ZA IZBOLJŠANJE USTA ■At Mn m«K VmAu M "0UiNir«la"aHi» I'M to ktftW GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEPHONE: CHelsea 3—1242 ★ OTATHJE OPOZARJAM, da pravočasno obnova naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, poiljite en dolar sa dvomesečno poskušajo. — Ctmm MaIUh- Se»lfh«r 21*, IMS mt Um Port Office At New V«rt N- Act •( r< •f March 3rd. 187». No. 46. — Stev. 46. ADDRESS: 216 W. 18th ST.. NEW YOBK NEW YORK, MONDAY, FEBRUARY 27, 1939-PONEDELJEK, 27. FEBRUARJA, 1939 Volume XLVII. — Letnik XLVII. PREDSEDNIKOV POZIV AMERIŠKEMU DELAVSTVU Italijani so začeli zapuščati Francijo ROOSEVELT JE PISAL J. L. LEW1SU IN W. GREENU, NAJ SE POBOTATA -VLADA BO POSREDOVALA Rooseveltova poslanica je bila objavljena v Miami, Fla. — Predsednik je še vedno na bojni ladji "Houston*'. — Do prihodnjih volitev naj bi bil dosežen med ameriškim delavstvom popoln sporazum. — Značilen govor trgovinskega tajnika. MIAMI. Fla.f 26. feb. — Predsednik Roosevelt je pozval včeraj ameriško delavstvo k enotnemu delavskemu gibanju. Po njegovem mnenju je bor-l>a, ki divja že tri leta med CIO in AFL, škodljiva delavcem, podjetnikom ter ameriškemu gospodarskemu življenju v splošnem. Predsednik je "pisal s križarke Houston" dve slični pismi John L. Lewisu, predsedniku Kongresa za industrijalno organizacijo (CIO) in Willia-mu Greenu, predsedniku Ameriške delavske federacije. Predsednikov poziv je bil objavljen — najbrž namenoma — baš tedaj, ko je govoril v Des Moines, Iowa, trgovinski tajnik Harry L. Hopkins, ki je istotako priporočal ameriškemu delavstvu slogo. Roosevelt je dejal v svoji poslanici, da ni bilo še nikdar tako ugodne prilike za enotno delavsko gibanje kot je baš sedaj. Sloga ne bo koristila samo sedanji, pač pa tudi prihodnjim generacijam. Ameriški narod resno upa, da bo že tekom prvih mesecev letošnjega leta dosežen mir. Roosevelt je uver-jen, da mu bosta Green in Lewis kmalu predložila imena članov mirovnega odbora. Ako bi pogajanja slučajno dospela na mrtvo točko, bo vlada z največjim veseljem prevzela vlogo posredovalca. Predsednik je navedel štiri razloge, čemu naj se obe stranki pobotata. I. Zato, ker je to "edino prav"; 2. zato, ker so uradniki obeh konkurenčnih delavskih organizacij "dovolj zmožni in pripravljeni" skleniti pravičen mir; 4. zato, ker sta ameriška vlada in ameriški narod trdno uverjena, da bi bilo to neobhodno potrebno za napredek dežele. Roosevelt je rekel, da mu je delavska tajnica M iss Perkins sporočila, da mirovna prizadevanja ne bodo naletela na nobene nepremagljive ovire, ker obe stranki resnično stremita po miru in slogi. Istega mnenja je tudi National Manufactureres Association, ki se zadnji čas zelo zanima za izboljšanje delavskih odnošajev ter je pripravljena z delavstvom sodelovati, ako gre za splošen dobrobit. — Današnji zamotani gospodarski in socijalni problemi, — je nadaljeval Roosevelt, — zahtevajo sodelovanje vseh odgovornih skupin ameriških državljanov. Cilj je pa mogoče edinole potom sloge doseči. Predsednik je imenoval v pismih delavska voditelja "moj dragi Mr. Lewis" in "moj dragi Mr. Green", oziroma "dragi John" in "draigi Bili." V pismu, poslanem Lewisu, je rt ceno: --- Ko na-slavljem to pismo na Vas, moj dragi John, vem, da pišem možu, ki ga spoštujem, možu časti, pre vdarnosti in dobre volje. , Oba delavska voditelja Lewis in Green sta se nahajala včeraj v New Yorku, toda predsednikovega poziva nista hotela komentirati. Green je rekel, da bo enkrat pozneje pojasnil svoje mnenje o tem. PREDSEDNIK NA MANEVRIH Križarka Houston s predsednikom na krovu je sredi manevrov. — O-peracije so zavite v veliko tajnost. HITLER PRIZNAL |NEMŠKO LETALO DA IMA DOMA SOVRAŽNIKE MIAMI, Fla., 21». februarja. — Križarka Houston s preJ-sednikom Roo>ove!tom na kro vu se nahaja nekje v bližini velikih mornariških manevrov v južnem Atlantiku, toda kraj, kjer st* nahaja, ni bil že nazna njen od četrtka ob ! letnega brezposelnega šoferja Williama Perrv-a, ker je tako pretepal svojega tri mesece starega otroka, da mu je zlomil čeljust. Sosedje so slišali iz stanovanja kričanje ter poklicali policijo. Perrv se izgovarja, da ga jo otrok s svojim jokom prebudil iz spanje. 29 MRTVIH V MEHIŠKEM SPOPADU MAZATLAN, Mehika, 25. februarja. — Vladni vojaki por poveljstvom generala Ignacia Alizonda so danes izsledili tolpo vstašev, ki so včeraj napadli mesto La Palma. Vnela se jo vroča bitka, v kateri jo padlo 29 mož. Usmrcen jo bil tudi vstaški rvoditelj Pedro Iber-ra. Boljševiki se bratijo s katoličani kot sovražniki totalitarnih držav. Nasprotniki izumirajo. BKRLIN, Nemčija, 2(1. feb. — Kancler Hitler in propagandni minister (ioebhcls st i priznala, da je v Nemčiji o|m»-zieija proti liacijein ter sta obsojala sovraštvo «»o Nemčije v inozemstvu. "Sovražniki Nemcev v i no zemstru in majhna skupina doma skušajo zabiti zagovzde med nemški narod in voditelj- stvo," je ri'k«*l (ii «'bbels. i4(Vlo brezbožni boljševizem se brati s katoliško cerkvijo, ker sta oba sovražnika totalitarnih držav." Hitler pa jo rekel: "Pretnje nas ne bodrt vznemirjale — ako dovedejo narode do vojne blaznosti, se n»i bomo nikdar podali. Leto J91.S se ne bo nikdar več ponovilo v nemški zgodovini.** 44Nekaj nasprotnikov še vedno živi, toda izumirajo. Vsi so dobri prijatelji črno-rdeče-zlate koalicije (prejšnje nemške republike,) ki so združeni proti nam in so tudi združeni po drugih delih ^veta.'' Nekateri časnikarski por oče valei, ki so j »osebno nasprotni nacijski vladi, so že prejeli naznanilo, da bodo mogoče njihovi uradi zaprti. Sinoči je Hitlei govoril n a zborovanju 1300 svojih prvotnih nacijev ter je med drugim rekel: "Ko je nekdo na tem prostoru (v Hofbrauhausu v Monako vom) pred 19. leti z malini številom svojih pristašev sku šal osvojiti si veliko cesarstvo| in ko so mu gledali nasproti sovražni obrazi, ali si morete le za trenutek ni'sliti, da bi se ta mož zbal pretenj? Nikdar so nisem bal in se ne bojim niti sedaj." 11,000 VOLTOV GA NI UBILO PHILADELPHIA, Pa., 2r>. feb. — Neki 14 letni deček je skočil z mostu na spodaj vozeči vlak. Pri tem >o je zadel žice, v kateri jo bil 11,000 voltov močan električni tok. Po čudnem naključju ga elektrika ni ubila. Zdaj se nahaja ;v bolnišnici, in zdravniki mu upajo rešiti življenje. JE IZGINILO Aeroplan z 10 osebami na krovu je izginil v Sredozemskem morju, Najbrže je bilo vojaško letalo. iiKRLIN, Nemčija, _ »i. feb. — Nemška zračna družba — "Lufthansa'* je naznanila, tla se je nekje v Sredozemskem morju izgubil aeroplan z 10 o sobami na krovu. Družba pravi, da ne ve natančno, kjer je aeroplan padel v morje. Aeroplan je bil najbrže vojaški. Ni bilo naznanjeno niti, kam je hil aeroplan namenjen, niti imena potnikov. 44Lufthansa,'' ki je edina nemška trgovska zračna družba, pravi, da aeroplan ni bil njen. Glede tega pravi neko uradno poročilo: "Kot pravijo nekatera po ločila, je nek nemški aeroplan, ki je letel nad Sredozemskim morjem in je imel znak D-Alus, zadela nesreča. Aeroplan in v.-i, ki so bili na krovu, so najbrže izgubljeni." Aeroplan je odletel z Balear-skih otokov, ki so skupina pe NA MUSS0LINIJEV0 VABILO SE JIH JE ŽE VEČ TISOČ VRNILO PARIZ, Francija, 26. februarja. — Na Mussoli-nijevo povabilo, da se Italijani vrnejo v svojo domovino, odhaja iz Francije na tisoče Italijanov. - -Neki zastopnik italijanskega konzulata je reke', da je ta izhod samo začetek. S posebnimi vlaki se je včeraj odpeljalo iz Pariza več sto Italijanov, — 3000 pa jih je pripravljenih, da se odpeljejo iz Marseillesa, Bordeauxa in drugih pristanišč. Da-iravno Italija uradno za- KONEC VOJNE NA ŠPANSKEM Predsednik Azana se je odpovedal. — Odpotoval je iz Pariza. — Ne-grin je včeraj sprejel premirje. PARIZ, Francija, 26. feb. — Predsednik Španske republike Manuel Azana, se je izselil iz španskega poslaništva in je odpotoval iz Pariza. S tem je končana španska državljanska vojna in je ~l_—iieiii konec socijalistične španske republike. Včeraj je mini-trski predsednik tir. Juan Negri n spre trjuje, da se Italijani vračajo v domovino na Mussolinije\ o vabilo iz vseh dežel, vendar >o nekateri mnenja, da je to velik udarec za Francijo. Uradna Francija je sprejela izgovor uradne Italije, da Itr-lija želi, da se vrne domov čim več Italijanov za delo v Italiji- Inozemski krogi pa to vračanje ob tako kritičnem času razlagajo na dva načina: 1. Morebiti Italija pričakuje, da bo v kratkem prišlo do vojne s Francijo; ali pa: 2. Italija hoče 41 preplašit i" Francijo, da bi mislila, da bo Italija zopet zahtevala od Francijo kolonije. Ob istem času, kot iz Francije, so se pričeli Italijani vračati v domovino tudi s Korzi- -icropiau |e oaietej z rSalear- iumii>u.-m preu-i - i-------.... skih otokov, ki so skupina po ^'»lik dr. Juan Ncgrin spre |r'ati \ ^omovino tudi s Korzi-tih otokov blizu španskega Jo1 premirje, ki je v resnici po- ki Je francoski otok med obrežja, pozno popoldne v pc-iIM,li,a predaja, četudi ne po i- Francijo in Italijo. Italijanski tek in je bil namenjen v Itn- Im*,lu- poslanik pravi, da se bo v dveh Hj«>. Anglija in Francija sedaj kov. (19*20,000 v Argentini. In Poslaništvo je prazno in v Mussolini hoče, tla se čim ve« njem se bo na-eiil poslanik Italijanov vrne v domovi-Franco ve vlade J ose Mar prinaša precejšen dobiček. — Farmer jem daje krave v najem. Od krave računa od 75c do $l.f*0 na teden. Farmer jo mora krmiti in ima mleko od nje. Ko ji zmanjka mleka, jo vrne živinorejcu, ki mu v zameno drugo za renta. MESTO IZGUBILO IME IA>NE PINE, Pa., 26. feb.— Mesto Lone Pine (edina siuit-ka) je izgubilo svoje pravo i-ino, ko je vihar porušil edino smreko, Ki je stala v občini. ADVERTISE IN 'GLAS NARODA7 V Washingtonu je rekla delavska tajnica Miss Perkins: — Predsednikov poziv je odgovor na vedno naraščajoče zahteve delavcev po izglajenju medsebojnih razlik. Mirovna konferenca, ki jo predlaga predsednik Roosevelt, bo dala delavskim voditeljem priliko zgraditi za ameriško delavstvo močnejši gospodarski in socijalni sistem. PLIN PROTI GRIPI MOSKVA, Rusija, 26. feb. — Sovjetsko časopisje poroOa o poiskusu, kako jo mogočo o-zdraviti večjo množino ljudi s posebnim serumom gripe. Mnogo uslužbencev v največji trgovini v Moskvi je zbolelo za gripo. Zdravniki so pripeljali tanke s plinom, kj ie prihajal iz seruma, ki so na pravili iz krvi konj, ki so zboleli za gripo. Vsi bolniki so v najkrajšem času ozdraveli. n H fi r»e Qui no ties de Leov, ko boste Anglija in Francija priznali vlado generala Franca. Quinones do Leon se je s svojimi uradniki že nastanil v nekem pariškem hotelu in je pripravljen, da se preseli v poslaništvo. PRIPRAVE ZA KRALJEV SPREJEM WASHINGTON IX C., 25. feb. — Program za sprejem angleške kraljevske dvojice je že izdelan, samo predsednik Roosevelt ga mori Še odobriti. Kralj in kraljica bosta dospela v Ameriko z disetiinj spremljevalci in dvajsetimi služabniki. Družba si bo najprej o-gledala Niagarskc- slapotve, nato bo pa odpotovala v Washington, odtam v New York, iz New Yorka pa v predsednikov dom v Hyde Parku, N. Y- no. PREMAJHNA OBLEKA HIGH POINT, N. C., 26. februarja. — Dva krojača sta napravila hlače, v katere st.i mogla oba zlesti. Zmagoslavno sta so pustila fotografirati. Toda naročnik hlač ni hotel sprejeti, ker so mu bile preozke, četudi so merile okoli pa. su palcev. Ko obnovite naroč-nino, prida j te še 50 ^ centov za S. A. Ko-^ ledar za leto 1939. RUSI CENIJO DARWIN A MOSKVA, Rusija, 2G. feb. — Med vsemi učenjaki iz 1P. stoletja je v Rusiji v največji rasti Charles Darwin, ki je prvi postavil teorijo evolucijo v življenju. Od pričetka sovjetske vlade je bilo v Rusiji tiskanih 1,700,000 Darwinovih, ali pa drugih knpar, ki razprav« Ija jo o Darwinovi teoriji. Naročite se na "Glas Naroda," najstarejši slovenski dnevnik v New Yoif Monday, February 27, 1939 SLOVENE TYUGOHLiVT DAILY GLAS NARODA < votes ILUVKN1C PDBIiHMINO CUMTANV (A Corpora tloo) i. LapUa. 6m. at aboan |k> papeževi smrti se j.* zgodilo v Vatikanu nekaj Zelo značilnega. O.lkur ima papež cope t svojo državo, imajo tujezemske vlade v Vatikanskem mestu svoje diplomatske zastopnike oziroma poslanike, ki so šli cerkvenim dtvstojanstvenikom izrazit -vojc sožalje. Pri tej priliki je zagreš?! nemški poslanik veliko ne sramno-t. Kardinale je pozval, naj izvolijo -pa) teža, ki bo naklonjen diktatorjem. To njegovo «prif>oročilo j.* zgrešilo svoj eiSj. Oetudi bi kart I i na I i kaj takega nameravali, bi ukrenili drugače, iM sicer iz razloga, da bi ne bila svetovna javnost pod vtisom, da mj v f »ošteva I i priporočilo Hitlerjevega zastopnika. Volitev novega pafteža bo ;velike važnosti. Dasj ni med kardinali nobenega izrazitega naprednjaka v posvetnem pogledu, so kardinali različnih političnih mnenj in nazorov. Iz volitev novega papeža Ik> pokazala, če »m. Vatikan podpiral fašizem ali nastopil proti njemu. l)o-lej je bilo nekakšno nepisano pravilo, da mora biti papež italijanskega rodu. A ko l>o izvoljen drugorodec, bo to znamenje, da je zavel v Vatikanu drugačen duh in da jo bi! mar-i kak star pretlsodek odpravljen. V bližajočih se rviharnih časih «bo katoliška eerkev pri siljena zavzeti bol j odločno stališče kot ga je zavzemala v za«1 njih letih. Iz Slovenije NE MORE DOKAZATI, DA 2IVI. IH-letna Da fina Malinhka tz vasi Budinea blizu Velesa ne more dobiti krstnega lista in zato se tudi onurŽiti ne more. Rojena je bila 25. marca 1990 in čez nekaj dni krščena v domači cerkvi. Tstoga dne se je pa mazila hči domačega svečenika in njen oče je pozabil krst v»pisati v cer-kveno knjigo. Zdaj Oaf i na ne more dokazati, da je na svetu. Ker "ni bilo drugega izhoda, so jo morali ponovno krstiti. ZAGONETNA USODA VAŠKE LEPOTICE Proti koncu januarja se je prišla ponudit v neko litijsko gostilno IK-letna Slavka Za mano v a, doma s Kam nega vrha pri Pritnskovetm na Dolenjskem. Slavka je povsod zbujala pozornost, ibila je izr**ko šolo. Pa še na nekaj drugega so nekateri udeleženci na seji opvzarjali: na potrebo .po--ebnega mladinskega zavetišča za išolsko mladino v "Ahosini-ji." S tem so načeli velevažno vprašanje, ki bi mu bilo treba čim prej posvetiti vso j>ozor-la.et na merodajnih mestih. Nikjer ni namreč mladina tako prepuščena sama s«4»i in nikjer ni tako brez nadzorstva, kakor v teli žalostnih delavskih naseljih. ki so zadnja leta nastala v mariborski okolici. Predvsem sta to dve veliki naselbini — Abesinija pri Teznem in Ciganska vas za Radvanjenf. V Albesiniji je že okrog 200 hiš t- kakimi 1500 'prebivalci. Ciganska vas v Rad vanju pa šte-je tudi že okrog: 1000 nrebival-cev. V t »beli stanujejo -ami delavci, ki so si .postavili vsak sila skromno .hišico na majhnem prostoru, na katerem so iztrebili gozd. Nekatere hišice. ki obstojajo večinoma samo iz enega stanovanjskega pro-stoni, so delane iz blata, druge pa zbile i/ desk. (Stanovalci so izključno delavci, zaposleni v mariborskih in okoliških tovarnah. V največjih primerih sta zaposlena oba roditelja, oče in mati, otroci pa, ki so v teh delavskih ro*lihmnh prav številni, so v tem času popolnoma sami sebi prepuščeni. V obeh omenjenih naselbinah je ukoraj 400 šoloobveznih otrok, nad sto pa takih, ki doraščajo za Šolo, ali pa so jo pravkar končali. Vsa ta mladina živi zaradi zaposlenosti startšev brez vsakega natlzorstva. Da se iz takega "življenja ne more inič dobrega izeiniti, je jasno. NEZVESTO LJUBICO IN NJENEGA FANTA JE NAPADEL (»4-letni zitlar Hočevar .Janez iz (»rmovelj pri ijeskovcu je imel .že več let ljubezensko razmerje s 4'Metno delavko Rači-tevo Terezijo iz Studenca, materjo šestih otrok. Naenkrat si je Račičeva izbrala za fanta brhkega 28-letnega Ivana Novaka z Rake. To pa »staremu Janezu, ki je hotel veljati še vedno za mladega, ni šlo v račun. Zato je sklonil maščevati se nad tekmecem. Ko je srečal te dni Račičevo z novim izvoljencem, je napadel zaljubljeni par. Prav nič ni izbiral sredstev za iborbo, kar z zidarskim kladivom je začel tole i po glavah obeh. Se veti a ni Novak držal križem rok. ampak je pobral na cesti kamen in vračal milo za dm go, Pa še Ra čičeva se je udeležila bitke ter; krepko tplkla Hočevarja z njegovo lastim gorjačo. Sele o-rožniki so napravili konec bitki. Vse tri vročekrvnew» >o morali spraviti v krško hol-nivnieo, kjer sti jim povezali rane, nato pa so 'bili izničeni v zaj>ore sodi-šča. V SVOJEM ŽIVLJENJU OBSOJEN NA 44 LET V bolnišnici, marrlmrske kaznilnice je umrl 57-letni kaznjenec Tomaž Zorjan, doma iz Ša-lovcev. Moža je zasledovala nesrečna usoda. Že - Ki leti je prišel prvič v .stike s kazen skimi -paragrafi ter je bil obsojen od okrožnega sodišča v Celju na ti tednov ječe. Potem so sledile sodbe od okrajnih i?i okrožnih sodišč po v>ej Sloveniji druga za drugo. Leta 11HK je bil zaradi dezertaeijej ob-«• je bil zagrizel vanj, zadavil z lastnimi rokami. Z vso silo mu je l>ot isiiil golo roko v žrelo, tako da se je žival zadušila. Švedski listi poroča jo o >traš nem boju. ki so ga imeli v zadnjih dneh kmetje, neverni je h'Tii in volkovi. To zimo -e je zbralo na severnem Švedskem in ob fVn-ki! meji posebno dosti volčjih tropov. Riiztrgali jso že .stotine domačih živali in tudi več ljudi. Oblasti so razpisale riagra o morali volkovi tuleč umakniti, toda na bojišču jih je ostalo dvanajst ubitih. Meti enim izmeri volkov in POLJUB ZA TISOČ UR. Sodišče j«, ok-odito Nicolaja Campitteli ja iz italijanskega kraja San Kmando na HMkl lir ulohe. ker je bil |Miljubil neko dekle. Mladi mož s,, j«. |,j) /aljubil v lepo in zraven t ena bogato Hi-letno (iiiistino Ro^attijevo. Mladenka mu je ljube/en vračala. Xje oče pa je bil prof i temu razmerju in je Campittc- lija grdo na;»o lil, ko je prišel r>rosit za hčerkino roko. Zn-ijubljeiica pa >«• nVtn vdala. Sklenila sta, da bosta očetov . ------------ odpor zlomila z div.nim uda- hjI l>ot('!n,;,k,'Tn *"di rom. Campitteli je v trenutku, ko ocefa ni bilo doma, vdrl v hišo, in je lepo fiiustillO poljubil pr< d vsemi ljudmi. Oče je stekel h kadiju, ki grešnika ni obsodil samo na KMX) lir globe. so se branili napadalcev temveč tudi na posebno <4od- kodnino". Na zadnje bo moral plačati vse to vendarle fiiustinin oče. pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem lcurzu. .o.' »»« "i « H( «Ml* f-'ij'tl v r.OC*.< rpTBrbiJJts , MIN'CXSCLLIK i wiuwi r.i-jt«l iimo w— /J-" '»'0 II «DtO vpil l vi-«.' k t Cogi pn|otel|i Ce trpite »sled boUlifi m ekoie- lo»li V Voi.h niiicoK. pcntioirnti vslcd ptepiha. wt>u- lenoii. al, prenopoio. ne pob<|Ol> Vait siaiiii in ded# uia 1867. • Vp.dia,'e Voie pi ,«»«-tft. kako in Ida, upo.obl|o,o Ku- P 'e bie.- cdloionjo stellentco le n Fapehe>,o » blii«|i lekoin. /o^.ir.o,!« Po.r. t.p*tU, s'Sidtem no wok. iio'V SB*,, •GLAS NARODA" \ pošiljamo v staro do-movino. Kdor ga Ko- jj Če naročiti za svoje š sorodnike ali prijate- p Ije, to lahko stori. — J Naročnina za s t a r i 4 kraj stane (7. — V^ Italijo lista ne poši- 4 ljamo. 5 U V Jugoslavijo: Sa $ 2.40 ....................DID. 100 9 4.7G .......... l>lu. 'J00 $ 7.la«i okus«*«* iu nobeni j«-«ii prav (XMcbuo ne hrepenim. Vi rase i «> danes najljuh-ša je|H' ZakrajAkovi, ki zavzema meti slovenskimi kuharicami eno najbolj ea^tnia mest, naj mi p«»š! j<« nt-^pi >.;» š|>eliovko. — Boni, — j»* »Klgovoriia, — o prvi priložnosii «»a bt»m rM»slala. I^it mislite, «la mi »a je po-la In.' Ali, pa kaj m*! Vajhrz j.* takole uganila: -Kaj bo Zgaga z n-eeptoin 1 Kakšen zlikrof bi niogot'e ?e zmašil < k upaj, Šp^hovki* hi p:« nt* zgnetol, «V bi jo gniMi^i • In soiln«*ga tine. In tako ni bih» recepta, bilo jf pa nekaj drugega. Poslala mi jt* namre«' »Mildingo ped vi soko š | M'I lovko, tako dobro in okusno, kakršne nisem dotlej nikdar jedel. Lepo rumena iu dišeea se j»« kar tresla pred menoj na mizi, vedo«", kaj jo »""i ku. Tretino ><*ni j»> zdelal v t-e-trtek, v |H*tek je bil ;«» zapovedan po»t. Po«r|cdriiM v pratiko, in tam je reeeno enio na be leni, da se težakom, bolnikom in popotnikom ni treba postiti. Npehovka je me^iia jed. Rejnik sem in težil k 170 funtov in sem torej uprnvi>Vn do nje. Da je pa se lw>lj držalo, sem krev-sal dvakrat okoli bloka, in sem pope t nik S tem jo bilo zadoščeno cerkvenim postavam, iu zmanjkalo je druge t ret inc. Kar je o-stalo, som pa v soboto pospravil. Iskrena hvala, Mrs. Zaki;.j-sek. Ce bi no poznal dostojnosti :n manire, bi Vas prihodnje loto najraje prosil recept ne samo za eno, pac pa za dve. To dni bo zače! Glas Naroda objavljati izredno zanimivost za našo Poljanee, Žirovco in Ločane: spomine najstarejšega poljanskega fanta — An-drejoneevega Toneta, ki je i-gral skoro petdeset let najpo membnej.šo vlo^o v Poljanski dolini!). XV sicer v politiki in mednarodnih zadevah, pač pa pri dekletih, po oslarijah, sejmih in sploh vsepovsod, kjor se je dalo kakšno pošteno za- Sosti. Oh bližajočih «e pa pešk i ii volitvah sem se spomnil starega slovenskega oeanea in velikega veseljaka, ki so je pisni Papež. To ni nič čudnega, kajti po naših krajih je še ivedno do>tt Papežev, Kraljev, Cesarjev, Škofov, Prince v, Knezov iu drugih takih priimkov. Papež ki ga tukaj omenjam, je živel v času, ko je umrl v Rinm papež Pij (ne vem kateri), in mu je bil za naslednika izvoljen papež Leo. Pa je prišel naš Papež v gostilno, in so ga vprašali pivci: — No, Papež, povej, kako jo kaj. — Ej, slabo, slabo. Ko je še stari živel v Rimu so mi rekli, kamorkoli sem prišel: — Pa-pež, pij, pij» Odkar je bil novi izvoljen, mi pa figo kažejo rekoč: — Papež, lej jo, lej jot M J If0 LIB NA B D D A"—New York Monday, February 27, 1939 SLOVENS (YUGOSLAV} CULT K. FBOWKiX: SMRT PO OZRAČJU Trimotorno letalo hv jo na- sain. "Mlaili sto-še," je rekel, lahno nagibalo in se s jiolkrož-! 14tnogore bi se i« moje zgodbo nim zaletom (bližalo zemlji in'št* eesa naučili." dr-clo le za meter nad z«'ml jo j ('oz čas je povzel: "Glejte, preko rjavega, ilovnatega ob-j nemara lo ni bilo prav. da som n.nka, ki je obdajal letališče, se oženil s to Španko. Xi bilo Propeler jo razpihal rjave, ož-' prav, da som jo presadil na ta £ano trave, motor jo zamrl.J mrzli otok, saj 'bi si bil lahko Kar na mnfh je planila vročina mislil, da ji ne Bo moglo biti južnega poletja v nas. V opoldanski, drhteči sončni luči je onkraj porečja stalo me-sto in so blestelo belo in rdeče, vse ena zmeda drug z drugo dobro v družbi. In zare$ j<- bilo tako. Vendar naju jo do njene rane smrti družila najina hči, Cecilija Dekle jo jwxlol)-no svojemu očetu ,po odločno- ><. ipiozale po liribu Jinvzpor. Val prepletajočega se brnenja in ropota je prihajal preko nižavja semkaj od leno plazeči« >e reke. S sopotnikom sva, 7t\ h »p ko oslepela, stala s kov-čogi v rokah na tem brezsene-nem prostoru letališča, in sva prisluškovala glasovom iz dalje. Nato pa so naju prebudile ^ tikajoč i h se cest in uličic, ki sti, umorjenih kretnjah, po hladnem načinu občevanja z ljudmi, ki nekaj pomenijo na svetu. Po svoji materi pa je podedovala vse, kar je telesnega: košate kodre, nežno, ozko telo, plemenite poteze v obrazu in tople, rjave oči srne. Otrok je moral odraščati brez matere. Kolikor so mi dopuščali moji nioforji, sem pazil nanjo kh'tvice. Oglašale so se iz ko na zaklad. hangarja, z nasprotne strani letališča. Skupina lovwkili letalcev >e je pripravljala, da \zleti. Kmalu so se zagnali kvišku lliki zlohotni sršeni in izgin jali v nebo. Pesem njih mctorjev so jo spremenila v nežne, pojočo glasove. Obrnila sva se proč in vstopila v uradno fposlopje letališča. Oarinar je noju slišal prihajati, naglo je prihitel izza ograje, in nagovoril po fran- eoyfco: » "I^es pan-eports, monsieurs.' / Žigi so švigali jh» papirjih. Pri Tliornstonojovem potnem listu je ob-tala hiteča kretnja z rnfko. "Star znanec. Ali se peljete spet v Bombay? Spominjam se še — življenje je zares kruto — »rečno pot." "Pojdite." jo rekel Thorn-stone in nie porinil v mračen prostor, ki je .bil za potnike, ki morajo čakati za prihodnjo letalsko 7.vezo. "Poznajo va> tu?" 1*0111 vprašal Thornstona, zakaj vedel sem o njsobnim jftondarkom. 44 Vsako leto pole-tim v Tu lijo ,veste. Tmam namreč hčer o odi. Vsako leto ča-kom tu letala za na Rodo«s, in takrat planejo vame črni spomini." Ni mi bilo, da la sama Bila je zaročena. Izvoljenec je bil neki častnik indijske armade, človek odličnih potez angleškega častnika. Vprav takrat sem mriel hejo v. inozemskimi odjemalci. Pred tednom šele sta •bila spoznala drug drugega in že drug »lan naj bi se njen Gray, kakor ga je ljubeče imenovala zaradi njegovih sivih oči s svojim polkom odpeljal iz Southamptona za nadaljnji dve službeni leti v Bombay. Seveda sem odšel hočeš nočeš s seje, in -se še istega dne z obema odpeljal na »svoje poletno bivališče pri Sommer-sethiki. ki ga po svojih obiskih v Angliji bre?. dvoma poznate. V teh nekaj urah beni videl zadosti, da sem spoznal, da je bila ta zadev« več kot ljubimkanje. T:n ko sta obn ta dva takole stopala poleg mene skozi zamegleni park in sta bila po boji in kretnjah ko eno bitje, tedaj sem se r dno duše potrt iposlovil od svoje ličere, dobro vedoč, da ne bo nikoli več -tekle ure čakanja. Drugo jutro sva letela mimo Koelna, Dunaja, Budimpešte, povsod sama brezžična sporočila sem in tja. V Zemlinu .sva morala počakati. Kmalu po najinem prihodu, je odletelo bolniško letalo iz Salonike. Sir. bil je tak poletni dan, kakršen je do. Prav tako je sonce neusmiljeno pripekalo z neba. V (pričakovanju sva stala na terasi in sva zrla proti goram, ki se nad njimi dviga kraljevski grad. "Tole — tu bo letalo?" Naiiprej je bilo vidno nekaj lesketajočega se v sončni svetlobi, nato se je bližalo letališču, je na široko zavilo nad njim in se nagnilo iza pristanek. Pilot je bil tako spretno ubral smer, da se je težjki trimotoimik na asfaltnem ] »ločni ki i ustavil. Cecilija jo šla z nami proti 1» talil, čigar trije motorji so z glasnim stokom utkhnili. Od znotraj so se odprla vrata kabine, in po ozki lestvici se je prižigala nosnilnica, ki so jo nesli štirje možje posadke. iSkrbno so jo pohržli na tla. K<» smo .se ji bližali, nam jo zastal korak. Vsi štirje možje posadko so segli z roko k čepici na glavi. Gray jo bil mrtev. Le nekaj minut pred pristankom je izdihnil. Ko sva k Thomstonom sedela s»pet v letalu, ki naju je poneslo preko Krasa .proti Sredozemskemu morju, se je Še enkrat okrenil k meni in je za-vpil, bilo je bolj tuljenje, kot goverjenje, da 'bi preglasil hrup motorjev. "Konec to zgodbo bi radi vedeli t Tam jo. v Tndiji — bolniška sestra." Delež italijanskifrrprostovoljcev General Gambara je poslal 'Mussoliniju poročilo o sodelovanju italijanskih prostovoljcev v bojih v Kataloniji. Borba se je začela 2.J. decembra preteklega leta ter se končala šele v noči 27. jan., ko so prednjo stražo prostovoljske divizije Littorio, v kateri so izključno samo Italijani, in tri mešane divizije, popolnoma obkolile Barcelono s severne strani ter za:vzele Badalono. Obkoljevanje Barcelone je o-mogočilo maroškem in navar-s kom u armad nem ti zboru da v-korakata v mesto, ** katerega je istočasno prišla tudi vojska !e-gionarjev. Poročijo pravi dalje, da je že v samem začet .cn ofenzive prostovoljski zbor. potem ko ie presekal prometno žilo T jo rid a-Tarragon: i, do temelja omajal sovražni ob ram BLAZNIKOVA bni načrt s hrabrim manevrom, ki je obstojal v silnih hitri:i napadih. Iz marsičesa se vidi, da je republikansko vrhovno povelj stvo prišlo posebno v težaven položaj zaradi ak«-ije armad ne ga zbora prostovoljskih oddelkov in njegovih neprestamb naporov, da bi svoje prve bo; ne črte pomaknil naprej. Ob zaključku bojev so pro stovoljske čete zajele Hi,OfH) republikanskih vojakov izmed 40,000, pet topovskih baterij ter ogromne količine pušk in avtomatskega orožja. Prostovoljske čete so v borbi npora bile nad 400,000 topovskih granat. V času te zmagovite ofenzive ie bilo zavzetih ti pomembnih mest, ne vštevši Barcelono in Tarragono. Padla jo 70 čast- za leto 1939 Cena 25c a po&tnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Str«* New York. N ? ni kov, izmed njih .'10 Ttalija nov, ranjenih pa je bilo :>.">»; častnikov, od katerih je bilo 200 italijanskih. Na bojišču je obležalo rOBNE FILOKOF1.IE Spisal dr. F. Veber. 841 strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se hoče sezuaniti s glavnimi Črkami aodobne filozofije. Cena 70c. RUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. 4i:t strani. V knjigi so Opisani predho«]nikl in idejni utemeljitelji te svojevrstne make struje. Cena $1.50 SPOMINI. tSglsbl Jože Lavtižar.) «3 strani. V tej knjgi obnja na8 znani ikotopfsee iut>.jlk Ijavllžar siiomine na avoja brezštevilna potovanja. Cena $1.50 SPLOfiNI PODUR. KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena brofi. Cena 50c. SLOV.-ANGLEŠKI IN ANGLEftROSLOVKN-slovar. 148 strani. Cena 90c. SLOVEN8KO NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Droga polovica knjige vsebuje nemfiko-slo-venski slovar in krstko slovnico slovenskega In nemdkeaa Jezika. Cena 40c. UVOD V FILOZOFIJO. Splaal dr. ITrane Veber. 352 ,trmul- Cena 75c. UMNI KMETOVALEC. Spisal Franc Povla. cena broa. Cena 50o. VELIKI V8EVEDEŽ. 144 atranl. Zbirka aanimivlb in kratkoCasnlb spretno- ^ stl; burke in šaljivi poskusi; vedeievalna tabela; punktlranje; zastavice. Cena $1.45 VODNIKI IN PREROKI. Iz8 atranL Knjiga Je IzSla v zalotbl Vodnikove drutbs , ter vsebuje ilvljenjepise moL ki so s svojim * delom privedli slovenski mm« la agienjstva * Cena 60c. ZNANSTVENA KNJIŽNICA. 78 strani Zanimivosti la roške agodovlne in natanten opfts vojaške repnbllke aaporofikib koaakov. Cena 50c. ZDRAVILNA ŽELlSČA. 92 stranL _ _ Cena 50c. VERNE DUfiE V VICAH Splaal Prosper Merlmee. 80 strani. Osna.. .18 ■den nsjboIJVb spisov francoskega mojstra, ▼•eta In nsfcga kmetakega UrUenJa. f. VOLK 8POKORNIK (i 1) ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA _8* J«':'' ■'"Jfflk? Monday, February 27, 1939 SUTVENB mr005L3nr? MILT nikdar ne ugasne ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H. STAVKA V PRISTANIŠČU Dalje ne pride; zadnja beseda, ki se je hotela splaziti sko-Ti njene ustnice, ni bila več slišna. Eleonora Rittberg je bila mrtva. Hans ginjen prime njene roke. "Mati, ljuba mati!" Nobenega drugega imena ne najde več za njo. Toda mati ga ne sliši več. Na njenih lepih (potezah leži veličanstvo smrti. Hans Rittbrg stoji v nekdanji pisarni svojega očeta, ka-1ero «edaj sam v po rablja in z zamišljenimi očmi gleda proti očetovemu mavzoleju, v katerega je ipred nekaj dnevi bil položen tudi fmpol njegove matere. Razni posli ga drže v hiši, aarsikaj mora odrediti in ukreniti in še ni imel časa, da bi Pogled na »pristanišče v Seattlu, Wash., kjer -o bili zadržani parniki zaradi sel v podjetje. staniških delavcev. V ne te dni ni mogel priti do od-diha. Ve«kio pride zanj; ji:nka važna zadeva. Ravnokar je (govoril z gozdarjem glede] ~ lM>gozdiH*e nt^ke goličave. Malo prej je bil pri njem oskrbnik j posestva, da od njega prejme naročila in navodila. In sedaj ( misli, da je za nekaj časa uredil vse. Samo nekaj ima sej opraviti — govoriti s Flavijo o marsičem, kar mu je na srcu ___ ^n pred v»em o njeni bodočnosti.. I Zopet, kot pogosto zadnje dni, misli na zadnje uro svoje OSEM IN TRIDESET MILI JONOV PRISELJENCEV OD KRETAJNJE PARN1KOV SHIPPING NEW.'? davke pri- matere in na vso, kar mu je nenavadnega povedala — pred •/sem na njeno zahtevo, tla poroči Flavijo. In zopet so vpra- LETA 1820. 7 • • v i i j v. . t Zgodovina priseljevanja v .krajev Evrope. Tekom iste do- sa: Zakaj je tako nujno želela, da poročim ravno Flavijo? 7, . , . 1 J 1 m.,, ■• - •__, . i .-, i-i • li i /Stružene države more se radi r IV n le me JI rn:ln tlroMror ia hi Iti rkvi Krninm lil«i; 2. v dobo *4 s v obo») n ega priseljevanja"; 3. v dobo državnega nadgleda, (18:^0-1862) ko so državne oblasti, zlasti one ob atlantski obali, vzakonile predpise o priseljevanju; vsaka država po svoji volji in po svojih interesih, v .dobo federalnega natT* gleda, začenši približno od leta 1882 pa br&kone za vedno. Niso držali nikakih zapiskov 0 prihodu priseljencev do leta 1820. ]jc iz ljudskih štetij pred tem letom se more soditi, koliko je prebivalstvo naraščalo vsled ipr i sel je vanja. saj kakor vsi znajo, napeljevanja kontinenta je bilo pripisati v 1 migraciji kot naravnemu na-raščanju prebivalstva. Leta 1640 je prebivalstvo kolonij znašalo 2.">,000 in leta 1689 približno 200,000. Leta 174.1 je bilo prekoračeno število enega milijona. Ko je bilo izvedeno prvo ljudsko štetje lota 1740, je prebivalstvo, i/ključi vši Vermont in teritorij severo-zapa00,000; v desetletju 1841—1850 več kot 1,700,000; v desetletju 1851— 1860 skoraj 5,250.000; v desetletju 1891—1900 pa le 5,736,- Seveda ga je Flavija, odkar nm je mati izrazila svojo željo, prvikrat srečala z radovednim nemirom. Prvič si jo je ogledoval z očmi moža, ne pa z očmi dobrega brata. In sedaj si je moral reci, da .je Plavijaj lepa in vee ljubezni vre l- _ ^ na in povsem sposobna svojega moža popolnoma osrečiti in ST v°d,UtVoTin ""iSM -iS prijeten'r>rira* tek vT" St jC h odi do prijeten prirastek v lnsi, ki je oddajal od sebe svetlobo in gorkoto in je prijetno oživljal hladno ozračje očetove hiše. Postane pa mu tudi jasno, da se je vedno veselil, da jo bo zopet videl Ln ji gledal v njene plamteče, žametno rjave oči, iz katerih je vedno žarela velika dobrota in ljubeznivo razumevanje, da je m aterino hladnost dbčutil tem manj bolestno. Da, odkar je umrl oče, to si sedaj odkrito priznava, ga ni prav nič vleklo v očetovo hišo, kot Flavijina navzočnost, njena dofcrotljivost, njena gorkota, njen mehki, gorki glas in veseli sijaj njenih oči. Ne da bi se popolnoma zavedal, ga je Flavijina navzočnost osrečevala. Prav nič ni bilo čudno, da je njeno bitje celo očaralo njegovo mrzlo, strogo mater. Da bi si pa Flavijo mislil kot svojo ženo -t- ne — tega ni mogel, že zaradi tega ne, 'ker je dal -svojo besedo drugi. In pred njegovimi očmi se prikaže slika Štefke Mareno-ve. Tako se je pisala mlada monakovska gledališka igralka, h kateri se je nagnilo njegovo srce, euts<-lilniim in jim dala na razpolago 100 ak-rov zemlje. Njihova dolžnost bo .samo sporočati tolefonično bližnjim slanicam na svetilnikih vsakodnevna opazovanja. V viharnih dneh se bodo morali večkrat odlašati. Služba torej ni posebno težka, vendar pa mora človek dobro premisliti, predno re odloči /a življenje v samoti, kjer bi zaman klical zdravnika. če bi zWob*l. In vendar s«» je les ......J5 NOTF 7A KLAVIR All HAR- Zorko Tretover—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirje« ..........1.25 ŠEST PESMI ZA O LAS IN KLAVIR ........................L— AIJSIM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za Rfai« in klavir L— MONIKfi 1. SLOV EN I AN DANCE 1ANDA POLKA ___________________ - .35 ■» Pil J L/K K L KOLO .................................... A. BARVICA MLADI KAPLTANE ......... 4. OHIO VALLEY SYLVIA POLKA .................. .. .35 5. TAM NA VKTNI «.KEDI MAKIDOK WALTZ .............. tranr Vent uri ni—NKST MEŠANIH IN MOŠKIH ZliOKOV .......65 r>rdo Juvaner—IZ MI.AOI1I LET, moški «lx>ri ..........................fij Petrr Jrrrb—OSEM ZROKOV (moški in meSani) .............. .50 V ANGLIJI IŠČEJO ROBIN SONA. Angleška vlada je razpisala mesto, za katero se lal>ko pote-gujejo samo zakonei in sieer BEDA NA OTOKU SV. HELENE. Angleški otok sv. Helena, na katere mje bil nekoč zaprt Napoleon po svojem padeu, je zašel v zelo tžak položaj po krizi svoje pletilne industrije. Mezde v predilnicah lanu in tkalnicah dosežejo komaj 15 din dnevno, in velik del prebivalstva otoka, na katerem živi 4000 ljudi, je brez zaslužka. Angleška vlada je obljubila podporo tovarnam, da bi mogle znova v polnem olbsegu obratovati in zaposliti vse delavce. Anglija hoče doplačovat^ enodnevno mezdo enkrat v 14 dneh za vsakega neporočenega delavca, in eno mezdo tedensko za vsakega poročenega delavca pod pogojem, da bodo tovarne povišale motškim mezde za 3 din, ženskam pa za 2 din dnevno. Druga pomožna akcija naj Moški zbori OSKAR DEV: Itarcba : «»j, moj š<**el je sov; Kaui ml, fantje, «lrev v vas i-seun-e; Slovo; .le vpibnila luv .10 EMIL ADAMIČ': Motlra Uevojka (ln-Iokranjskii. ..10 Vso not* pri (»otot-i ............M J lir jeva .......................25 llirtli Micka domo; Kaj drugega !»o»Vtu ; Zdrav it-a .........20 VASILIJ M IKK in A. CKOKMINC: Vet rit1; Po f-railini ........... KKKIH» JPVANEC: Zjutraj.......................'M Slovanska ....................IX« VA STARK ZALOGE pa imamo š« naslednje pesmi, katerim smo znižali cene: Ameriška slovenska lira, (Holmar) Orlovske himne 0 .60 H .25 .30 ZA TAMitl KlC K: XA (inUKXJSKEM JE FLETXO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zložil Mar ko Ha j n k.............. Slovenske narodne pesmi za tambu- raški ihor (Kajuk) ................ Kom šel na ptaninre, (Kajuk), podpuri .................................... ZA CITKE: Toduk za ritre. — 4 zvezki — (Koirljski) ....................... ZA KLAVIR: Kuri pridejo. — Korafnira — ..... .!! Josip Pavčič: NAROI> POJF. (za mlade pianiide) Si slovenskih narotltiih |iesmi w» klavir in k tteNetlllom ........$1.33 Narot'ilo [mšljite na: .75 .M 2.— Glas Naroda 316 WEST !8th STKKKT bi bila zaposlitev gotovega števila deklet z otoka v angleških gospodinjstvih, kjer ipotrehuje- 99 NEW YORK. N. Y. jo pomočnice, obenoon naj bi dobilo siromašno prebivalstvi) otoka enkratno večjo podporo. V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo ae vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tieku na dobrem papirju vas stane — KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK