spomenikom -po potresu. Sedaj je. ia živilski trg.
k! so ga podrli
9topite na Posavje; na kmetih bosto nemara dobili priložnost, da so popeljete naprej, kamor hočete. Pogledala bom k mestni hiši, je li ondi lekarna odprta. Bog vas obvaruj in naj vam da srečo!
Danič ni več omahoval. Edinega otroka nam nebesa ne smejo vzeti! — to besede so se mu zasadile v dušo. Bolezen tujega otroka ga je tako opla-šila, da več ni mogel odoleti svojemu srcu. Ne temna noč ne utrujenost ga nI mogla več zdržati v mestu. Napotil 6o je na Dunajsko cesto, da stopi nemudoma na Posavje. Čim dalj je šel, tem bolj je ponehavala utrujenost, tem bolj jo rasla telesna sila in ž njo bodrost duha. Ze beži mimo Sv. Krištofa, kjer mu počiva žena, in zdi se mu, da gieda materino oko iz nebes nanj in ga izpodbuja k vztrajnosti na trnjevi poti. Ze hiti preko ravnega ljubljanskega jk>-lja, kjer se je tolikokrat izprehajal s hčerko. Krog in krog leži debela megla, kakor siv zid mu zastira pogled v daljo. Ali caruje za njo nebeški mir velikonočne noči ali strašno gorje ljubljanskega mesta? Dohitevajo in srečavajo
fa ljudje, no, on se ne zanima za ni-ogar, ne pogleda nikogar; trese se zemlja, no to ga ne ovira v begu: le eno željo neguje v duši in ta ga ženo naprej. Ves upehan je prišel na Jožico. Tu je postal pri vsakem človeku, ki ga je videl za cesto; ali po vozniku je iz-praševal zastonj. Posavci se niso zmenili za fijakarski dobiček: bodisi da niso bili vajeni ga jemati v svoje proračune, bodisi da jih je potresni strah tako prevzel. Vsak je imel svoj poseben izgovor, da se je odkrižal prosilca. Skoraj v nič se je zgrudila njegova duševna sila, ko je videl, da se je pol ure zastonj zamudil v vasi. Podobno se mu je godilo na Ornučah. Tudi tu je videl prizore in slike potresa in razgreta domišljija mu je v podobne slike in prizore stavljala hčer. Oko se mu je pomračilo in zasolzilo. Z bodrostjo duha je upadla tudi njegova telesna moč. Zopet so opešale noge in počasno se i« pomikal dalje.
W M
Zgdhe pisatelja Maslja Podlimhar-skega nam živahneje kot vsaka reportaža prikazujejo tiste dni grozote, ko se nas je dotaknil pred pol stoletjem prst božji, da smo molili kot danes: Vojske, kuge, lakote in zemlje potresa — resi nas, o Gospodi
Ure bomo premaknili
Tudi letos bo uveden poletni čas. Za eno uro bomo pomaknili ure naprej v noči od 1. na 2. april in sicer 2. aprila nb dveh ponoči. V nofi od nedelje nn velikonočni ponedeljek bomo torej prikrajšani ia eno uro.
ZATEMNITVENI ČAS
za ta leden, ki se začne 2. aprila in traja do vštetega 8. aprila je
od 20.25 do 6.20
Pripominjamo, da se je pri zatemnitvenem času že upoštevala pomaknitev ure za 60 minut naprej.
V	pomoč bombardirancem
Tvrdka A. E. R., lastnica ga. Anersparg, Novi trg 5'IL, ie obvestila »Socialno pomoč«, da Je pripravljena za dobo dveh mesecev sprejemati v brezplačno popravilo perilo oškodovancev po bombnem napada.
Vsi prizadeti, kl se lelljo poslnHH te n rodnosti, naj se javijo v pisarni Socialne pomoči, kjer prejmejo posebno nakazilo za tvrdko.
Obvestilo
podplrancem I .J ubij. podpornega odbora.
V	mesecu aprilu naj predložijo podpiranci svoje podporne knjlžloe v nnšt pisarni v Frančiškanski ulici 6-1. po abecednem redu, in sloer:
Dne S. aprila črki A, B, 5. aprila črke O, O, D, E ln F, 6. aprila črka O, H, 9. aprila črki I, J, 10. aprila črka K, 12. aprila črki L, M. 15. aprila črke N, O, P, 16. aprila črke R, 8, fc. 17. aprila črke T, U, V ln 19. aprila črki Z, t.
Zamudniki vlagajo knjižice dne 20., ?3. in 24. aprila. — Novi prosilci morejo vlagati prošnje vsak delavnik razen srede ln sobote.
Podpiranci, kl jim Je bila podpora ▼ marcu dostavljena na dom po komerkoli, bodo prejemali podporo na dom tudi v aprilu in v bodoče.
KULTURNI OBZORNIK L. van Beethoven: »Kristus na Oljski gori«
Na tihem, za tako dolo skoraj j>reveč na tihoin sta pripravila oporni zbor in orkester Itoelliovuov oratorij »Kristus na Oljski gori« za soliste, zbor in orkester tor ga ua V bi. četrtek in Vol. petek Izvajala v veliki ur onskl dvorani. Tega oratorua sicer ne što-joino tuod vrhunska Boolhovnova dela, ki bi ua primer vzdržal primero z »Misša solem n is«, i deveto simfonijo ali z opero »Fi. delio«. Inihko bi ga imenovali Beethovnovo mladostno ali vsaj neakj desetletij mlajše dolo kol so naštote umetnine. Toda kot so njegove prve simfonijo znanilke poznejših monumontalnih del. tako tudi v tem orato-riju v zuniuuvih posameznostih čutimo roko, ki je poznoje pisala »Miaso solomnis«.
Izvedbo je vodil g. Samo Hubad, to pa s tako proprlčljivo sugosiivnostjo, da ie kmalu nismo slisali koiioorta, kl bi nas tako v susIransko zadovoljil. V širšo analizo tehnične in umetniške izvedbo so no morem spuščati; če bi hotel Oim krajše odgovoriti na vprašanje, kaj jo glavlia oznaka Hubadovo interpretacijo, bi rekel: pod Hubadovo taktirko poteka glasba povsem naravno, v njej ni nič narojenega; kot dirigont vodi poslušalca po ravni poti do cilja, izogiblje se po. gubnili ovinkov; kar poslušuleo sliši, vse so mu zdi podano tako, kot v svojem zdravem čutu pričakuje, pa naj bodo io posamezni instrumenti s svojimi vstopi in intonacijo ali orkester in zbor kot celota; isto volja za jiosamezno motive, ki so bili ludi na gostejših mestih p od aui z vso plastiko, pa tudi za celotno obliko dela. Orkester in zbor očividno čutita sugestiviiost llubadovega muzicirau.m, zato polje, kadar stoji Hubad za pultom, tudi v njima povsem novo, sveže življenje: oba sta izvajala svoj dol kar so da ekenktno, vendar bi zbor na zaokroženosti še pridobil, čo hI bil ženski zbor številčno nekoliko moč. Ilejši; v razmerju do moškega zbora je nekoliko prešibek. Solistične točke so izvajali so. pranistka Milica Polajnarjeva, tenorist Rudolf Franel in basist rektor Julij Betetto. Od njih je imel najpomembnejšo partijo Franci; imeli smo vtis, da se mu glasovno zolo prilega; Izvajal jo jo z mehkim liričnim glasom, ki ji bil polu tudi v nižini in zdri-1 ji v v višini; interpretacijsko je Franel vlo. go pravilno dojel. Manjšo viogo. ki jo je pa dovršeno in z dramatičnim poudarkom podal, je imel rektor Betetto. Nekako v sredi med obema je bila Polajnarjeva. Pela jo dobro, vendar smo imoli vtis, da to še ni največ, kar zmore; vsaj v primeri 7. ostalim izvajalskim aparatom je po vrednot i noko-liko zaostajala za njim; ker jo sicer poznamo kot dobro pevko, je morda vzrok tomu trenutna glasovna indispoziclja, lahko je pa, tudi te misli so nismo mogli otresti, svojo vlogo s čisto tehnično strani prelahko vzela. — Kot uvod v oraitorij in v skladu z njim je orkester na prvem mestu zaigral Wagnerjev • Car Velikega petka« iz opere »ParsIfaK s čimer je ustvaril v poslušalstvu potrebno Tazpoloženjo; tudi ta odlomek jo podal Hubad tako, da je bil v čast njemu in orkestru
Koncertni večer v Unionu
V torek smo slišali v veliki unionski dvorani zanimiv in tudi zolo dobro izvaja.n koncort najrazličnejših nemških peseinskih skladateljev; spored je bil sestnvl.ien v kronološkem redu ln jo kpt tak prikazal najvažnejše nomške pesemske proizvode v teku zadnjtn slo let. Vsak s štirimi pesmimi sta bila zastopana Franz Schubert ln Robert Sehu-mann, s tremi pa Hugo Wolf, Hans Pfitznor in Richard Strauss. Gotovo preglod ni po: poln, vendar »o bili ti skladatelji glavni stebri, okoli katerih so se razvrščali drugi manj pomembni. Spored je izvajal komorni peveo dr. Julij Polzer. Na tem koncertu je imel v nekom oziru lažjo nalogo kot v Open: imel je na proato izbiro pesmi in tudi v svojemu glasu primerni višini jih je laliko vzel; zato je bila tudi izvedba taka, da je pri. šte. vilnih poslušalcih žela nidiljeno priznanje. Dr. PiVlzor je svojo nalogo glasovno Iz borno rešil, pa tudi interprelacijsko .10 t)il pravičen sleherni pesmi; zato je morsl nekatere točke pouovlti. neka' pa tudi ob koncu sporeda še dodati. Pri Wolfu bi omonil, da se nam Je »del v svoji metodiki dokaj bližji kot oslali skladatelji. Ceprnv Imajo njegovi poznejši zreli proizvodi izrazito nemški značaj, vendar ugotavlja na pr. dr. uoj-mir Krek v članku »Hugo \Volf in Slovenci« (Novj Akordi 19101. da nI Wolfova mladi»t samo krajevno spojena s slovenskim miljo-jom, ampak kažo tudi njegovn glnsba v prvih početkih vpliv te okolice Menda je svoj čas sam Edvard Tlansliok, znani glasbeni kritik, »Retchsposti« priSel do podobnih rezultatov. — Pri lepo opremljeni knjižici z besedili smo pogrešali, da zaradi popolnost: še to navedem, Imena avtorjev besedil.
Koncem prvega dela sporeda je zaigral violinist Miran Viher Brnhmsovr sonnto za Violino ln klavir v d-molu. Tudi Viher so le pokazal v tej točki kot odličen violinist, nI mu tehnika ln Interpretacija ne delata nikakih težav; hvalevredna je njegova poglobljenost v skladbo In doživetje, s katerim j0 ie podal. Na klavirju je spremljal njega kot tudi dr riilzerja pianist Marijan Lipovšek, kl je tndi na tem nastopu Izpričal, da js tenkočislon spremljevalce kot malokdo Pri nas. Tako nas je ta koncort vsestransko zadovoljil.	-----------— L. K,
Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih
Stanovanje za oškodovance po vojnih dogodkih
Kot je bilo že objavljeno, manjka mnogo stanovanj »a družino oškodovane ob letalskih napadih. Ker hišni lastniki ln najemniki kljub pozivom niso prijavili prostorov, kl bi jih lahko odstopili, bo na novo ustanovljena tričlanska komisija za rekvtzioljo stanovanj v torek, 8. aprila, pričela s pregledi stanovanj po mostu. Vsa stanovanja, kl niso dovolj zasedena, bodo rekvirlrana ln dodeljena oškodovancem po vojnih dogodkih. Hišni gospodarji ln najemniki lahko sami naznanijo nezadostno zasodena stanovanja pri stanovanjskem uradu na maglatratu ln tam sporoča tudi želje, katerim oškodovancem naj bi se njihovi prostori dodelili.
Nekakšno umetniško razstavo
lahko ogledujejo na strehi enonadstropne hI. še val, kl se zanimajo tudi za škodo povzročeno po lelalskem napadu nn Ljubljano. Sredi podrtih vil stoji mirni dom mojstra prof. M. Sternena, obdan od globokih žrel bombnih zadetkov. Vila je zato skoraj razkrita, oguljena omota, vsa razpokana ln s slepimi okni. Za silo je sodaj umetnik streho prekril z dvema svojima velikima slikama, ki smo ju občudovali leta 1937 na Novinarski razstavi na volosejmu. Ze tedaj sta obe sliki »V Mandoljčevi tiskarni« ln »Zoisov krožek prod izidom Lublansklh Noviz« iskali mecena, kl bi Jo poklonil za okras vseučiiiški knjižnici. Morda se bo obeh slik sedaj vendarle kdo usmilil. Jih zamonjal za opeko in dal obesiti v prenovljeno vsouAiliško knjižnico.
Letopis mestnega fizikata
Kakor druga leta, Je tudi za leto 1044 Izdal mestni fiztkat zanimivo Btatlstlčno-zdrav-stveno poročilo mesta LJubljano. V uvodu poudarja mestni fizik, da so v splofinem bile zdravstvene prilike Ljubljane v teh Izrednih časih še vendar primemo zadovoljive. Prebivalstvo je bilo kljnb raznim ttvžavam, ki so njogovo odporno silo v izdatni meri zmanjševale, vendarle še obvarovano raznih težjih obolenj, posebno epidemij ln smrti, čeprav so Je povišalo dtevllo smrtnih prime-

Produkcija Glasbene Matice
Na ponedeljkovi produkciji gojencev Glasbeno Matice smo sliSali pretežno učonee klavirskega oddelka; tako je nastopil Iz šole M. Sanolnove en gojenec, iz šole 11. Soifer. tove, K. Ogrlnove In O. Kolaričeve po dva učenca, is šole O. Demšarja tri jo in iz Sole M. Bonsackove kar štiri učenko. Flavtist Branko Korošoc jo bil iz oddelka S. Korošca, pevka Stuiar Aguota lz »olopovskega od-dolka go. V. Wistingliausnove. Polog skladb različnih tujih avtorjev je bilo na sporedu tudi šest domačih skladb (Adamič, B. Ipa-vee, M. Saneinova in fckerjancl. Izvedba jc pričala, da je učlteljslvo Glasbene Matice gojence skrbno pripravilo na nastop. Posebno v drugI polovici sporeda smo slišali nekatere skladbe, kl so bile glede izvedbe že nad splošnim nivojem podobnih produk-oij; omenim posobei predzadnjo in zadnjo štlrlročno skladbo. Soliste sta pri klavirju spremljali Wohins Marija in prof. S. Hra-šoveo. pri zadnji točki ie kot drugi Igralec sodeloval prof. G Demšar
Ta produkcija je bil prvi glasbeni nastop v povečani ln prenovljeni mali filharmonič-nl dvorani. Ne da bi hotel prejudicirati poznejšim .strokovnim ugotovitvam, lahko že ob tej priliki trdim, da je napravila dvorana v akustičnem ozira zelo ugoden vtis in bo prav primeren prostor za srednje velike prireditve.	t	M. T.
Izšla le kot letošnja druga knjiga Naše knjigo (prva je bil roman K. B. Mechova: Zgodnje polotje) in sicer dvo povesti največjega sodobnega francoskega švicarskega pisatelja F. C. Ramuza: Gora se je podrla tn Ozdravljenje v prevodu Joža Zakalarja ter z obširnejšim nvodom v delo tega sodobnega švicarskega klasika. O dolu bomo še poročali.
rov zaradi tuberkuloze ln so nastopile nalezljive bolezni v nekoliko večjem številu.
Tatvine koles in kokoši
Sedaj pred velikonočnimi prazniki so na dnevnem redu tatvine kokoši. Zlikovcl si hočejo preskrbeti za praznike dobro pečenko. V Zgornji Stškl na Vodnikovi cesti je nedavno neka vlomilska druži« odnesla Iz velikega kurnika kar 3 kokoAi In lopega petelina, vse v vrednosti 3600 lir. Prav pogosto so tudi tatvine koles. Tatovi ne potrebujejo toliko koles samih, kakor njih plašče ln zračnice. Ogrodje kole« navadno kje odvržejo, gumijaste plašče ln zračnice pa prodajo Interesentom po prav visokih cenah. Maglstrat-nl uslužbenec Josip Vavpotii je Imel lepo, do 16.000 Ur vredno kolo znamke Adler. Kolo mu je bilo lz K resi je odpeljano. Pozneje je ogrodje kolesa dobil nazaj, toda brez gumijastih plaščv in zračnic. Trpi do 5U00 lir škode.
SIndkosnednež Jožko
Mali Jožko je nekje izmaknil kar čodno vsoto 600 lir noki gospodinji. Sprva so osumili drugo ljudi, naposled se je Jožko izdal. Ko je lmol v rokah toliko den-irja, j« Jožko začel kupovati razne sladkarije, kolikor jih jo pač v teh bornih časih mogel dobiti po slaščičarnah. Tudi svojim prijateljem jo ka-valirsko delil sladkarijo. Pri njorn so dobili šo nekaj lir.
OSEBNE NOVICE
Poroka. V cerkvi sv. Jakoba sta se na veliko soboto poročila Janez Hočevar, gradbeni delovodja in Zlnka Tinta, trgovska na-moAčenka. Obilo srofte ln božjega blagoslova.
Tavžljevi materi v poslednje slovo
Vaša dobra in blaga roka nam jo tolikim in tolikokrat rezale kruh. S..ma dobrota, skrita dobrota Vas je bila in prav zato Vas jo poznala vsa Cerknica.
Oče naš, zgodi se Tvoja sveta volja... In skrbeli ter molili ste za Vašega Jožeta, Ančko. Micko, Janeza, Tonota, Lojzeta, za številne vnuke in vnukinje. Vdani v božjo voljo ste jih po življenjski poti spremljali v daljnjl svet in Vaša molitev je budno čula nad njimi. Posebno ste so spominjali Vašega Jožeta, ko so ga »bratje« vlačili ln mučili, spominjali se Janoza, da bi so vrnil, k svoji družinioi.
A Božja volja Vas js poklicala k Sebi. Ne, utrgala Vas je iz sredo Vnm tako dragih, kajti božjemu Sodniku je bilo dovolj dobrih del, dovolj molitev in trpljenja.
Blaga mati Tavžljeva, naj Vam bo Dobrotni plačnik. Vaše izmučeno telo pa naj se spočije v sveti slovenski zemlji.
Priporočamo: KRIK SLOVENSKE ZEMLJK(!3lirl - TURJAK 18 lir) - V SLUZU1 DOMOVINK U0 liri — ZA LKPO DOMAČO SI.OVKNSCINO (4 Ure). - Dob« se v knjigarnah.
Prilagamo položnice in prosimo cenjene naročnike, dn pornvnnjo zaostalo naročnino, ker bomo sicer primoruni v prihodnjih dneh list ustuviti.
ŽENE IN MATEREt Nuša mesečna duhovnu obnova bo 3. In 4. aprila pri Uršu linkah. V torok ob tričotrt na štiri Je skupni rožni vouce, ob štirih *ovor, uai.o lita-nije z blagoslovom. V slučaju nlartna Ih> govor pol ure po danem z miku za meilst um \ eudar no kasnejo kot ob 5. V sredo zjutraj bo ob 8 sv. maša s kratkim nagovorom tn
skupnim sv. obhajilom.	__
Zadušnica za pokojnin- Justinom Ivanom bo .3 aprila oh pol 8 v župni oerkvi na Viču.
Za učiteljice bo mesečna duhovna obnova v četrtek pred prvim polkom dno i. aprila ob 1H 30 v samostanski kauo.l pri uršulinknh Vso ueitoljice iskreno vabljonel
Častilci sv. RoAnJega Telesa Imajo skup no pohožnoot v proslavo 11« isvotojioga /.u-krBmonta v četrtek 5. aprila v nršulinskl corkvi. Oh pol sedmih je kratek govor In potem sv. maša > blagoslovom, flanl bratovščino sv. RcSnjoga Telesa dob« prt tej pobožnosti popularen odpustek.
Učiteljice! Prvič se prirMa posebej za Vas enodneven Studijski misijonski točaj. m sicer na velikonočni torek 3. aprila dopoldne
00	pol osmih (no oh osmih, ko» pi votno raz-glašonol in popoldne oh 15 v Lichlenturuu, vsakokrat Po dve url. V. primeru alarma je začotek vsakokrat pol me po končanem alarmu. Predavajo duhovniki — misijonski strokovnjaki.	,,, ,	..
5» letnica potresa Na velikonočno nede-
1	io so bomo spominjali 50 letnice liiibljan-sketra potresa. Zato bo prezv. g. škor pr zaobl jnhljoni potresni pobožnosti v cerkvi sv. Jožefa oh 6. zvečer Imel spominski govor. nato bodo pole lilanijo M. B . moli'ov za odvrnitev potresa ln sloveson škorov lila goslov z Najsvetejšim.
Učite se strojcplHla praktično znanje potrebno In koristno vsaki ninrl Novi eno. dvo-, trimesečni tWa.ii se prlčrajaip 3.. 4., ».. 6. aprila. - Ure dogovorro: Chrlstofov učni zavod. Domobranska 15
Dijaki Inje. vso p, moč z* šot" nudimo oh najprikliidnojših urnh. Spccljalne lu-strukelle. Kongresni trr f
SrednjeSolrem tknul priporočamo učen le strojepisja! Učne uro dogovorno zjutraj, po. zno popoldne nli zvečer po, »elit. Nov to čaji 3.. 4.. 5.. 6. aprila: Chrlstofov učni za vod Domohrsnska 15.
Strojepisni tcčall se nemoteno vrtijo zgodaj zjutraj, pozno popodne all zvečer Učno uro dogovorno po želji. Novi tečaji .3-4 5 6 nnriln. Informacijo: Trgovsko mi ll'-če' »Chrlstofov učni zavod«. Domobran.
Kožice In kunce razdeli tndi 1ct<«dru Stvo »Mali gospodar« med nnjpotrehnoiv člane. ProSnje ie vložiti de 15. nprila 194.. v pisarni na Gallusovem nabrežju 33.
Za velikonočne praznike
ne pozabile nn »Slovenčeve knjižnico«. - 7» primerom« mnjlicn denar vnm ponujn lepe in kvalitetne knjige. - Ali imate ie:
M. Frderer:
»Papež in cesar v vasi«
Vil« de Velde:
»Srce zmaguje«
Rndislav Rudnn:
»Bilo je nekoč...«
Knjige »Slovenčeve knjižnice« no aajlrpš« darilo. obenem p« najlepši okr«s vnši družinski knjižnici. — 1'oslnnite še vi nnš n«ročnikl
Vir socialnemu delu jc Gospodovo srce.	(Krek.)
KOLEDAR: Nedelja. 1. malega travna: Velika noč;
Vstajenje Gospodovo; Veuanoij, škof in mučeneo.
Ponedeljek, I. malega travnat Velikonočni ponedeljek; Frančišek Pavelskl,
spoznavalt« ln ustanovitelj roda. Torek, S. malega travna: llihard, Skof; Uijonija, dovlca In mučeniea; 1'ankra-olj, škof In mučeuec. LEKARNIŠKA SLU/HAi Nočno službo lins.lo lrkarn» v nedeljo: dr. Kmet, Clrll-Metodov« cesta 43: mr. Tnikoezjr ded.. Mostni trg 4; mr. Ustar, Solonhurgova ulica 7; v ponedeljek: mr. Bakarčlč, Sv. Jnkoha trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva ciwla SO; mr. Murmayer, Sv. Petra cesta 78; v torek: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Dnu, Gosposvetska cestu 4; mr. Bohino ded.. Rimska cesta 31. ZDRAVNIŠKA SLUŽBA Nedeljsko zdravniško službo bo oprav-mont.nl zdravnik dr. Orel Vladimir, Ljubljana. Orassolijova nI. 18, telefon 38 96. Praznično zdravniško službo bo oprav, ljal m-eslnl zdravnik dr. Vizjak Fran. LJubljana. TožoAka cesta 42. ZATEMNITEV V NEDELJO OD 11.15 DO 5 35 ZATEMNITEV V PONEDELJEK
OD 2( 25 DO (.» _____ '
Ti l a g oslovi .jene
velikonočne praznike Selita vsem naročnikom, offlaševaleem in bralcem
uredništvo in uprava »Slovenca«
Slovenski domobranci za izgnane družine Iz HinJ hi Iz Zvlrč
V pisarni ia kmefke begune« so darovali domobranci is Novega mesta lir 20.000 s sledečo pripombo:
»ljudje ii Snhe Krajino, evet slo-venskega naroda, saslulijo malo vei zanimanja in podpiranja, posebno od onih ljudi, ki še iivijo v izobilju v Ljubljani. Suhokrajinfani in domobronei smo eno, skupaj trpimo, a s vedrim obrazom glodamo v boljšo bodočnost.«
I
Uspehi Socialne pomoči zaslužilo veliko priznanje
Ko se je pred dobrini letom osnovala Zimska pomoč, ki je nato kot Socialna pomoč skozi leto leto in dan skušala pomagati povsod tam, kjer je bila stiska največja, je pač malokdo mislil, da ee bo ta ustanova razvila v lako veliko podpornico tisoč ov žrtev sedanje vojno. Pa je bila dvakrat težka naloga Soc. pomoči.
Ni lahkp trkati na vrata, še teže je trkali na srca, zlasti če ni dobiti povsod odmeva. Trdi časi so marsikomu zakrknili srce in težko jo bilo odtajati leden oklep, ki si ga je marsikdo nadel, ko je videl okrog sebe toliko stiske in gorja. In vendar je našla Socialna pomoč pravo jxxt do naših src. Znala je potrkati pri revnem in bogatem. Saj hi bilo res žalostno, če bi v tej najhujši stiski našega naroda odpovedala naša narodna zavest prav tam, kjer bi jo bilo treba dokazovati tudi z — osebnimi žrtvami. Gotovo ni lahko danes seči v žep tudi veliki večini tistih, kl jim vojska še ni prizadejala bolestnih ali celo krvavečih ran. Toda če kdaj, tedaj gre prav danes za naš narodni obstoj, za našo malo nairodno skupnost in prav v tej skupnosti smo vsi dolžni složno poprijeti in žirtvovati. Tega se je velika večina izmed nas zavedala, čeprav jo Socialna pomoč dobila tudi do'ka-ze, da nekaterih celo najhujša beda bližnjega ne gane.
Druga, prav gotovo še težja naloga Socialne jionioči pa je bila hitra in pravična delitev nabranih podpor. Vsepovsod so kričale velikanske potrebe. Komunistična strahovlada je po 8. septembru prizadejala skoraj vsej pokrajini strašne udarce. Na tisoče domov je /.gorelo in ob njihovih razvalinah so stale obupane družrine brez imetja, brez strehe nad glavo. Krvava strahovlada je razbila sožitje premnogih družin. Ponekod so ostale samo jokajoče sirote, drugod vdove brez imetja, končno je bilo tudi premnogo starcev in stark, ki so na svoja siva leta ostali -sami brez podpirajoče roke mladih. Tej velikanski bedi in stiski se je pridružilo še drugo gorje. Begunstvo, kakršnega naš narod od turških Časov ni doživel, je poslalo trda
Slovencit Slovenke!
Vsi, ki boste praznovali Vstajenje Gospodovo \	,vojih
dragih, v neporušenih svojih domovih, v še dokaj u.c^u.a razmerah, spomnite se v teh težkih časih številnih trpečih bratov in sester, ki so jih hudo prizadele vojne grozote.
Izkažite jim sočutje tndi v dejanjih, pomagujte jim!
Tem v korist bodo zbirali v velikonočnih praznikih po nlicah naši požrtvovalni nabiralci prostovoljne denarne darove.
Prispevajte za našo velikonočno 'birko^^^ ^^
Po spodbudi poveljnika nadnorofnlka neke domobranske čete v Ljubljani, je darovalo moštvo te čete 4fil3 lir sa ii-gnane družine is Hinj in Zvirč.
Kdo ne bi spričo teh dogodkov vrljn-bil naših domobrancev, ki žrtvujejo od malega, kar imajo, polog silnih naporov in lastnega življenja še denarno podporo revnim izgnancem. Krasna po-teza značaja naših lantov. Živeli domobranci!
nnjnost za premnoge. Zapustiti so morali vae imetje — domačije — in bežati pred rdečim terorjem v mesta, največ v Ljubljano. Vsi ti in končno tudi premnogi iz socialno najšibkejših slojev so v sedanjih težkih časih skoraj v obupu iskali pomoči. In prav v časih najhujše stiske je po pobudi in navodilih prezi-denta generala Rupnika začela Socialna pomoč kar se da hitro reševati med nami tiste, ki so brez lastne krivde zašli v stisko in trpljenje.
Bila je to vzvišena narodna naloga, velikanska po ol>segu, izredna po številu prizadetih. Ko gledamo danes nazaj na vso dobo, v kateri je že delovala Socialna pomoč, se nam zdi marsikaj razumljivo samo po sobi. Ne čudimo so najrazličnejšim pomožnim ustanovam, ki so bile kar na hitro pnTdk-ane v življenje, no čudimo se velikemu aparatu, ki je bil potreben, da more Socialna pomoč na toliko mestih fin v tako različne namene nudili svojo pomoč. Kakor je bilo mnogo požrtvovalnih med nami, ki so se zavedali svoje narodne dolžnosti v težkih dneh — držeč se načela, da toliko kolikor zmore, dolžan je daii narodnjak — tako je bilo požrtvovalno in zvesto v svojem delu vodstvo ln vse številno osebje te naše doslej največjo podporne organizacije.
Naj spregovore kratko, a jasno besedo le nekatere suhe številke. Socialna pomoč jo od svoje ustanovitve do danes zbrala do 20 milijonov lir vrednosti. Kako nadrobno je bilo razdeljevalno delo, povo izredno število podpiraneev, ki so se vsi zatekli k Socialni pomoči in tudi dobili podporo. Samo v denarju je dobilo podpore nad 40.000 oseb. To podpore eo bile največ v zneskih 800, 500, 1000 lir, odgovarjajoč potrebam posameznikom. Nič manjše, največkrat pa
„„ mnogo bolj pomembne pa so bile podpore v blagu. Nad deset tisoč ljudi, največ beguncev, brezdomcev in takih, ki so jih rdeči tolovaji izgnali, je bilo oblečenih in obutih. Socialna pomoč jc preskrbela taikim čim več, vsekakor pa vsaj tisto obleko im obutev, ki so jo brezpogojmo in nujno potrebovali, za domače begunce iz
Pogrebno društvo Mar4jlne bratovščine v
Ljubi aul. sporoča svojemu članstvu, da se za nedoljo. dno 8 aprila sklicani občni »bor, ne more vršili zaradi nepredvidenih težko-V Nn I. žensk! realni elniuarljl v l.juhljsnt so prično reden pouk vsoh učenk (tudi onih, ki so bilo v mesecu marcu v delovni službi) sredo, dno 4. aprila t. 1 po dosedanjem urniku I. tedna Ravnateljstvo.
ZAHVALA. Slaln- dolirntnlpa gospa Inka Strojanfiek Irirovkn in iK»i«tnlea v Ljubljani Jo darovala lir limit ra velikonočno pirlin bolnim otrokom otroike bolnišnico. L a velikodušni dar iskrena zahvala!
Zahvala. Slovenskemu Rdečemu krlfn Je darovala tvrdka A. E. Skanorno. Liuhljano, Mostni tre 10. za poAkodi.vsno.- po bombnem napadu lir 5IW0. Prisrčr* bvalal
Za Veliko noč J* darovali revnim deklicam v Lichtenturnovrm znvode gospa Inka StroJanSek 1000 lir. Bog povrnil
Za plrhe najrevnejšim starim In one-
moiliin v mostnem zavetišču v Japljevl ull-oj je podarila ga. Ina Strojnnšek, trgovka, 2000 lir. — Najtoplejša zahvalal.
Za Socialno poinoč daroval Je g. dr. Pogačnik Josip, lir 600 v spomin na lansko leto umrlo irospo Hartman Ano. — Vsem darovalcem Iskrena zalivalo.
Operno gledalllCe
Velika ncdnlja, 1. aprila ob 17: Rlchnrd Wagner: •TsnaliSiisc'« Iz<-on. Domovanje komornega pevca tenorist« dr. Pol-zerja Julija in basista Betetta JuliJa. Cono od 100 lir navzdol. Vel. ponedeljek. I. april« ob 17: Bernard Shaw: »Pvgmallon«. Izven. Cene od 40 lir navzdol. Torek, 1. aprila: Zaprto (generalka).
Omejena uporaba avtov na bencinski pogon
flof pokrajinske nprave jc odredil: 1. Od dne uveljavitve te odredbe Je prepovedana uporaba potniških avtomobilov na bencinski pogon na področju mesta LJubljano in za vožnje v kraje, ki so dosegljivi z železnico.
!. Izjemo od prepovedi ls točke 1. dovoljuje v posebno utemeljenih primerih nemški svetovaleo za Ljubljansko pokrajino v Ljubljani na predlog šefa pokrajinske uprnve.
3.	Kršitelji te odredbe ae kaznnjojo po
tozadevnih predpisih.
4.	Ta odredba stopi v veljavo z dnom objave v Službenem listu šefa pokrajinske uprave v Ljubljani.
1'oleg skrbi -------- --„-----
vseh delov pokrajine je Socialna pomoč v zadnjem času priskočila s svojo podporo v pomoč tudi vsem številnim drugim beguncem, ki so ee zatekli v naše kraje pred komunističnimi zločinstvi in Titovimi tolpami. V zadnjem času jo Socialna pomoč dobila še novo polje udej-slvovanja. Angloameriški letalski teror je prizadejal mnoge v Ljubljani in drugih delih pokrajine. Socialna pomoč je priskočila žo 300 bombardirancem s podporami v denarju in blagu na pomoč.
Prav za Veliko noč pa je Socialna pomoč razdelila mod 1500 najpotrebnejših podpore v živežu. Razveselila je najbed-nejše s priboljškom v krompirju, fižolu, moki in koruzi. Teh priboljškov so bili v prvi vrsti deležni begunci im nesrečni izgnanci. Ta živež so darovali kmetje ljubljanske bližnje in daljne okolice. Kdor je daroval veliko, bo prav gotovo ob prazniku Vstajenja še s posebnim veseljem in zadoščenjem segel po blagoslovljenih dobrotah, ki si jih je pripravil. Prijetna bo namreč zavest, ila je od svojega odstopil nekaj, da l>o-do tudi najrevnejši imeli mesto »žegnat vsaj nekaj voč za pod zob.
Za velikonočne praznike Socialna pomoč sicer ne bo trkala na naša vrata, pač pa na naša srca. Na veliko noč in na velikonočni ponedeljek bodo v Ljubljani posebne skupine nabiralcev Socialne pomoči priredile veliko nabirko z bloki. Prodajalci nam bodo prodajali bloke z listki po 2, 5 in 10 lir. Vsi bomo praznovali Vstajenje. — Ta praznik najlepših upov nam bo vsem moral ogreti srca, da bomo vsak storili vse, kar bomo mogli in se oddolžili Socialni pomoči in s tem naši narodni skupnosti, i	„_j.__
Založba .Lu?
v L. j ubijali i razpisuje tri nagrade
za izviren slovenski roman ali povest: I. nagrada 311.000 lir; II. nagrada 20.000 lir; III. nagrada 10.000 lir.
1.	Delo mora obsegati vsaj 10 tisk. pol.
2.	Dogajanje« romana ali povesti naj bo zajelo iz življenja našega človeka.
3.	Nagrajeni pisatelj dobi poleg nagrade še običajen pisateljski honorar po tiskovnih polah. S podelitvijo nagrade in pisateljskega honorarja so odkupljene vso avtorske pravice.
4.	Založba >L u č< si pridrži pravico, da prvo nagrade ne podeli, čo nobeno delo po njeni presoji no ustreza v obeli glavnih ozirih, t. j. oblikovno in vsebinsko.
5.	Založ. »Luč< je pripravljena odkupili tudi nenagrajona dola, čo iji bodo ustrezala.
6.	Co bi založba >L u č< smatrala, da nobeno poslano delo ni vredno tudi ne druge ali tretje nagrado, bo natečaj podaljšala, vendar v tem primeru nima pravice žo vpo-slanih del odkupiti.
7. Rokopisi naj bodo tipkani v dveh Izvodih in opremljeni z nvtorjevo šifro. Ista šifra naj bo napisana na ovitku posebne, zalepljene kuverte, v kuverti sami naj bo pa navedeno avtorjevo imo in naslov. 8. Rokopise sprejema založba >Luč< do 1. julija 1945.
ZALOŽBA »UTC< - LJUBLJANA",
Bleivvuisova cošla »lov. 13, III. nadstr,
Stran fl
»SLOVENEC«, nedelj* L aprila 1946.
hbt. m.
Iz popotne torbe
Ko sem se te dni vrnil v Ljubljano, me je urednik za božjo voljo prosi), naj mu za velikonočno številko kaj napišem o dogodkih v Primorju. Marsikaj se je pripetilo, mnogo se šušlja in govori, točnih poročil je pa prav malo, saj še tamošnji časopisi prihajajo sem zelo neredno. Prijatelju nisem mogel odreči in sedaj sedim in premišljujem, kje bi začel in kaj povedal, kar bi zanimalo.
Naša lepa sončna Gorica, ki uživa zaradi svoje prikupne, zavidljive lege in še zaradi marsičesa drugega posebno naklonjenost vse slovenske javnosti, je njen precariani ljubljenček, je v zadnjih tednih pretrpela mnogo bridkosti. Tudi prej so jo že mučili pogosti alarmi in je že preizkusila grozoto letalskih napadov, toda gorja, kot ga je bila deležna v prvi polovici marca, v tej vojni še ni bila doživela. Stanovanjske hiše so bile do tal porušene, med njimi ena dobesedno do temelja odpihnjena, več pa močno poškodovanih. Pod ruševinami je našlo smrt najmanj 15 ljudi, mnogo je bilo pa ranjenih, same civilne osebe. Neki italijanski družini je ubilo očeta, mater in tri hčerke. Od Slovencev je bila najteže prizadeta družina trgovca Komjanca; njegovo sestrično so izkopali mrtvo izpod ruševin, žena je po nekaj urah podlegla poškodbam, sina in hčer so močno ranjena spravili v bolnišnico, kjer je sin po nekaj dneh umrl.
Tn strašni dan je sprožil skoro zaporedoma vrsto dni, v katerih je bilo mesto bombardirano in mitraljirano, napadi so bili pa preneseni bolj proti jugu in na sever. Hudo je opustošenih nekaj goriških predmestij. Tam je razdejanih mnogo hiš, še več pa razbitih in tako razrahljanih, da niso več po-rabne. Več desetin mirnih meščanskih in delavskih družin se je moralo preseliti v druge predele mesta. Tudi Gorica ima sedaj že veliko število reve-žcv, ki so zgubili vse in so navezani na javno dobrodelnost. Podporne akcije — uradne in zasebne — so v polnem teku in imajo takozvani uradi dela čez glavo. Tudi stanovanjska stiska se je zaradi tega splošnega gorja začelo močno čutiti.
Na severni strani mesta so se letalski napadi razširili tudi na bližnja gorska pobočia od Sv. Valentina mimo Sv. Gore do Sv. Gabrijela in je bil občutno zadet Grgar, kjer je bila močno
C oškodovana lepa župna cerkev in je ilo tudi med prebivalstvom več žrtev.
Se marsikaj teži človeka, da bi lahko pogodrnjal, pa kaj hočemo: živimo v vojni, ki nas z dneva v dan huje tlači. In bridkost in gorje sta posledica vsake vojne. Tuoi tisti med našimi someščani, ki so pred leti v svoji ohoji objestnosti goreli za, vojno, jo imajo zdaj dosti in si vsi želijo miru.
V to trpeče razpoloženje je prijetno in mikavno zanonelo vabilo, ki so pa nekaj dni pred sv. Jožefom razglasili po Gorici podjetni slovenski kulturni delavci, vabilo na večer slovenske pesmi in je našlo tudi odobravajoč odmev, priklicalo je na stotine
ia stotine naših ljudi k prireditvi, ki je ponovno izpričala, kako je naša beseda v Gorici zakoreninjena. O lepi, pomembni prireditvi je pa že poročal »Slovenec< v svoji številki od 3t. m. m.
Priprave za goriški knjižni sejem so v polnem razmahu. Zanimanje za pestro zbirko knjig, ki nam jo prinaša sejem, je splošno. Zato občinstvo zelo pridno kupuje tablice, ki se dobe v številnih trafikah in trgovinah. Pohitite z nakupom tablic, kajti 7. aprila se žrebanje že prične.
•
Na praznik if. Jožefa se je v goriški okolici pripetil dogodek, ki v žairki luči razsvetljuje neurejene razmere, ki še vedno gospodarijo v nafti neposredni bližini. G. sodnik Jože Sorli, znani ia-hovski mojster, ki je lansko poletje bil premeščen i« Ljubljane k briškemu tri-bunalu, je šel s prijateljsko družino na sprehod na Gradiškato, majhno slovensko naselje na robu Brd nad Ločnikom. Nepričakovano ao družbo zajeli komunisti in odpeljali g. Softija, o čigar usodi nimamo še točnih poročil. Vemo samo, da se še ni vrnil. G. feorli se ni politično udejstvovai. V Oorioo je prišel kot sodnik in je bil sem službeno poslan. Tu je živel samo svojemu poklicu in šahu. Ker poznamo komuniste, ee kljub temu zanj bojimo.	_
V edini slovenski
poljudno »anstveni kajttalcl »Svat« sls pred kratkim IzAll dva tli« zanimivi kmjlgl
»Rimska cesta« <<w. delat
Izpod perma Int. Pire« . ter m riehenlk« telo koristna Jovanova knjiga
»V rožah je zdravje«
Obe knjigi topi* priporočamo- . Nsroč»lkl naj nami pridejo poaje. — Postanite »Svetov« naročnik!
Raznašalke
za raznašanje časopisov sprejme uprava »Slovenca«
tPOKn*
Kohalni zaboj - veselje gospodinj poleti
•••-'i no/Jaja dna •' • V • *.
Prav dober pripomoček H varilno kuho
se tu h al ai tabojčki, katere lahko uporablja gospodinj«, bodlal, da k aha na plin, premog ali drva. Ta priprava Jo pri na« ves premalo mana in cenjena, gospodinje v usp«b le ne verujejo, to pa le isto, ker Je nieo ie preiikusile. Prav posebno priporočamo nabavo teh kuhalnlh zabojčkov plinskim odjemalcem za pripravo večerje sedaj, ko Je večerna oddaja plin« po odredbi vttjih oblasti »klnjena. Jod u večerjo ee med opoldanske kuho pripravi la zavre ter nato s pokrovkami pokrito postavi v kuhalnl laboj-čok, kjer se bo Jod v popoldanskih urah sama skuhala. Svarimo pa prod radovednostjo; kuhal««*« labojčka v popoldanskih turah ne smemo odpirati. Jed bi se skladlla. Co P« »mo ee pregreSlll proti temo skoraj edinomu pravila, potem moramo eel postopek pomoviitl, to Je, jod moramo zopet zavreti ln ponovno postaviti v zabojček.
Kuhalnl labojčki m lahko raillčno napravljeni. Bistvo p« Je vedno enako. ■ dobro toplotno leol«eiJo moram« preprečiti dostop m ruleta zunanjega zraka do loncev. To dosežemo ■ mehkimi oblogami, ki dobro dri* toploto. NaJprt^ltlvneJAl, vendar p« svrhl po. polnoma odgovarjajo« knh&lnt lahojček pri-občujomo v risbi. Vsak, ki se »« to »»nima. labko dobi načrt v plinarni.
Zadostuje nam vsak star zaboje«* s dobi« prilagajo&tm se pokrovom. Notranjo »tone obložimo * dvoma legama starega časopisnega papirja, v vogale natlačimo n« ozke t rake zrezsn mehak papir ln g« dobro »tlačimo. Na u način bo notranjost zabojčka dobila ovalno obliko. N« dno labojčka, ki J«
9 Službo |
j dob« B
DELO DOBE: Srenje čebule
Za lu-n čcs. Ičemo 15 do 20 oseb. Lahko delo tadi za mlajše do IS let. Zglasiti ae je takoj v skladišč« Al.PA, hrs-nilni proizvodi — Ko-menskega nlica 28. b
HLAPCA sprejmem takoj k vožnji Mrak in h kmetijstvu. Trnov-
ski pristan 20.__
SPREJMEM pošte«« is marljivo delavno dr»-hno (mota ia leno) za oskrbovanje in obdelovanje male kmetije iS velikeg« vrt« i rejo nekaj Hvali. Vae po dogovor*. Nastop takoj. - Ponudbe aa spravo »Slov.« pod »Oskrbnik Notranjsko« Stev. 2215.	b
Nova tramvajska tarifa
Na podstavi čl. 1 naredbe proti navijanju con St. 19 i dne 1 marci. 1944, 81. 1-St. S.VH lm 1944, odločbe ■ dnt 14. junija 1944. 81. 1. St 154/44 in 1944 ln naredbe i dne 8. oktobra 1944. 81. 1. »t. Jll/S« ll 1»«
odobravam MaloželeiniSki dražbi d. d. v Ljubljani sledeče najvišje cono za:
1 vožnjo 1.50 tir; z« vsak komad prtljage ali psa 1.50 lir; mesečni vozli listki za določeno progo 90 lir: neomejeno ia vse proge 180 lir; dijaški vozni listki 40 lir; delavski tedenski vozni li«'kl 4 vožnje dnevno IS lir; Moki z 10 voznimi listki 13 lir; kazenski listki 5 lir. — Gornje cone stopijo v veljavo s 1. aprilom 1945. — Vsako neposredno aH posredno zviSanj« oen je prepovedano. Kr. Sitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih.
Nakupovalnlca Socialne pomoči v Gradišču 4 (nasproti dramskega gledališča — tel. it 30-39) kupuje obleke, obutev, perilo, posteljnino itd. po dnevnih cenah.
Kinematografi
KINO UNION - »Vzorni soprog« . Heinz RHh-mann, Leni Marenhorh. - Ob 15. 17 in 19. KINO MATICA - »Afera Roedern«. Ob 15. 17, 19. KINO SLOGA - »Velika nagrada«. Ob 15, 17, 19. KINO KODELJEVO - »Veleturist« - Predstave ob 15, 17 in 19.	Tel. 21-91
ZAHVALA. Vsem. ki ste ob težki izgubi naše predobre žene in mamice
HORAK FANI
z nami sočustvovali, nnjiskreneiša zahvala. Po. sebna zahvala prim. dr Savnika, zdravnikom in čč. sestram za bolniško oskrbo, dalje Sein Svetozmrju Hribarju za pomoč in uslužbeuslvu
tovarne Sami. Žalujoči: Aston, mož; Ivics, hči. in sorodstvo.
Vsem tihim dobrotnikom, kateri »o nas ob smrti rale mame gmotno podprli, sočustvovali z nami in molili zanjo
tisočera hvala! Hvaležna družina Slavec.
ŽENSKO od «5 do tO let sprejmem k strok«. Stanovanje i« hrana v hiši, plača P« dogovora. Naslov v »pr. »Slov.« pod »t. 2194. b
Krščansko POSTREŽ-NICO sprejmem od pol S do 5. Naslov v npravi »Slov.« il. 2255.
DELAVEC atarejii. vajen vrtnih del, dobi stalno oameičenje z event. hrano in stanovanjem v hiši. Ponudbe na opravo Slovenca pod »Vrtno delo«« . 2265._b
KUHARICA srednjih tet, vajena samostoj ne knhe in ki ima veselje do dragih hišnih del, dobi službo. Pla ča in ostalo po dogovora. Ponudbe npravi »Slov.« pod »L 1000.—« štev. 2262. _ ^
DEKLICO tekačico. 14 do 16 let, sprejmemo v trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Po-nndbe na npravo Slovenca pod »Tekačica« štev. 2265.
i Prodamo |
Otroški VOZIČEK, globok, prodam. Kren -Verstovškova 8-II.
Belo OBLEKCO, ohha-jilno. za do 9 let staro deklico prodam. Šišenska e. 26; mansar-da pri remiri._
FOTOAPARAT - prodam. Zciss-lkon, for-mat tX». popolnoma nov, i »Nova«« ana-stigmalotn — optika t :4.5, 7-11 etm. i Com->ur zaklopom ta vde-anim eamoprolilcem.
Ogled mod « la » ter mod t? i« 30. Ns. slov v »pravi »Slov«
pod *. 2242.
Berkal TEHTNICO >s kg, precizno, brez »teli, predam. Hiaka PrivSek. GradiMa it. T.
FOTOAPARAT . prodam. Skoraj »ov, m«-loalikovnl. n« J*'«« film inamks Voigt-lindet. optik« Seopar 1:5, 5, f - 5em. - « vdelano ramenie« 1» optičnim ikonometrom. Prednostna zamenjav« za Fokomai LeH« . s optiko. Ogled med 1« in 15 ter med I* in JUK Naslov v »pravi »SI.«
pod M. 2241._
Perzijske PREPROGE pirntske. bosanske i® drnge prodam. Hinko PrivSek, Gradišče št. 7.
Gospod. POMOČNICA ali sobarica, ki ima veselje do pospravlja njs stanovanja, event zna malo kuhati dobi zaposlitev pri 6 članski družini. Ponudbe na opravo »Slovenca« pod »6 članska družina« št
2264,_
DEKLICO od 15 do 15 let sprejmem kot pomočnico pri domačih delih. Hrana in stanovanje v hiši; plačilo po dogovoru. Celovška oesta 71. Bizjak M. h
HIŠNO, obenem voditeljico, odločno, s prakso in znanjem kakega svetovnega jezika sprejme v stalno službo podjetje. Stanovanje, plnfa in prehrana po dogovoru. Ponudbe s prilogo slike na upr. »Slov« pod »Marljiva hišna« — Prav lam dobi meslo KUHARICA ki kuhn družini 20 članov. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Vestna in zanesljiva kuharica« St. 22»t.
POCENI prodam sli zamenjam z« protivrednost Več letnikov Bogoljuba, Glasnikov Srca Jez in Cvetia. Mizerjt. KarlovSka 24.
Več velikih medeninastih elektr. LESTEN-CEV, rabljenih, uporabnih za cerkve, ze-lo ugodno prodam. -Naslov v npravi Slo-venca pod St. 2214. 1
PRODAM odnosno za. menjam za pirotivred-nnst 4 elektronski ra-dio-oparat Siemens 422, model 1945, za priključek na izmenični tok. Naslov v npravi Slo-venca St. 2218._1
FOTO-APARAT Al« l eica optika, 1 :2.9 -prodam. Hin-ko Priv-
Sek. Gradišče St. 7._1
gUKNJO - predvojno blago, novo, temno-rjavo. za srednjo postavo. ugodno prodam zaradi odpotovanja. -Ogled v Knmenskega
nI. 56 pri^_Vrojača._____1
BLAGO za moško obleko ler kuhinjsko garnituro, ročno delo, prodam. Nsslov v npr. »Slov.« pod štev. 2255.
7AHVAI.A. Za premnoge dokaze iskrenega w>-čutis in »ožalja ob »mrli ljubljenca mož. .n .Urinega očeti, »ina, brata in svata, gospoda
Jelčič Angela
pleskarskega in slikarskega mojstra kakor tndi za poklonjeno cvetje in vence -
talnjoča žens ■ kčerk«««.
UPOKOJENEC, pošten, zmožen nemškega jezika. dobi nočno slnž-bo v holeln. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2502.__
T Sluibe I
1 iStalo |
MESTO želi 45 letni moški pri dobri kršč. kmetski družini, naj. raje na posestvu. Delal bi vsa dela v vsem svojem proatem času izven svoj« sluibe za hrano. Ponndbe na *-pravo »Slov.« pod »ze-
ii« dal« t H*
SMREKOVO SEME vsaka množina naprodaj po zmerni ceni. Prijave pri državni npravi razlnšfenih gozdov, Puccinijeva nlica 9, L nadstr.__J
PRODAM dobro~~oliranjen in zelo malo rabljen pogrezljiv šiv. stroj znamke »Gritz-ner« Pleničar, Miklo.
šjče™ 10 IV.__
CRPAi.KO n gnojnico (fekalije) prodam. — Tomšič. Stndcncc_l5 ŽAGANJE prodam. Na slov v upravi »Slov.«
pod_ St^2247.__1
NOV SMOKTNG I*
najfinejšega predvojnega blaga ugodno prodam. Povšetova 55a
(Kodeljevo).___t
Ugodno PRODAM -nov damski kostim usnjeno damsko torbico. damsko krilo, kos blaga za moško oble-ko ali damski kostim in klavirske citre. — KMpiik« 1»,
PISALNI STROJ znamke Regina poceni prodam. Ulic« »tare prav-de 5-1.
MoSke POI.CF.VLJF. 1»-kaate, skorai nove — prodam. Naslov v upr. »Slov.« pod it. 22S8.
DEŽNI PLAŠČ, moSki, črn, s kapuco, prodam. — lz prijaznosti pri »Mod^i stelje« Irena Kancler, Ulic« 5. maja št. 5-111._
Izamenjamsl
Nekaj SIP »» °k°»
zamenjam ali prodam u gotovino. - RadoH Zore. GledaliSk« IX ZAMENJAM: dva lep« apomladasaks plaSčka. klobučke, »og«vic« i» čevlje, vse »•. deK,l?s t—l M, isnak« hlačke te betisU, modet-ee. wi.»Ske »ove irajre, smoking — " »urhi hran« «B dnuro protl-v rednost. — Povletova
55» (Ksdeljevo)._
MoSko OBLEKO, P®-noieno, čevlje 4« is 5 ■ blaga za pernice (inlet), predvojn« rob«, zamenjam ali -prodam. Borštnar, Ve-
rovlkov« 22-1.. *Hk«. točo k| krmilne PESE zamenjam. Frane Mw helit, H rastje P. lepo modro OBLEk6 z« i2 letnega fantka, predvojno nlago. menjam sa moko. -Naslov v npravi Slo. venca it. 2254.
Modre SALONARJE (kača) »t. 56'/i, zame-njam za modre iste in odprte (kock). Naslov v mpravi »Slov.«
pod St. 22^.__
PRALNI KOTEL ozir. kotel za kuho piče za prašiče zamenjam za živež. B1eiweisova 21-1. ČEVLJE, rjave, femiš, model St. 57, skor« no. ve, zamenjam za rjave ali sive seimiš sa-lonarje št. 56, eTent tndi usnjene. Vprašali ♦ salona »Anica«, Zadružna »lica IS, Kodeljevo.__
ŠTEDILNIK litoželezen dober, na Šliri lonce in a pečnjakom, zamenjam za novo žensko kolo. Modrijan, Tržna 7._
Ža kmetsko PEC železna dvojna vratca okvirjem - prvovrstno delo, zamenjam. Flo-rijanska ulica 7. FILMii 6X9 in majhne za Leico zamenjam ali prodam za poto-vino. . Rudolf Zore,
Gledališka 12.___1
Hladilni KOMPRESOR znamke »Zeiss Ikon« zamenjam ali prodam za gotovino. - Rudolf Zore, Gledališka 12.
1 Kupimo j
OtroSki VOZIČEK, globok, predvojen, dobro ohranjen, kupim Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Zmerna cena« it.
2277.__
NAKUP te prodajo
vsakovrstnih rabljenih predmetov. Trgovi»« »Ogled«. Mestni trg 5 BREZOV LES . vsako količino — k« pim«. Pod j etje »Indas«. VRTffrCE kupim. N«-•lov v »pravi »Slov.« pod H. 2167.
Zgoraj tloris, aa levi prerea knhaineg« m Soja
tndi pral epi Jen s papirjem, da s tem «ama-Simo vse Špranje, polotimo 1« do 11 om do-helo Izolacijsko plast, bodlal te Isresansg« papirja ali pa ll blazinice napolnjene i morsko travo «11 papirjem. N« tako priprav, ljeno dno postavimo pokrit lonec i zavreto vsebino ia g« dobro ovtjemo ia založimo i izolacijsko blazini oo, ki Je ravna tako napolnjen«, bodisi i morsko travo «11 papirjem.
Kot isolaoljsko blago nam služijo lahko tndi dragi tekstilni odpadki, U so nas svojo-č«sno branili pred mrazom. Tndi nad lonee polotimo sil Ano pripravljeno Izolacijsko blazinico tor »abojAek pokrijemo s pokrovom. Glavno pri tem postopka J s, d« so Ion al tesno oviti. Priporočljiv« J« blazinic«, s katerimi ovijamo la pokrivamo, tik prod uporabo ogreti. Koliko časa naj se Jed kuha pred postavitvi jo v zabojčok Je lelo raillftno. O tom poročajo kuharske knjige. Popisani knhalni zabojček Je lelo primitiven, sevoda pa je možno pripr»vttl tndi boljAe ln draijs.
Sedanje omejitve v oddaji plin« so začasne. Opravičeno smemo prifiakovaM. da se bodo izboljšale la da se bodo potom te omo. Jltve tudi omilile. Prav poeohno Je te nje opravičeno sedaj, ko prihaja k nam »pot trboveljski premog. Tndi Ve te tog« premog« b« plinarna mogla v omenjenem obsega li-delovati plin, kot Je to delala v lotih »M do IMi.
OdjemaM pttna morajo «po*terr«4i, dm tndi plinarna danes obratuje i mnogo večjimi »»prilikami ko« pred vojno. Zato ne sms zavladati nezadovoljstvo In brezobzirna kritika, ako ni vse tako kot al »oli me ia kot •mo bili navajeni v mirni dobi.
I Poizvedbe 111 Posestva l
KANTE (ročk«), . vinaste, knpsie »Po-tronafta«, A. Hmelak. Ljubljana. Ciril-Metodova 55«.
ŠLIKE naših stmWh i« mlajSih srnjstrovk«-
Rim. Pridem a« dom. ■slov« postiti v »pr. »Slov.« pod »Stika« M.
1517.__
STEKUCNICE vseh ml pletevk«. iiviljake odpadke - pločevinaste sode, vzskovrzte« P»-pir, razne kovi»« — rabns ila aerabna i«, lezo is tehnične predmete stalno kupa je ia dobro plač« »Metali««. Gosposvctsks ees*s lt, tel. 52-88, nasproti Ds-lavskeg« dom«. Šiviljske te kroiafln ODREZKE k»pim. — Gerkman Lndvik, Bronov« S, «d 8—« i» od 15—18.	k
KRSTNO DARILO -primerno, kupim ia-koj. Ponndbe z opisom navedbo cene n« upr. »Slov.« pod »Trajno« St. 2287.
l_Jn!!ge_I
KUPIM ali zamenjam za protivrednost knjigo z« šoferski izpit, Stolfa ali Struna. Ponudbe na upravo Slovenca pod: P/Dober plačnik St. 2191
POROČNI PRSTAN graviran Sa ime Franjo, sem zgubila 28. 5. Najditelja prosim, naj ga vrne proti dobri nagradi v rvpr. »Slov.«
Zopestno URO »Songi-nos«, damsko, s svetlim »snjojvim trakom, ku zgubila ps poti od Kolodvorske - po Resljevi, Masarvkovi -do Sv. Križ«. Ker Je drag sporni«, naprošam poitenegs najditelja, saj >0 odd« n« naslov v »pravi »Slove»e»«. pod Stev. 815t.
NAOČNIKE • istoljs sem nsiel pred snjm tednom aa Poljanski eesti. - Pojaa»ila dsjs vratar Ljudske tisksr-Kopijarjevs »lic«.
DVE PARCELI pro-dam tudi posamezno. Ponudbe »pravi »Slov«
fiod: »Krasna aončaa ega« St. 2254.	P
STAVB. PARCELO kn-pim. Plačam delom« v živilih, delom« v denarja ali po dogovora.* Naslov v npravi »Slovenca« pod H 2170.
1 Živali 1
KONJA, stare« » 'let, prodam. Linhartova aliea 24.	J KOBILO sii KONJA do IS^Iei atoregs kn-
vredoost. - DtniSfk, Ižanska aesU ISO.
Odrezki živilskih ia tobačnih nakaznic
■a meseo maree bo mestni pr"akrbovnlai nrad od trgovoov, pekov tn trafikantov
rtvietnal tako. d« pridejo nn vrato v tor tik aprila, od 7 do A trafikanti z zaAotnieaml A do Km, od S do 9 Ko do Pl, od 9 do 10 p« trafikanti Pl do Ž- Naito pridejo na vroto Isti dan od 10 do 11 peki, z začetnicami A do O, od 11 do 13 H do Po. od 12 do 13 p« peki Pi do 1. Dne 4. aprila mi 1 do 8 pridejo na vrato trgovel z začetnicami A do Bi, od i de 9 Bo do Oe. od 9 do 10 Ul do Ja, od 10 do U Je do Ke, od 11 do 11 K h do b.re, od IS do 13 Kri do Lu ter v četrtek i. april«, od 7 do 8 M do Me. od 8 do 9 Mi do N. od 9 do 10 O do Pl, od 10 do 11 Po do Se. od 11 do 13 Si do T!, od 12 do II pa trgovoi To do 1. Dnevni obrok riž.a je v meseou marou veljal 100 gramov. Trafikanti, peki, trgovci prav tako ludi oni trgovoi, ki so prodajali maslo za otroke in nonečs ženo ns osnovne ž.ivilske nakaznice, morajo vso raelontraii« predmete ohračnnat! le na predpisanih tiskovinah. Trgovoi obračunajo zs mesoo ma, roe zgoraj predpisane dni samo prve oddajo moke, za drugo oddajo bod« ps odroako živilskih nakRznie oddajali pozneje. Pazijo naj, da od prvo oddajo oddnjo vse odreoke, ker v bodoče mestni preskrbovalnl nrad n« ho pozneje sprejemal nobenih odrozkov ved, saj mu dvojno Štetje vzame prevoč časa- Na poslce za moko nnj pISeJo trgovci itovdJo celih felvllskth nakazale In dnevnih od-rozkov preračunane nato na skupno itovdJo dnevnih odrezkov, opuste naj p« plaeuje v kilogramih. V somamn p«t mor« biti moka obračunana samo na odrezke. a« pa na eele živilske nakaznice.
Po gostinskih obratih nabraae siliaaka živilskih naknznle bo mestni preskrbovalnl urad prevzemal v torek in sredo, i. in 4. aprila od 8 do 18 v I. nadstropja nekdanja Mshrove hiSe na Krekovem trgu St. 10. Tam bodo tt obrati dobili tndi nakazila za oddane odrezke tako, da pridejo ns vrsto v potek.
6.	aprila, gostinski obrati A do O. v soboto
7.	aprila, d do in D, 9. aprila E in F, 10. aprila O do I, 11 aprila J do. K, 12. aprila I., 13 aprila M, 14. Rorila N do P, 16. aprila K do S, 17. aiprila T in U ter 18. aprila V do 2.
Iz mrliške knjige
▼ Ljubljani umrli od O. marea do M marca 1945: OpreAnlk Josip. 40 M, zidarski pomočnik, Vldovdanska o. 9: Paulim Marija Friderika, roj. Satori, 31 let, soproga trgov, ca. Cesta v Kožno dolino 18; KellAknr Marija Vora. 81 let. nrsdnic« Pokrajinske uprave. Apihova ni. 18; Pernat Neža, 51 let, hči kočarja, Vldovdanska e. 9; Vdovič Darinka Olga NežLka, 51 let, trgovka. Vldovdanska o. 9; Kovačič Frana. 70 let, zasebnik, Apihova nI. 21; Pagllaruzzi Olg«, 79 lot, vdova viS. bančnega inšpektorja, Vtdovdan ska cesta; Novak Karol ina, rojena Jug, 75 let, znsebnlc«. Medvedova nI. 5-II; Lavrič M ari .in, rojona Modio. 78 let, posesljiica, Langusova 12; Killei Albert. M let, proku-rist tvrdks (Joreo, Nunska nI. JI; Jal«»n Marija, rojen« Strassberger, zasebnlca. Cim-permanova ni. 4, 66 lot: Je&e Ivan, 80 let, uradnik v pokoju. JaplJev« al. 2; Koamut Marija. 55 let, zasebniea, Vldovdanska e. II; Jelčič Angelo, 41 let. pleskarski in slik.irskl mojstor, Oaletova nI 11; Rožič Viktor, 83 lot, invalid, SrediSkn nlloa 3: CeAnovar Josipina. rojen« Kožar, 70 let, posestnica ln gostilničarka. Dolenjska oesta S: IlezgovSek Zora, vdova Hajnrihar, rojona Obersnel. 40 let, soproga ravnatolja Prve hrvatske Stedioni-ce, Beethovnova 13; Rez.govAek Hinko. 47 let, ravnatelj Prve hrvatske Stedionioe, Beotbov-nov« 13; Novak Marjeta. 45 let. delavka to. bačns tovarne. JaplJeva nlloa S: Borig Au-tonlja, rojen« Tavčar, 87 lot, zasebnica. Medvedov« nI. 10; Kolar Alojzija, rojen« JanSa, 74 let, vdov« nož.arskog« mojstra. Vidovdarn ska 9; LamovSok Vera, 22 let. dijakinj«. Dol lenjska oesU 28; Pajk Olg«. 18 lot. hčerka tov. delavca, Vldovdanska a I. —
I
Stanovanjal
___oddnjo Jj
Otroške ČEVLJE štev. 50 in 54, z nogavicami, zamenjam za živila -. protivrednost. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 2278.
LEPOSLOVJE, slove® sko in tuje ter ostale izvirne knjige in prevode kupuje - Janez Dolžan, knjigarn« -Stritarjev« nlica. HRAM, Modri) ptico in druge knjige - samo dobro ohranjene, kupi knjigarn« žužek, pa-
sr. ža.	____
»"ŽIVLJENJE svetnikov« posamezne zvezke, knpim. Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Mohorjeve knjige« Stev.
2209._
KUPIMO: Slovenska
zemlja - Ramovš, Dialektična karta, Ljubljanski Zvon letnike 1884, 1911 in 1916, Me-lik Slovenija 1/11. Etnolog I/H. Dimitz Ge-schichte Krai.ns. Ple-teršni.k Sloven.-nemški slovar, vse slovenske in nemške pripovedne in znanstvene knjige najnovejše dobe. - Ig-K!einniayr & Bamberg, Ljubljana.
Dvosobna STANOVANJE. lop«, prostorno . zamenjam. Kaluža, Gosposka »I. 5fIL č STANOVANJE, brez-
E lačna, odda« abrtai-u, lesnema nasipa. Iant» sli varčnem« da-javen z dnžiM. Slni-ba stalna. Ponsdbe »s »pr. »SI « pod »Vladen, poSlea, za»esljiv« H. 221».
Sobe I
SAMA GOSPA - ves dns odsotna, Hče prazno
»bo. Najraje v predmestjjL Naslov v apTavi »Slov.« pod »Snažna« it. 2111. ŠOBO, prano, sli sli-čen prostor zs shraniti pohiitvo iščem za takoj. — Ponudbe na Fototehniko, Dunajska costa 15:_»
Prazno SOBO iščem samo za spravo nove spalnice. Plačam v živežu ali denarju, lahko je tndi izven mesta. - Ponudbe na opravo »Slov.« pod: Čimprej Stev. 2165.
KRAVO mleksrtoa. po tretjem telet«, prodam. Stodesee k. t. Dev. M. v PalJ» (wmo-trmj blok«).	1
PRAŠIČKE, t tednov stsre, proda« za protivrednost. Naslov v npravi >S!ov.< pod St. 2285.
|_Stro|1__|
Dvs stabilna MOTOR. JA 5 i« 8 KS. pripravljen« t»di »«..po-
+ Zs vedno nas je zaposlila v 54. lota Narasti naša dobra hči, aestra itd., goapadiCna
Ana Meter«
Pogreb )a bM v Trbovljah K. labnmrta il Sv. maia zsdoiniea se -bo brala das 9-ab V> 7 zjatraj v cerkvi av. Petra v IJnblJaai. Tikovlja. LJobljaa«, dae 1. april« »46. Amalij« Metore, h«; Marto Laiar. sesim.
gos z drvmi ali ogljem - »godna naprodaj. -Merkor. Puharjeva t.
V najem
odda
I
NJIVO — za saditev krompirja dam po dogovoru. Drnvlje, Ko. vaška ul. 5.
ua rrnnčIflksnsKs li Telefon «> SI
RJUHE, kapne, Maline m razno drngo perilo kupi H. PrivHv Or»dSče b
Slv^stroJtl
ŠIVALNI STROJ, ženski, pogrezljiv. kupim. Plačam deloma (udi v blagu. Naslov v npr. »Slov.« pod St. 2279.
Gitatt« knjige
»Slovenčeve knjižnice«
BRUSILNI STROJ in kompresor, zelo ugodna naprodaj. Merkur,
Puharjeva t._
SEJALNI STROJ s T vrstami prodam. Srakar Vinko, Tomačevo itev. 14._
I Razno I
BREZPLAČNO oddamo poljubno količino pre-mogovih ngaskov. Tovarna »Saturnus« d. d.
Moste.	_r
STARE PLETENINE trgam za prejo. Lnd-rik Gerkman, Hrenova 8. Zglasite ae od 8 do 12 od od 15 do 18. f
Stev. 2165.	» ■-T,-T-fe
1 Kolesa 1 l-G,a8bt-l
j tVUICaq a UGLASEVALEC glsso-
MOSKO KOLO »Bian-chi« (balonar) proda mehanik Ambrož, Dn-
najska cestami._
TR1CIKELJ do nosilnosti 200 kg ter ogrodje za tri cikel j prodam nli zamenjam z« protivrednost. Pcterca Podutiška^ 45. Otroška KOLESA 5—8 let starega otroka ugodno naprodaj. Merkur. Puharjeva t. KOLO damsko in moško, luksus model, s proslavami, ugodno naprodaj. Merknr, Pu-harjeva ulica 6. Damsko KOLO kamni, z gumami, ler moško kofo brez gum proda mehanik Ambrož, Dunajska_cesta _7L_
MoSko KOLO, rablje, no prodam. Naslov v upravi »Slov « St. 2172. Dekliško KOLO (cca. 6 do 14 let), prvovrstno - zamenjam za damsko kolo z nizkimi kolesi znamke Miclc . ali slično. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Mie-|e—Velo*« St. 2280.
g JEenitbeJ
27-letni MLADENIČ -srednje velik, želi v svrho ženitve znanja z dekletom ali vdovo do 25 lei. '»i !i sten dom. Ponndbe na npr. »Slov.« pod »Po-njadno srečanje« 2289.
UGLASEVALEC glaao-virjev. Telefon 59-25 . Jurnsek, Zrinjskega cesta 741.
a|a Umrl« mi je pradra«a iaa«.
Nast|a Tavčar roj. Lubtmeva
Pokoja ros leti a« svojem doaaa Breg WL
Pogreb bo v ponedeljek 2. aprila ab V« aa M z žal, kapela sv. Nikolaja aa pokopaliHe k
Sv. Križ«, kjer bo začasno ohranjena. Psrsstoa ho v nedeljo 1. april« ob V« aa M v cerkvi av. Cirila ia Metodo. Ljabljana, dae 50. mama 1945 Dr. hra» Tavčar.
+ Dokončala je Bog« vdsao v 82. leta starosti, svojo življenjsko pot danes ob M najina ljuba mama u tet«, gusp«
Roza Majcen ro|. Prelesnlk
Pogreb predrage pokojne bo v ponedeljek ob i/4 aa II z Žal, kapela av. Jožefa, k dv. Križa.
Ljubljana, dne 50. marea Ž945.'
žalajoči: Roza, hčerka; dr. Martin, zdravnik.
sin — in rodbine Habjan, Prelcsnik.
+ K svojemu Stvarniku je odšla danca po večno plačilo, v 77. letu starosti, naša mama. stara mama in prababica, gospa
Franja Češnovar
hišna posestnica Pogreb bo v torek 5. april« ob Vt ♦ z M. kan pela »v. Andreja, »a pokopališče k Sv. Krii«.
Ljubljana, doe Jt. marca 1945. Jaake, Stanko, Slavko, s. Ljudmil«, Aagete. otroci; Janez. SaSko, Andrej, Marko, Danic«, Metk«, vnuki in vnukinje; Janezek, pra-vnuk — in ostali sorodniki.
I Obrt 114.
Pozor stavbeniki ta
hiSni posestniku
Dobavljam, polagam ta stružim stare parkete
TOSIP BRLF.r
Ljubljana, Kolodvorska al. 28. « Tel. J7-68.
1 Pohištvo |
OMARO, trodclno in kuhinjsko, prodam. -Predovičeva 12-11., bal-
kon._
Orehova SPALNICA z žimnicami naprodaj. -Naslov v upravi Slo-vcnca pod št. 2192. S
Dotnpel je v 79. letu starosti moj ljubi jem oče, brait ia stric, gospod
Avguštin Franc
fin. nadpaznik v pok. Pogreb bo v ponedeljek 2. aprlia ob * m M z Žal, kapela sv. Marije, k Sv. Krita. Ljabljana, dne 51. marca 1»4S. Žalujoča hčerka Frlda i» ostalo soraMva.
E
patentne poitaUnt atreie, otomane, mo derae kaučs ta fotelje nudi solidno In p« nI«ki osni
RUDOLF RAD0VAN
tapetni* uJuBImAok Mastni trg itev. 18 • i r	7
+ Zapustil nas je v 65. letu »tam»*i dobri očka, brat 1» »tne
KLAVS ALOJZIJ, poaeatnflc
Pogreb je bil n« veliki četrtek, rfm 5*. «<a
1945 iz hiSe žalosti. Gorenja vas,
lišče v Hrovačo. - Blagega pokojnika bama
ohranili v trajnem spomina. Gorenj« vas pri Ribnici, dne 29. maraa IM> Žalnjoče rodbine Klsvs, Vaalč, Jeriha, Klepec in ostalo aorodsivo. _
+ Dne 17. marca 1945 je »mrl v Gorisi kat žrtev zahrbtnega napad«, v 52. leta Horosti, v slnžbi svojega naroda, ki m» J« neso-bično posvetil vse moči svojega mladega življenja, naS ljubljeni sin, bnat. nečak m bratranec, gospod
dr. Jože Kogej
odvetniški pripravnik Pokop«« je v Gorici. - Maš« zadilinica aa bo daroval« v frančišk. cerkvi 14. aprila ob 7 ^ Idrij«, Ljubljana, Brezovica, dne 29 mara« 1945 talnjoča mali I« ostalo sorodstvo.
Ka »Ljudsko tiskarno« Jože KramBrlč -IrdalatclJ: Jožko KrofioU - Urednik: Janke
Hat?**.