iv’ G L PfJ0 XXX, številka 14, 10. julij 1998 Cena 259,00 SIT KHJiZNiCA /ii v ?u6 0 R N J E S A V I N J S K I ČASOPIS OBVESTILO V BANKI VELENJE d.d, VELENJE, Bančni skupini Nove Ljubljanske banke se zavedamo pomena hitrega in točnega pretoka informacij. Zato uvajamo za imetnike žiro računov z dnem 30.6.1998 nov način obveščanja, oziroma nov izpisek, ki ga bomo izdelali in poslali na naslov imetnika takoj ob vsaki spremembi na žiro računu. Vse dodatne informacije lahko imetniki žiro računov dobijo v svojih matičnih enotah. /O J banka velenje ----' Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke —F...... radie alfa I 1 :■■■ PRVI KOMERCIALNI RADIO PRI NAS radio alfa d.o.o. REDAKCIJA IN STUDIO Ronkova 4 2380 Slovenj Gradec, p.p. 58 telefon (0602) 41 630 telefax (0602) 41 244 VAŠ SOPOTNIK V POSLOVNEM SVETU — IM I MhzEZ J OSREDNJA TRETJA STRA&A ISSN 03S1-8140 Leto XXX, št. 14., lO.julp 1998 Izhaja vsak drugi petek Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje lzdsöatey:Xx^\\\v\ Savinjske novice, Franci Kotnik s.p,, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje, Ntetefon: 063/833-23a\O\\X\ >X\0; NM*» p6S/83^SiKv- • žiro račun 52810-685-13016 Glavni in odgovorni urednik: o^raiici Kotnik \ Stalni sodelavci: ' \ ' E.di Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril Sem, Slavica Slapnik, /Benjamin Kanj ir, Vida'Skok, Uroš\ \\ Kotnik, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor NEeČhik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo ;; Pukart, Milena Zakrajšek, Metod Rose, Vesna Retko, Marija Šukalo, Vesna ' .-Banjevič, Kmetijska svetovalna/\\\ \ služba, Zavod za gozdove \XWnfcajur»fla$š^«j\V^\ Barbara Zacirkovnik ,. Računalniška obdelava: Tomaž Pajk X \TrapjyeiX Helena Kotnik, mobitel 0609/647-240 Naslov uredništva: ^Savinjske novice 'V\SyV\Osx\> Savinjska cesta 4, 3331 Nakärj^xXx Telefon: 063/833-230 , BmoStaiXxxjx saviruske.novice@siol.net internet: .wXv \\Xx ^htt5^:www.inetia.eunetsj^svjM^*u^^e \ 'xSc\^\vV-. XvyX \\\\ \X\ Cena za izvod: 259,00.SIT, 'žnnaročnike: 220,00 SI^xN/\Xa\^\ \I^EjKct: Tel.: 0637 &31 981 Na dopust z novimi kopalkami ,, ovitim krilom,,, dolgo obleko,., majicami. ,, bluzicami... kratkimi hlačami... ugodne cene.. .PLAČI tO OKTOBRA Marija in Rafael Krznar med zlato poroko v gornjegrajski katedrali POLETNA AKCIJA SAVINJSKIH NOVIC Izbiramo najprijaznejšega prodajalca Drage bralke in bralci! Prvi krog naše poletne akcije je končan. Veseli smo vašega odziva, saj s tem dokazujete, da vam ni vseeno, kako ste postreženi. Prav je tako! Prepričani pa smo, da bo v prihodnjih krogih naše akcije prispelo še več vaših glasovnic. VRSTNI RED PO 1. KROGU: 1. Brane PEČNIK(Savirya Železnina Rečica).....5 8. Marjeta FORŠTNER (Miš Maš Mozirje).........4 Saša DOLŠAK (Dolman Mozirje)...............4 3. Jožica PODKRIŽNIK (M-ZKZ Diskont Ijubno)...3 Marja TEVŽ (M-ZKZBlagovnica Gornji Grad)...3 Regina Ločičnik (M-ZKZ Vrtnarski center Mozirje).. 3 Jana Jurak (M-ZKZ Rečica ob Sovirji)......3 4. Aleš Nerat (M-ZKZ Železnina Luče)..........8 Anica Krefl (Savirya Rečica ob Savinji)....8 Majda Cigale (Krznar Gorrji Grad)..........8 Po en glas je prejelo 88 prodajalcev in prodajalk. Po prvem krogu je glavni nagradi - vikend paketu za dve osebi v hotelih Riviera v Portorožu - najbližje Brane Pečnik iz Savinjine Železnine na Rečici ob Savinji. Pa bo tako tudi po drugem krogu? O tem boste odločili vi, drage bralke in bralci! Zato čimprej izpolnite spodijo glasovnico in jo v zaprti kuverti najkasneje do petka, 17.juljja 1998, pošljite na naslov: SAVINJSKE NOVICE, Saviijska cesta 4,3331 Nazarje s pripisom •NAJPRODAJALEC». Glasovnic na dopisnicah, v odprtih kuvertah ah v kuvertah brez pripisa “NAJPRODAJALEC” ne bomo upoštevah! Ob koncu poletne akcije v septembru bomo med vsemi prospelimi glasovnicami izžrebali lepe nagrade v skupni vrednosti ISO tisoč tolarjev, prva nagrada pa bo barvni TV sprejemnik! PRODAJALEC poim Am Wim" novic GLASOVNICA št. 2 Glasujem za PRODAJALEC ---------------------------------------------> (ime in priimek) ki dela v_____________________________________ Ime in priimek glasovalca_____________________ Naslov________________________________________ Pošta_________________________________________ PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065 PONUJAMO VAM MATERIAL ZA: aimaf - Kontrolno ogrevanje - opremo kopalni* SHH€ - pribor za zalivanje radiatorji VOGEL & NOOl UNITAS . V/-); EUROFIRE SHRNSfl gorenje kopalnice ZELO UGODNO: toplotne črpalke možnost povračilo državne subvencije 50.000 SIT! UGODNI KREDITNI POGOJI OD 1 DO 5 LET EKOLOŠKI KREDIT popust za takojšnje plačilo montaža cr dostava na dom 1.399.999 SIT Dorilo; servo volan oz. dodatna oprema v vrednosti 54.000 SIT 1.499.999 SIT POSEBNA AKCIJA-LANOS SE ROMEO in JULIET: Oprema: centralno zaklepanje, el. pomik stekel, servo volan, klimatska naprava, radio. Vsa našteta oprema za neverjetno nizko ceno: fcjp 1.649.999 SIT ^ 1.659.999 SIT 1.999.999 sit Darilo: klimatska naprava za samo 1 SIT, pri modelih brez klimatske naprave, televizijski sprejemnik, ekran 70 s teletekstom 3.289.999 SIT Darilo: Dubrovnik - 7dni za dve osebi flGRORVTO HISR Šempeter (pri SIP-u, tol. 063/702-510) Pooblaščeni prodajalec avtomobilov DRCUUOO in traktorjev ZCTOR •SS2&+*' MAOZApr«"1 Na zalogi še nekaj traktorjev ZETOR novih tipov po starih cenah Novi BMW 3 v novih izvedbah BMW se je znova podal v oster konkurenčni boj z Mercedesom in Audijem. Nova serija 3 je močno orožje, saj predstavlja pravi odgovor na Mercedesov razred C in Audijev A4. Hiter pogled na novo “trojko” nam pove, da so Bavarci ohranili linije prejšnjega modela, hkrati pa uporabili zaobljenost in mehkobo večjega brata serije 5- Ampak trojka je trojka in za njo norijo tako blondinke kot črnolaske, da o moškem svetu sploh ne izgubljamo besed. BMW serije 3 je od 15. maja naprodaj pri vseh uradnih prodajalcih, toda zaenkrat le kot limuzina. Zanimivo je pogledati, kaj se bo s trojko dogajalo do leta 2000. Začetek prodaje je prinesel predvsem najmočnejše različice, in sicer od 320i do 328i. Štirivaljniki pridejo malce kasneje, kar je tudi strategija podjetja BMW. Najprej prodaš najdražje, nato ponudiš malce ceneje in prodaja je v konstantnem porastu. Vendar, ljubitelji kupejev, že v prihodnjem letu vas bo razveselil novi BMW-jev kupe serije 3! Novi kupe bo na razpolago najprej le s šestval jnimi motorji, šele kasneje tudi v nekoliko šibkejših variantah. Kdor pravi, da kupeji niso zanj, bo moral počakati do začetka leta 2000, ko se bo lahko podal na cesto z vetrom v laseh v novem kabrioletu. Že na daleč so njegove linije več kot zapeljive. Kdor pričakuje streho kot pri mercedesu SLK, se moti. Platno ostane, elektrika prav tako! In kje je moč? Za divjake bo kot običajno namenjena serija M. Šestvaljnik bodo povrtali na prostornino 3,3 litra in na ta način dobili celih 330 KM. V letu 2000 boste tako lahko zbrali vseh 18 točk v “šusu”! Ker pa je ljudem včasih prostor pomembnejši kot pospeški in ožgane gume, bodo Bavarci ponudili tudi karavan izvedenko. Že v začetku leta 1999, pred salonom v Frankfurtu, se bodo Slovenci lahko vozili v novem touringu, kot pri BMW-ju imenujejo karavane. Na odločitev o novem compactu, ki naj bi bil konkurent Audiju A3, bo treba še malce počakati. Vprašanje je, če se bo v prihodnosti sploh še proizvajal. Igor ©©TRAFFIC ■ AVTO [ŠOLA ■■MOZIRJE TEČAJI VSAK MESEC s.p. Rosenstein daviftpuia. auto- iota Tel: 832 937 GSM 041 698 252 NAJHITREJE DO VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA Z RAVNO PRAVO MERO TRPLJENJA Tečaji CPP za vse kategorije A, B, C, E, vključno kolo z motorjem se pričnejo: GD Mozirje: 14.7. ob 17 h ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE POPUST! PLAČILO S ČEKI NA VEČ OBROKOV! IZPIT ZA TRAKTOR VARNO DELO S TRAKTORJEM Na podlagi tega tečaja in izpita "B" kategorije, ki ga že imate, pridobite izpit za traktor. Prijave sprejemamo na avto šoli Traffic v Gasilskem domu v Mozirju. Vabljeni! Kotiček za ženske Obrvi Obrvi na poseben način oblikujejo obraz, dajejo izraz očem. Prav neverjetno je, kakšne spremembe na obrazu lahko naredimo prav z oblikovanjem in ličenjem obrvi. Oblika, barva in gostota obrvi vplivata na to, kako stari smo videti in celo na to, ali izgledamo dobre ali slabe volje. Z oblikovanjem, to pomeni s puljenjem ali dodajanjem dlačic, lahko optično spremenimo razdaljo med očmi, obliko obraza ali na prav poseben način poudarimo oči. Najprej poskusimo določiti pravilno dolžino in širino naših obrvi. Potrebujemo ogledalo in navaden svinčnik En konec svinčnika naj bo prislonjen na rob nosnice, drugi pa naj teče mimo notranjega kotička očesa. Tam, kjer svinčnik seka našo obrv, je prava točka za začetek obrvi. Zapomnimo si jo in si oglejmo, katero dlačico bo treba odstraniti in koliko jih bo treba narisati. Zdaj prislonimo en konec svinčnika spet na nosnico, drugi panaj teče ob zunanjem robu oči. Tam, kjer svinčnik seka obrv, je prava točka za konec naše obrvi. Uidi tu se lepo vidijo dlačice, ki so odveč ali pa manjkajo. A A st Na koncu določimo še točko, kjer naj bi bila obrv najvišja. Tokrat je prva konica svinčnika ob nosnici, druga pa poteka skozi sredino zenice na očesu. Pri tem moramo seveda gledati popolnoma naravnost v ogledalo, tako, daje zenicanekje na sredini očesa. Točka, mi jo dobimo, ko svinčnik seka obrv, je našanajviš-ja točka. Naslednjič: Obrvi - nadaljevanje. Nevenka Breznik Slomškove basni Piše: Aleksander Videčnik Ovčar in njegov pes “Kje si bil, potepuh?” vpraša ovčar svojega psa, ki se je ponižno pritepel k njemu. “Ne jezite se, gospodar, svojega bolnega znanca sem obiskal.” “Kaj me brigajo tvoji obiski! Zaslužil si, da te kaznujem, ker nisi varoval zaupane črede. Med tvojimi obiski mi je volk odnesel najlepše jagnje.” “Nemogoče, da bi bil volk storil kaj takega! Sinoči sem bil pri njem pa mi je pravil, kako pridne in pohlevne so naše ovčice in govoril, kako grdo je od njega, da jih preganja in sovraži. Solze so ga oblivale in obljubil mi je, da ne bo najini čredi nikoli storil kaj žalega.” “Oj, neumni pes!” reče ovčar. “Ako hočeš volka poboljšati, ga moraš odvaditi mesa. Dokler volku diši meso, ni verjeti njegovim solzam. Volk je bil in volk ostane, dokler bo živ.” Volk ne sleče svoje kože! Sraka in panje pirje Sraka si je nabrala pavjega pirja, ki se je svetilo kot čisto zlato, kadar posije nanj sonce. Ročno se je z njim ozaljšala in našopirila. Tako nalepotičena se bahato vrne med srake, svoje tovarišice, toda jih vsa napihnjena ne pogleda. Zaničljivo pusti svoj sračji stan in se prevzetna vrine v tovarišijo pavov. Pavi pa kmalu prepoznajo na sraki svoje perje, ga tujki populijo in jo napol golo napodijo, od koder se je pritepla. Vsa osramočena in okljuvana se privleče med svoje sestre srake, a tudi srake jo začno poditi, kljuvati in naganjati. Tako je sirota zgubila še svoje perje in se nazadnje od vseh zavržena nikamor ni mogla zateči. Ne kiti se s tujim perjem! Vran in lisica Vran ukrade z okna sir in zleti z njim na vejo. Pod drevesom se skriva lisica in sline se ji cede po siru. Kako bi zanj pretentala vrana? “Oj, kako lep si, vran in kako lepo je tvoje petje, najlepše med pticami. Toliko časa te že nisem slišala, zapoj, zapoj mi kakšno prav lepo.” Vran se zadere in sir mu pade iz kljuna, lisici v gobec. Lisica sir hitro poje in se vranu smeji. Ubogi vran, prevelika hvala gaje speljala. Čez nekaj dni se spet srečata, vran pa ravno na hrastu kljuva ukradeni sir. “Ho, ho!” reče vran, “ne boš me več ukanila.” “Oj kaj še!” odgovori lisica. Ne splača se mi, da bi se s teboj prepirala; zakaj na svetu ni večjega bedaka ne zijala, kot si ti vran. Tvoje perje je črno kakor saje, tvoje petje najgrše vreščanje, tvoja jed pa zoprna, da se mi upira.” “Molči, hudoba! Le čakaj jezičnica!” vzkipi vran in od jeze skače, sir pamu ob temspet zleti lisici v zobe. Prevelika hvala in prehuda graja človeku škoduje. Najbolje je govoriti vse po resnici in pravici! Robanooa doživetja z živalmi 7 Že dolgo je, odkar sem se skregal s puško, a lovska kri očeta in dedov še živi v meni. Zato me še zmeraj razveseli vsako srečanje z divjadjo. Bilo je 7. marca I960, leta. Zgodaj zjutraj sem krmil živino v hlevu v Robanovem Travniku. Bilo je kopno, nenavadno za ta čas. Med delom šem opazil, da se na gornjem travniku paseta dva srnjaka in se bližata hlevu. Ko sem bil s krmljenjem gotov, sem odšel v hlev, od koder sem ju mogel skozi lino opazovati z daljnogledom na približno sto korakov. Bila sta desno od hleva in se breskrbno pasla. Oba sta imela roge še kosmate. Manjšemu niso segli do vrh ušes, večjemu pa precej nad ušesa in zgoraj so bili udrti. Domneval sem, daje to stari srnjak, ki ga poznamo po njegovem basu že nekaj let. Mali, ki je bil nekoliko spredaj, pa je nenadoma prestrašen odskočil in zbežal k svojemu velikemu tovarišu. Oba sta nato stekla proti hlevu in se mi tako približala še na polovico. razdalje. Tu sta obstala in gledala nazaj. Od spodnje strani je prišel tretji srnjak, lep šes-terak, kije imel roge že precej oguljene. Krenil je naravnost proti prvima dvema. Večji je mirno čakal, mali pa ves v strahu cepetal in poskakoval. Ali se je zavedal, da prišlecu ne more uiti, ali je upal, da bo njegov tovariš zadevo rešil? Ne vem. Ko se je tretji približal na kakih deset korakov, je stari srnjak napel vrat, upognil glavo in nastavil roge za boj. Enako je storil prišlec. Nekaj trenutkov sta stala, nenadoma pa sta se zaletela skup, se trčila z glavami in rogovi. Napela sta vse sile in tresla z glavami. Čez nekaj časa je stari srnjak odskočil in zbežal na zgornji travnik. Med begom je še nekajkrat pogledal nazaj, če ga bo zmagovalec preganjal. Ta pa je le z glavo otresal. Malije iz primerne oddaljenosti opazoval boj in ves nemiren cepetal. Ko je videl, da je njegov veliki tovariš pobegnil, je bil ves nesrečen. Pa se je hitro znašel in se začel zmagovalcu dobrikati. Stisnil se je nizko k tlom, stegnil vrat in glavo naprej, naglo odpiral in zapiral gobček in se tako bolj plazil, kakor šel proti zmagovalcu. Ta je nehal otresati z glavo in mu stopil nekaj korakov nasproti. Ko sta prišla skup, sta se povohala in takoj je bilo vse dobro. Stari mu ni storil nič hudega, mali pa je veselo poskočil in pričela sta se pasti. Takoj nato so prišle ovce iz odprtega hleva in šle pit. Srnjaka sta jih malo časa gledala, potem sta mirno odšla na gornji travnik, kjer sta se pasla še ob devetih, ko sem se odpravil domov 8 Po pripovedovanju naše stare mame, je nekdaj medved večkrat prihajal v Robanov Travnik, odprl vrata v hlev in odnesel kako ovco. Pastir se ga je hotel odkrižati in je naredil past. Težko tnalo za sekanje stelje je navezal na vrv, ga s pomočjo škripca dvignil nad vrata, konec vrvi pa priprl z vrati tako, da bi se past sprožila, čim bi medved vrata odprl; tnalo bi treščilo nanj. Nekaj večerov zapovrstjo je pastir nastavil tnalo, a medveda ni bilo po ovco. Neko jutro pa je pozabil tnalo spustiti na tla, preden je odprl zapah in skoraj sam bil žrtev pasti. V tem trenutku se je zavedel in hitro odskočil. Tako da tnalo ni treščilo na glavo, le stopalo mu je zdrobilo. Past pa tudi sicer ni koristila. Medved je ovco vzel, kadar tnalo ni viselo nad vrati. Številni bralci me kličejo zaradi gradiva iz katerega črpam Robanove zgodbe. Že uvodoma sem zapisal, da se poslužujem knjige Jože Vršnik - Preproste zgodbe s solčavskih planin, ki jo je izdala Mohorjeva družba, kot Večernice za leto 1978. pod režijo Franca Flereta. Igri Za grunt (1977) in Bele vrtnice (1978) pa je režiral Anton Ve n e k. Z igrami so gostovali po dolini, pa tudi zunaj nje. Od leta 1980 pa dramska dejavnost miruje. Koroški In še pripis! Kot je znano, je bilo kulturno delovanje v Kokarjah pred drugo svetovno vojno, zelo plodno in redno. Obstajajo slike, žal pa ne podatki, za katere igre gre. Večino njih je režiral F. Flere. Slovenci Robanove modrosti Gliha, gliho Štiha. - Stara navada, železna sra-j ca. - Strah ima velike oči. - Če mački stopiš na rep, zacvili. - Kdor se kuja, se ponuja. - Kdor visoko leta, nizko sede. - Kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje. - Kdor po tujem sega, bo svoje zgubil. - Kdor pred zakonom pije na puf (kredo, op. A.V.), to v zakonu drago plačuje. - Kdor odlaša, odloži. - Kdor odk-lada (odlaga), v drek poklada. - Šleva okleva, mož pa odloči. - Kdor izbira, izbirek dobi. -Kdor beži, na zdravi riti sedi. Društveno delo v Kokarjah Že smo omenili bogate zapiske, ki jih hrani in beleži gospa Kreflova v Dobletini. O kulturnem delovanju KUD F.S. Finžgar v Kokarjah je zapisala med drugim tudi tole: Poleg KUDJelka vNazarjah, je deloval na območju KLO Nazarje tudi KUD F. S. Finžgar v Kokarjah. Po izjavi Janeza Blatnika iz Žlabra in Antona Ilovška iz Kokarij, je v njihovem okolišu delovalo povojni več društev- Šport-no-kulturno društvo, nogometno društvo, knjižnica in dramska sekcija, ki se je delila v dve skupini. Kar po vojni so mladinci veliko delali na tel-esno-kulturnem področju, se udeleževali raznih pohodov in tekmovanj. Nogomet jim je zelo ležal, tako so sprva pričeli urejati igrišče na zasebni zemlj i, kasnej e pa so dobili ustrezno zemljišče na nekdanji Govekovi njivi in tam uredili igrišče. Uporabljali so ga tako Kokarčani, kotNazarčani. Kot navaja Janez Blatnik, je v Kokarjah nekaj let delovala knjižnica, prostor je imela zadaj za odrom. Kmalu pa je KZ Mozirje potrebovala sušilnico za hmelj in knjižnica se je morala opustiti. O dramskem delu pa toliko. Takoj po vojni je Janko Bider - Martenik začel povezovati mlade v dramsko skupino. Žal za igre, ki so jih igrali, ni niti slik, niti plakatov, so le ustne izjave. Seveda so pa nekateri kokarski igralci sodelovali tudi vKUDJelka vNazarjah. Navajajo igre, ki so jih odigrali: Raztrganci, režija p. Kornelij, Zelena miza, Naša kri, Lumpacij vagabund in Divji lovec. Potem je dramsko delo zastalo za nekaj let. Po dograditvi zadružnega doma v Kokarjah (1954 - 1955) je dramska skupina spet oživela, kot druga zapovrstjo. Predsednica je bila Ana Škotnik, zaigrali pa so igre: Mati (1962), Mati (1976) (nadaljevanje) Kakor drugod, so se tudi koroški kmetje dvignili v boj za staro pravdo. Na binkoštni ponedeljek leta 1515 se je zbralo v Pustrici nad 3000 kmetov. Ustanovili so si zvezo in na čelo postavili Krištofa Grosa in Jurij a Mura ter se združili s kmečkim puntom. Štel je nad 20.000 članov. Punt se je hitro razširil po Podjunski dolini, Rožu, Zilji in skoro po vsej Koroški. Seveda se puntarjem ni dobro godi- lo. Voditelje punta so premočni graščaki pobesili po drevesih, puntarske kmete hudo kaznovali in jim naložili še poseben “puntarski davek”. Turške vojske in kmečki punti so koroškega slovenskega kmeta popolnoma gospodarsko uničili. Obubožanega slovenskega kmeta ni bilo potem težko tudi narodno zatreti. Najbolj so Korošce raznarodovali Habsburžani. Odkar so dobili Habsburžani koroško vojvodino v svojo pest, so stalno težili za tem, da jo kolikor mogoče priklenejo k drugim avstrijskim deželam in ji odvzamejo samoupravo. Hoteli so vsem svojim deželam postaviti skupno vlado in centralizirati oblast, da bi jih tem lažje podjarmili. Ustanovili so si mogočno osrednjo vlado z obširnim uradniškim osebjem in močno vojsko, ki naj bi krotila uporne podložnike. Ob osredotočenju oblasti jim je bila najbolj napoti različnost jezikov pri podložnikih. Radi notranje enotnosti države so stremeli za tem, da pridobi povsod veljavo nemški jezik, kije postal uradni jezik habsburških vladarjev. Nujna posledica je bila, da so začeli zatirati tudi slovenski jezik, najhujše in z na-jbrutalnejšimi sredstvi prav na Koroškem. Na sodniji, glavarstvu slovenski kmet ni imel besede že zaradi slovenskega jezika, ki ga nemški uradnik ni hotel razumeti in ga je vidno preziral. V slovenskem ljudstvu se je postopno uveljavila zavest, da govori manjvreden jezik. Mnogi so odpadli in zapadli ogabnemu nemčurstvu, Slovenec po krvi je hotel biti Nemec, se pačil in silil v tujem jeziku in obnašanju, samo, da bi pred višjimi kaj veljal. To nemčurstvo je hitro izpodjedalo korenine zdravega koroškega naroda in mnoge upropastilo. Seveda pa je večina le ostala zvesta, toda težka preganjan ja so narodu spodjedla voljo, na drugi strani pa okrepila skupino zavednih koroških Slovencev. Toda, z raznarodovanjem so nadaljevali do neslutenih obsegov. Danes le še majhen delček, nekdaj velikega slovenskega ljudstva, vztraja pri jeziku svojih prednikov. Tudi za ceno hudih podcenjevanj! (bomo nadaljevali) 3 s četno state fotografije Na sliki je skupina, ki je trasirala cesto Luče - Kranjski rak, dne 18. novembra 1930. Sliko nam je poslala Angela Kladnik - Jerčela iz Luč. Kot je napisala, je slikano pri Traticah, odcep kolovoza na Praznikovo. Radič za večnamensko uporabo Radič je cenjena solatnica iz družine radičevk. Med ljudmi je poznan tudi kot potrošnik, redič ali regrt. Radič je znan tudi kot zdravilna rastlina že iz časov starih Grkov in Rimljanov. Starejši ljudje poznajo koreninsko cikorijo, ki je že dolgo vrsto let uporabna kot krmna rastlina oziroma za pripravo kavnega nadomestka. V zadnjem času je veliko bolj cenjen solatni tip cikorije oziroma radiča. Začetniki pridelovanja radiča so v Belgiji, pri nas pa ima radič svojo več kot sto letno tradicijo na Goriškem, odkoder poznamo goriški radič za siljenje. Gojenje radiča je v Evropi precej razširjeno še na Nizozemskem, v Franciji in Italiji. V slednji gojijo večinoma rdeče obarvane sorte radiča. Poraba radiča se zelo širi. Posebno je cenjen v zimskem obdobju kot glavnati in siljen. V poletnem in spomladanskem obdobju pa je čas, ko radič sejemo na gosto in ga potem ^večkrat režemo. Takemu radiču pravimo solattiik, saj uporabljamo sveže in mlade liste za osvežilne poletne solate. Ker je radič bogat z vitamini in minerali in je poznan po svojem prijetnem grenkem okusu, je vsesplošno uporaben v prehrani ljudi. Poleg že omenjenih solat ga lahko uporabljamo tudi kuhanega, dušenega, v rižotah itn.. V svetu je poznanih preko šesto različnih receptov za pripravo jedi iz radiča. Uživanje radiča vpliva na boljše splošno počutje in delovanje notranjih organov. Kdaj je poleti še čas za setev radiča? S pričetkom meseca junija se začenja obdobje, ko lahko nekatere sorte radiča sejemo na prosto. Za dobro svežo in kakovostno solato v poletnem času izberemo seme go-riškega ali tržaškega solatnika. Sejemo ga v dobro pripravljena in dovolj vlažna tla. Tak radič solatnik sejemo čim bolj na gosto, da se mladi listi obelijo. Takšne liste porežemo vsakih 14 dni in to lahko ponovimo 4 do 5 krat. Če želimo solatnik rezati čez celo leto moramo setev takega radiča večkrat ponoviti. Najprimernejši predsevek radiča v kolobarju so kapusnice (zgodnje zelje in cvetača), stročji fižol ali grah. Po spravilu teh vrtnin lahko izpraznjene površine zasejemo s solatnikom in si na tak način popestrimo svoj poletni jedilnik. Radič solatnik dobro prezimi, tako dalahko naslednjo pomlad pridelamo in pospravimo še kakšen turnus radiča. S koncem maja (v hladnejših območjih) in v juniju (toplejša območja) nastopi čas, ko lahko pričnemo s setvijo radiča za siljenje. V ta namen sta zelo primerni domači sorti radiča - goriški radič in monivip. Posevek goriškega radiča lahko zasnujemo z neposredno setvijo ali pa vzgojimo sadike. Pri neposredni setvi porabimo 3 do 4 kilograme semena na hektar, če pa si vzgojimo sadike, porabimo le 0,3 do 0,5 kilogramov semena na hektar. Pri neposredni setvi je potrebno radič redčiti (razviti 3 - 4 listi) na željeno gostoto (v vrsti na 10 - 15 cm), medtem, ko lahko radič vzgojen s sadikami presadimo na željeno razdaljo (30 x 15 cm ali 40 x 10 cm). Radič vzgojen v gojitvenih ploščah ali v setvenicah presajamo na prosto po 30 - 50 dnevih po setvi oziroma takrat, ko ima radič 6 - 8 listov. Naš glavni cilj pri gojenju radiča za siljenje so odebeljeni koreni, ki jih bomo v jesensko - zimskem času silili v primerno ogretih prostorih. Če je posevek prebujen ga lahko poleti 1 - 2 krat pokosimo. Izkop in spravilo korenov opravimo jeseni v tehnološki zrelosti (rumenenje listov). Tretja in verjetno največkrat rabljena možnost pridelovanja radiča je gojenje glavnatega radiča. V ta namen največkrat uporabimo sorte: sladkorni radič (pan di zuchero), domača sorta monivip in tuje sorte kot je palla rossa,... To so sorte, ki so primerne za poznojesensko pridelovanje in so dobro odporne na nizke temperature (do - 8°C). Glavnati radič sejemo na prosto od maja do julija. Sadilna razdalja naj bo 30 X 30 cm ali 40 x 20 cm odvisno od bujnosti sorte. Sejemo lahko direktno v vrstice (potrebno redčenje) ali pa si vzgojimo sadike s koreninsko grudico. Še posebej moramo biti pazljivi pri sajenju sadik radiča, da jih ne posadimo pregloboko, ker to vpliva na oblikovanje manjših glavic. Seveda lahko sadimo radič na tla prekrita s folijo ali kakšno drugo zastirko. V tem primeru je potrebno radič namakati. V nobenem primeru ne smemo pozabiti na varstvo pred boleznimi in škodljivci ter gnojenje in okopavanje posevka, s katerim zemljišče rahljamo in mehansko uničujemo plevel. Pri gojenju radiča naj bo naš glavni cilj pridelava zdravega in kakovostnega radiča za prodajo in lastne ZPS Bliža se čas težko pričakovanih počitnic. Večina turistov se odloči za dopuste ali izlete v organizaciji potovalne agencije. Organizirano dopustovanje ima seveda številne prednosti (ni nam treba skrbeti za prehrano, prevoz, nastanitev) in če je dobro organizirano, je lahko pravi užitek. Vendar izkušnje svetovalcev v potrošniških pisarnah kažejo, da je “izjemen” program (pre)večkrat le prazna obljuba. V takšnem primeru ima potrošnik vse pravice, damu agencija vsaj delno nadomesti oškodovanje. OB PRIJAVI Ko podpisujete prijavo in vplačujete del cene aranžmaja, zahtevajte tudi tiskovino z naslovom Splošni pogoji potovanja. Splošni pogoji določajo kako je treba ravnati, če potovanje odpovesta potnik ali agencija, določajo obveznosti potnika glede urejanja potnih dokumentov in zdravniških potrdil in ravnanje ob morebitni reklamaciji. SPP morajo biti potniku dostopni brez težav. V primeru, da mu jih turistična agencija ni izročila, Zakon o varstvu potrošnikov izrecno določa, da ga ne zavezujejo. Pogodba s turistično agencijo je sklenjena, ko ta sprejme vašo prijavo oz. ko plačate ves znesek ali akontacijo. Navadno agencija izda potniku tudi potrdilo o potovanju (voucher), vendar tega ni dolžna storiti. Agencija mora izpolniti vse, kar je obljubljeno v programu, v nasprotnem primeru vam mora vrniti del plačila. CENA POTOVANJA Cena potovanja se lahko spremeni le v dveh primerih: če se podražijo storitve prevoznika in če pride do sprememb v menjalniškem tečaju. Ti dve možnosti mora agencija vnaprej zapisati v svoje splošne potrebe. Da bomo pri tem kar se da uspešni, se lahko poslužujemo različnih načinov gojenja radiča v celem letu oziroma v tistem času, ki je zanimiv za porabo in uspešno trženje. Igor ŠKERBOT, dipl. Inž. kmet. pogoje, sicer nima pravice do povišanja. Mnoge agencije v svoje SPP zapišejo, da lahko pride do povišanja cen tudi zaradi raznih drugih podražitev. Takšna določila so v nasprotju z Zakonom o obligacijskih razmerjih, zato jih lahko preprosto ignorirate. Zapornika je pomembno tudi, daje dolžan doplačati le, če je povišanje nižje od 10 %. Če je višje, lahko odpove potovanje brez kakršnihkoli obveznosti, agencija pa mu mora vrniti celotno vplačilo brez odbitkov. ODPOVED POTOVANJA Potnik lahko odpove potovanje kadarkoli. Če ga odpove v primernem roku mora kriti agenciji le administrativne stroške. V splošnih pogojih pa je določeno, koliko odstotkov od dogovorjene cene mora potnik kriti, če odstopi od pogodbe kasneje, npr. le teden dni pred odhodom. Drugače je, če ne more na pot zaradi “višje sile” (bolezen, smrt v družini...). V tem primeru ima agencija pravico le do povrnitve svojih stroškov in ne do pavšalnega odstotka. V tem primeru zahtevajte specifikacijo računa iz katerega so razvidni dejanski stroški agencije. Potnik lahko svoje plačilo tudi zavaruje pri zavarovalnici, vendar zavarovanje velja le za primere višje sile, ne pa če si premisli in bi raje ostal doma. Agencija lahko odpove potovanje zaradi višje sile ali premajhnega števila prijavljenih potnikov. Najmanjše število potnikov mora biti označeno v potrdilu o potovanju. O odpovedi potovanja mora najmanj pet dni pred odhodom obvestiti potnike. SPREMEMBA PROGRAMA KMETIJSKA SVETOVALNA SLUŽBA SLOVENIJE Turistična potovanja Kako postopamo z najdenimi poginulimi zavarovanimi živalskimi vrstami Spremembe programa potovanja so dovoljene, če jih povzročijo okoliščine, ki jih agencija ni mogla imeti pod nadzorom, t.i. višja sila. Če se spremeni bistveni del programa lahko potnik brez sankcij odstopi od potovanja. Breme stroškov spremenjenega programa nosi agencija, če pa se te znižajo, gre to v korist potniku. Dogovorjena namestitev se lahko zamenja le z namestitvijo iste ali boljše kategorije in to seveda v dogovorjenem kraju. Kategorijasob mora biti navedena po lokalnih normativih in ne slovenskih (če potujemo v tujino). Ob pregledu SPP večkrat opazimo, da se lahko program spremeni tudi zaradi zasedenosti namestitvenih kapacitet. Takšno določilo je nično. Od kolikor toliko solidne agencije pričakujemo vsaj to, da bo rezervirala sobe za svoje potnike. REKLAMACIJE Agencija mora izpolniti celoten obljubljeni program. Če nekaterih storitev ne opravi ali jih opravi le delno in nekakovostno, ima potnik pravico do znižanja cene. Velja zelo kratek reklamacijski rok: osem dni po končanem potovanju. Svetujem, da reklamirate že na kraju samem, fotografirajte “dokazno gradivo”, 1. Preden skočim v vodo dobro premislim. Vedno pogledam kako globoka je voda. 2. Kadar skačem, je prvi skok vedno na noge. 3. Skakanje v neznano, temno in kalno vodo je zelo tvegano. 4. Če se le da plavam v družbi. 5. Pri skoku na glavo vedno stegnem roki naprej. Kje so pasti? 1. Kjer je voda kalna ni mogoče oceniti njene globine. 2. Čeri v morju ter skal v rekah in j ez- prosite sopotnike za pisno izjavo... Doma pa je reklamacija seveda pisna. Če jo boste nesli na agencijo sami, naj vam uslužbenec pisno potrdi, da je vašo reklamacijo prejel, če pa jo boste poslali po pošti, to storite priporočeno. ŠE NASVET MATURANTOM IN ABSOLVENTOM Izjemen program s fantastično ceno se je do sedaj še vedno končal z razočaranjem in jezo, ker so bile obljube organizatorja potovanja nerealne. Pred odločitvijo zberite čim več ponudb. Takoj izločite agencijo, ki ponuja program za pol nižjo ceno kot ostali konkurenti. Pozanimajte se za vsako podrobnost, zapišite posebne dogovore, podpiše pa naj jih odgovorna oseba v agenciji. Pozanimajte se o “slovesu” agencije pri dijakih ali študentih, ki so že potovali s to agencijo. Če potujete z manjšo agencijo, zahtevajte, da je vsaj del vplačanega denarja deponiran na posebnem računu v banki do odhoda, da ne bi zaradi morebitne nesolventnosti agencije ostali doma. Seveda obvezno preberite Splošne pogoje potovanja. erih včasih ni mogoče opaziti. 3. Spolzka tla ob bazenu in nepričakovano plitko dno lahko spremenijo skok v tragedijo. Nasvete za varno plavanje in kopanje naj bi dobil vsak otrok že takrat, ko se uči plavanja. (Povzeto iz republiškega zdravstvenovzgojnega programa za preprečevanje poškodb vratne hrbtenice pri skoku na glavo v vodo.) Grudnik Milena VMS K pisanju me je spodbudil kratek članek o najdenem poginulem planinskem orlu iz sobotnega Dela (4.71998). Konec meseca aprila je bil v Zgornji Savinjski dolini najden poginul planinski orel. Najditelj ga je dal v prepariranje, nihče pa ni obvestil pristojnih institucij o najdbi. Novinar se v članku sprašuje, kako je mogoče, da pristojne institucije (ministrstva) niso seznanjene z najdbo. To ni nič nenavadnega, saj jih o najdbi verjetno ni nihče obvestil, ne najditelj in ne preparator. Ljudje smo premalo seznanjeni z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni list RS, št. 57,14.10.1993). V tej uredbi jasno piše (8. člen), da je najditelj mrtvih zavarovanih sesalcev in ptičev dolžan o najdbi obvestiti pristojno veterinarsko službo. Ta o najdbi obvesti Prirodoslovni muzej Slovenije iz Ljubljane, ki prevzame truplo poginule živali. Planinci, lovci, kmetje, izletniki: če v naravi najdete poginulo žival, sesalca ali ptico, ki je zavarovana, ste o tem dolžni obvestiti pristojne institucije. Zavarovane živali je prepovedano loviti, ubijati, preparirati, zastrupljati, prodajati, posredovati pri njihovi prodaji, kupovati ali darovati, izvažati ali odnašati v tujino, jih namerno vznemirjati v nj i-hovem naravnem okolju ter uničevati, poškodovati, zbirati in prenašati njihova gnezda oziroma njihove razvojne oblike. Živali zavarovanih vrst sesalcev, ptičev in plazilcev ni dovoljeno zadrževati v ujetništvu. Za našteta dejanja ste kazensko odgovorni. Ponavadi se dogaja, da najditelj kakšne večje poginule živali želi to obdržati in jo da preparirati. V tem primeru že prihaja navzkriž z uredbo. Pregled zavarovanih živalskih vrst: Od sesalcev so zavarovani: vse vrste rovk, beloprsi in rjavoprsi jež, navadni krt, vse vrste netopirjev, planinski zajec, veverica, podlesek, drevesni polh, volk, dihur, mala podlasica, velika podlasica, vidra, rjavi medved, navadni ris in divja mačka. Pri pticah je zavarovana večina vrst, zato je precej lažje našteti, katere vrste, niso zavarovane. Torej pri pticah niso zavarovane le: raca mlakarica, fazan, šoj a, sraka in siva vrana. Vse ostale vrste so zavarovane. Med njimi vse vrste ujed, sov in vodnih ptic. Zavarovane so vse vrste dvoživk (žabe, pupki, močeradi) in plazilcev (kače, kuščarice). Zavarovanih je tudi precej sladkovodnih vrst (npr. raki) in morske živali. Prav tako so zavarovane nekatere žuželke npr. kačji pastirji, nekateri metulji, čebele in čmrlji ter mravlje rodu Formica. Zakaj je bilo zavarovanje teh vrst potrebno? Ker se je njihova številčnost zelo znižala in obstaja nevarnost, da nekatere vrste celo izumrejo. Večinoma so tega krive spremembe v življenjskem okolju, pa tudi direktni posegi v populacije živali (lov, nabiranje). Nekatere zavarovane živali povzročajo škodo na domači živini ali na kmetijskih pridelkih. Za zavarovane živalske vrste sta pristojni za izplačilo škod Ministrstvo za okolje in prostor ali Ministrstvo za kmeti-jstvo, gozdarstvo in prehrano. Seveda j ih je potrebno o š kodah obvestiti. Za komisijski ogled škode pa je zadolžen Zavod za gozdove, območna enota Nazarje. Jeza lastnikov domače živine je včasih upravičena, kljub temu pa vsem oškodovancem odsvetujem, da se poskušate na svoj način odkrižati zavarovane živalske vrste (npr. z nastavljanjem pasti ujedam ali zas-trupljanjem). Na ta način se izpostavljate kazenski odgovornosti. Lepo vas pozdravljam in vam želim čim več prijetnih srečanj z zavarovanimi živalskimi vrstami! Zeleni Franček Agencija Republike Slovenije za učinkovito rabo energije svetuje: “Če na zunanji strani fasade nimate izolacije, namestite toplotno izolacijo z refleksijsko folijo za grelnimi telesi.” Več informacij o učinkoviti rabi energije lahko dobite v svetovalnih pisarnah v Velenju, Šaleška 3, tel. 862-780, in Celju, Prešernova 27, tel. 48-48-822 int. 328. Referat za zdravstveno vzgojo Pravila varnega plavanja in skakanja v vodo ZBREGOVDRETE Tako se reče glasilu OŠ Frana Kocbeka Gornji Grad. V njem so učenci razkrili utrip življenja oziroma vzgojno izobraževalnega dela v preteklem šolskem letu. Bili so pridni in ustvarjalni, prislužili so si veliko priznanj na raznih področjih svojega delovanja. Šolsko glasilo je polno zanimivih poročil in spisov, v njem najdeš kup lepih likovnih del in seveda precej fotografskih posnetkov. Vsaka razredna skupnost se predstavi, na fotografijah pa lahko najdeš vse učence in njihove razrednike. V glasilu se predstavijo tudi junaki iz vrtcev Gornji Grad in Bočna. Člani LITERARNO - NOVINARSKEGA KROŽKA spremljajo vse pomembnejše dogodke na šoli in v kraju. Obveščanje poteka s pomočjo panoja in šolskega radia za šolo in širšo javnost ob koncu leta izdajo šolsko glasilo. Ker pa je na tej strani bolj malo prostora se bom morala omejiti le na par utrinkov iz glasila. V njem sem čisto na zadnjih straneh,pod rubriko namesto zaključka, našla nekaj zanimivih in zabavnih vrstic. Zdele so se mi najprimernejše za počitniško branje bobenčka in oči na peclje, tukaj so: NAJBOLJ POSL UŠ ANE SKLADBE V LETOŠNJEM LETU Tuje: 1. My haert will go on (Celine Dion) 2., Zovem te ja (Danijela). 3. Stop (Space Girls) 4. As long as yu lowe me (Backstreet Boys) 5. Mr. Jonson (Aqva) Domače: 1. Naj bogovi slišijo (Vili Resnik) 2. Jaz sem nor (Adi Smolar) 3. Silvia (Magnifico) 4. Pozor, pozor (Pover Dancers) 5. Nisem več s tabo (Big foot mama) Namesto zaključka NEKAJ RECEPTOV ZA UPORABO BRATA ALI SESTRE Za mlajšo sestro: Z njo prijazno spregovoriš. Poveš, kaj bi rad, da stori namesto tebe. Če okleva, ji rečeš, da imaš veliko naloge. Če to ne zaleže, ji obljubiš njeno najljubšo jed ali sladkarijo. Podkupiš jo. Obljubiš, da boš naredil kaj namesto nje, npr. nalogo. Zagroziš, da boš staršem povedal, kje je bila brez njihove vednosti. Obljubiš, da ji boš posodil svoj najljubši pulover. Opomba: recept velja samo za otroke od 3-8 let! Kratek recept Svojega brata prepričam z grožnjo, da se z njim ne bom več pogovarjala. Recept za uporabo starejše sestre - da npr. umije posodo namesto mene (to najbolj sovražim) V kopalnico ji prinesem pižamo. Ne motim je pri učenju. Namesto nje grem v trgovino. Po jedi za njo obrišem mizo. Se en recept za starejšo sestro: Ziutrai ji naredim zajtrk. Vse pospravim namesto nje. Pomagam ji skuhati kosilo, če mame ni doma. Po kosilu prostovoljno pomij'em posodo in pospravim po kuhinji- Ves dan sem prijazna do nje. Poseben recept: Potrebuješ: sestro ali brata (v mojem primeru je to sestra), čas, potrpežljivost, dobro voljo in bombone ali nekaj sladkega. Navodilo: Sestro pripravim do tega, da si vzame čas. Ponudim ji bombone ali kaj sladkega ter lepo, počasi in premišljeno pričnem z uvodom o življenjskih resnicah in neresnicah (sestra tako vse verjame), o ljubezni in predvsem o tem, da se moramo razumeti. Nato ji sveto obljubim, kaj vse ji bom pomagala in kako ji bom koristila, če... Na tem mestu pa ji izdam svoj e želje. Se preden lahko odpre usta, ji na kratko ponovim malo uvoda in ji blazno resno svetujem, naj bo odgovor pozitiven. Če je odgovor negativen, ji dam čas za razmislek in vztrajam. Vztrajam trmasto in največkrat se me naveliča in se vda. NAJPOGOSTEJŠI “ZLA JANI NAPEVI” STARŠEV * Pojdi spat, ker boš morala zjutraj zgodaj vstat! * Zakaj si tako izbirčna? * Se vidi, da te daje puberteta. * Utihni, pospravi si sobo, utišaj radio! * Uči se, ker se učiš zase. * Ne glej televizije sredi popoldneva. * Prinesi drva, pomedi, pospravi posodo! * Ali si naredila domačo nalogo? * Zasvojena si s TV. * itd ‘S •• pum r §, ZEMLJA 22. 4. je dan Zemlje. S tem dnem hočemo opozoriti ljudi, kako je naša Zemlja onesnažena. Ker s tem hočemo, da bi bila Zemlja čistejša, predlagam, da bi ljudje spremenili način živjenja. Želim si: - da ljudje ne bi odmetavali odpadkov - da bi avte izdelovali na sončno energijo - da bi elektriko pridobivali le na osnovi vodne energije - da bi vse tovarne imele čistilne naprave - da bi kmetje ne onesnaževali čistih voda - da bi odpadke znali koristno predelati v nove izdelke - skratka, da bi se ljudje navadili na čisto in zdravo življenje. Tudi jaz se bom tega držala. Če bom videla kje kakšen papirček, plastiko ali kaj podobnega, jo bom pobrala in nesla v smeti, pa čeprav ga nisem jaz odvrgla. Maja Časi 2. razred, OS Nazarje ZEMLJA Zemlja je okrogel planet. Je eden izmed devetih planetov, ki obdajajo Sonce. Zaenkratje tudi edini planet z živimi bitji. Zemlja je obdana s plastjo zraka. Na zemlji je voda. Voda in zrak pa sta osnovi za življenje človeka, živali in rastlin. Ožbej Šverc 2. razred, OŠ Nazarje _ Slovenska skupina Napo U j I m Icon se pripravlja na snemaiv H 1 je novega video spota. N ovi- B £ ca je toliko zanimivejša, ker se bo snemanje odvijalo na grškem otoku Krfu.To pa še ni vse. Ljubljanska agencija, prek) katere fantje konec julija potujejo na Krf, omogoča vsem oboževalcem skupine, da preživijo počitnice skupaj z Napoleoni-Tako bodo fantje čez dan snemali videospot, ponoči pa se z gosti zabavali in noreli do poznih jutranjih ur. Sicer pa se skupina Napoleon trenutno nahaja na promocijski turneji, v okviru katere bo nastopila v vseh večjih krajih po Sloveniji. Pišete jim lahko na naslov FAN CLUBA: Napoleon, Tržaška cesta 121, 1000 Ljubljana. OBISK NA GLINU V petek, 13. februarja, smo učenci 2. razreda obiskali Glin, kjer smo si ogledali kotlovnico. V kotlovnici stoji ogromna peč. Temperatura v tej peči mora doseči 1100 stopinj celzija. To temperaturo dosežejo z žagovino in lesenimi odpadki. V peči je ogenj čez vse leto, le za en teden ugasne. Takrat peč očistijo in če je potrebo tudi kaj popravijo. To energijo iz peči uporabljajo stanovalci blokov, Elkroj, MGA, glasbena šola... Prav je, da v tej peči lahko kurijo odpadke, s tem si ljudje pridobijo toplotno energijo in tudi mi smo s tem obiskom doživeli lep in prijeten dan. Tamara Remšak 2. razred OŠ Nazarje GLASBENA ŠOLA NAZARJE VABI NA KONCERT UDELEŽENCEV MEDNARODNE KLAVIRSKE ŠOLE POD VODSTVOM PROF. BLAŽENKE ARNIČ (od 29.6. do 12.6. na Schubertovem konzervatoriju na Dunaju) V NEDELJO, 12 .JULIJA 1998 OB 17. URI v dvorani glasbene šole Nazarje Pred nekaj dnevi je naš latino lepotec Jan Plestenjak nastopil na tridnevnem velikem festivalu “Budva 98" .Udeležba na tem tradicionalnem glasbenem spektaklu je bila ogromna in odlična, med drugim i se ga je tokrat udeležila tudi Ivana Spagna. Jan je prejel nagrado za najboljšo interpretacijo. Poleg tega je bila njegova zmagovalna sldadba “Ostani" tudi hit dneva na radijski postaji v Beogradu. Carrapicho je skupina šestih odličnih glasbenikov, ki prihajajo iz daljne dežele, ki ji pravijo Amazonia, in s seboj nosijo mite in legende tamkajšnjih narodov. Belih, Indijcev in mešanih. Neverjeten glas, ki pripada Jose Marii Nunes Correa, plesalci, ki vse skupaj samo še dopolnjujejo - vse to so Carrapicho. Pri nas so se najprej proslavili s sldadbo “Tic, Tic Tac". Zdaj so pred nami z drugim albumom “Re-bola" in novim singlom “Quero Amor". Nova hrvaška senzacija se imenuje Kultura. Skupina prihaja iz Poreča, sestavljajo pa jo štirje glasbeniki, ki so začeli nastopati po lokalnih klubih z akustičnimi obdelavami rock pesmi 90-tih. Ko so nadaljevali še z avtorskimi skladbami, so se začeli pogosto pojavljati na raznih rock manifestacijah in festivalih v Puli, Rijeki, Opatiji in Zagrebu. Mlad band so še posebej opazili na njihovem najpomembnejšem nastopu - pulskem “Art&Music Festivalu 97", kjer so osvojili publiko. Letos je nastal njihov prvi album “Ogledalo"; prvi singl “Na kraju dana" pa je dober pokazatelj, v kateri smeri gre zvok Kulture. Zdi se, da je pred nami skupina, ki bo lahko v Sloveniji in na Hrvaškem stopila ob bok kvalitetnim bandom, kot sta Garbage in Skunk Anasie. Alenka Ranč Burger Veniše Konjeniški turnir Grand prix Veniše ‘98 Zadnji junijski vikend je na Venišah v organizaciji Konjeniškega kluba Velenje potekal velik konjeniški turnir z nazivom Grand prix Veniše ’98. Turnir, katerega pokrovitelj je bila Občina Nazarje, je pomenil neke vrste napoved novega projekta na Venišah: pokrite jahalnice, ki bo omogočala jahanje tudi v slabih vremenskih pogojih in v zimskem času. “Zaradi svoje lege in naravnega okolja imajo Veniše vse možnosti za razvoj bogate turistične ponudbe poleg že obstoječega rekreativnega konjeniškega športa, kar si vsi tudi želimo, ” je na otvoritveni slovesnosti dejal nazarski župan Ivan Pumat. “Turnir Konjeniške zveze Slovenije je na Venišah prvo tovrstno tekmovanje, želim pa, da bi se na tem prostoru vsako leto zbrali tekmovalci in ljubitelji konj ter konjeniškega športa in prikazali svoje znanje ter spretnosti.” Franc Burgerje ob tej priložnosti obudil spomin na čas pred 14 leti, ko je bila podoba Veniš bistveno drugačna kot danes. Od takratnih objektov je ostal le še kozolec, iz mirnega, odmaknjenega kraja, pa je nastal pravi turistični center. Le-ta se že širi z gradnjo teniškega igrišča, konjeniški šport pa bo veliko pridobil z izgradnjo v uvodu omenjene pokrite jeniški turnir, prihodnje leto pa naj bi gostili državno prvenstvo v preskakovanju ovir. Prvi dan tekmovanja je bil namenjen preskakovanju ovir. Najmlajši tekmovalci so se pomerili v kategor-iji Al (100 cm). S postavljenim parkurjem so brez napak opravili Maja Novak, Tjaša Copot, Borut Knapič, Nataša Burger in Niko Lah (vsi KK Velenje), Sandra Kocjančič, Tadej Hernavs in Primož Rifelj (vsi KK Gotovlje) ter Blaž Bregant (KK A klub Maribor). V kategoriji A2 (110 cm) je pri mladincih zmagal Janez Krumpak (KK Krumperk) pred Barbaro Čremožnik (KK Gotovlje) in Grego Slatinškom (KK Piramida). Pri članih je bil v tej kategoriji najboljši Aleš Pevec (KK Velenje), druga je bila Irena Drobnič (KK Ljubljana) in tretji Sandi Smolnikar (KK Krumperk). Primož Rifelj je na Venišah dokazal, da še vedno sodi med boljše tekmovalce (foto: Ciril Sem) jahalnice. “Naše veliko upanje je,” je še dejal Burger, “dase bo Matjaž Čik, najuspešnejši jahač v preskakovanju ovir v Sloveniji, odzval našemu vabilu in pričel trenirati tudi naše bodoče jahače.” Predsednik Konjeniške zveze Slovenije Gregor Pintar je bil nad pogoji razvoja tega športa na Venišah prijetno presenečen, nadvse pozitivno pa je ocenil tudi izvedbo tokratnega turnirja, katerega vodja je bil Rudi Hramec. Na Venišah naj bi še letos znova organizirali kvaliteten kon- V kategoriji L (120 cm) sta prvi dve mesti osvojila člana KK Gotovlje, Andrej Kučer in Primož Rifelj, tretje mesto pa je pripadlo Gregi Slatinšku (KK Piramida). Finale sobotnega dne je bilo seveda tekmovanje v kategoriji Ma (130 cm). Matjaž Čik (KK Velenje) je upravičil vlogo favorita in zmagal pred Sandijem Smolnikarjem (KK Krumperk) in klubskim kolegom Alešem Pevcem. Za razliko od prejšnjega dne je nedelja prinesla poleg soparnega vremena še močno popoldansko Ob zaključku tekme Grand prix nevihto, ki je dodobra razredčila Veniše’98sobilizadovoljnivsi,tako vrste gledalcev. Tekma enovpreg in organizatorji kot pokrovitelji in tek- dvovpreg zaradi tega ni izgubila na movalci ter nenazadnje gledalci, zanimivosti, kar je še dokaz več, da med katerimi j e bil tudi državni sek- Predsednik organizacijskega odbora Franc Burger podeljuje pokal Ferdu Korpniku (foto: Ciril Sem) bi konjeniška zveza ti dve disciplini res morala uvrstiti v svoj program. Med enovpregami je bil tokrat najuspešnejši Silvo Lenko, drugi je bil Ferdo Korpnik, tretji pa Anton Puncer. Pri dvovpregah je s progo najbolje opraviljože Češnovar, drugo mesto je osvojilTomaž Steblovnik, tretje pa Alojz Blekač. retar za energetiko Alojz Kovše. S ponovno uveljavitvijo konjeniškega športa v Zgornji Savinjski dolini se na tem področju kažejo svetle perspektive, le izkoristiti jih bo treba na pravi način. Prav v tej vlogi pa naj bi se izkazal novi Konjeniški klub Veniše, ki je že v ustanavljanju. Franci Kotnik Lokostrelski klub Mozirje Državno prvenstvo in turnir v Piranu 28. junija je bil v Piranu zadnji pregledni turnir za sestavo državne reprezentance v disciplini FITA. Med članicami je zmagala Bernarda Zemljak, za njo pa se je uvrstila Jožica Emeršič. Dušan Perhač je pri članih zasedel drugo mesto, Ivan Šket pa 19.. Renato Šporn je med kadeti zasedel 2. mesto. Prav tako je 2. mesto dosegel Miro Borštner. Barve Slovenije bodo tako v disciplini FITA avgusta na evropskem prvenstvu v Franciji zastopali Bernarda Zemljak, Štefan Ošep in Dušan Perhač. 4. in 5. julija pa se je 65 najboljših slovenskih lokostrelcev v poljskem streljanju pomerilo na turnirju v Pi- ranu. Naslov državne prvakinje med članicami si je pristreljala Jožica Emeršič, za njo pa se je uvrstila Bernarda Zemljak. Dušan Perhač, ki je bil zmagovalec lani, je za državnim odličjem letos zaostal zadvakroga. Vsi trije tekmovalci bodo v reprezentanci Slovenije nastopili na svetovnem prvenstvu, ki bo od 1. do 9- avgusta v Avstriji, Perhač in Zemljakova pa se bosta 14. julija pomerila tudi na turnirju, ki šteje za grand prix, na Češkem. Benjamin Kanjir Ju-jutsu klub Samuraj Gornji Grad Uspešni tudi na evropskem tekmovanju Gornjegrajski “samuraji” so med prvomajskimi prazniki sodelovali na 1. evropskem klubskem prvenstvu za mladince in kadete v Leskovcu pri Krškem. V mladinski konkurenci (borbe)je klub zastopal David Sedušak. Isti tekmovalec je v kategoriji do 76 kilogramov tekmoval za Policij ski klub borilnih veščin iz Celja in precej pripomogel h končnemu drugemu mestu, s katerim so se na koncu morali zadovoljiti Celjani. V kadetski konkurenci (borbe) se je bil ogorčen boj za prvo mesto med JJ klubom Samuraj Gornji Grad in poljskim klubom Sport “Energetyk” Elektrovnijaworzno. Po izenačenih borbah so bili Poljaki za odtenek boljši in premagali Gornjegrajce z rezultatom 7:5. V soboto, 16. maja, pašo Gornjegra-jci gostili tekmovanje v državnem prvenstvu v Ju-jutsu DUO sistemu. Tekmovanja se je udeležilo 50 tekmovalcev iz sedmih slovenskih klubov. Tekmovalni par domačega kluba Tomi Stankovič- Bernard Basd je v članski konkurenci zasedel drugo mesto. Zaostala sta samo za aktualnima svetovnima prvakoma Gričar - Pigner iz Tacna. Gornjegrajca sta bila edina, ki stase zmagovalcema uspela približati na manj kot deset točk zaostanka, kar je najmanjša doseženara-zlika v tej sezoni nasploh. Teden za tekmovanjem v domači dvorani so se ju-jutsarji iz Gornjega Gradu udeležili državnega prvenstva za kadete in člane v Mariboru. Zaradi poškodb so se tekmovanja udeležili samo trije tekmovalci. V kategoriji do 63 kilogramov je Peter Stakne do finala prepričljivo pre- magal vse nasprotnike. Za končno zmago mu je zmanjkalo moči, saj je finalni obračun izgubil samo s točko zaostanka. Zato pa se je Blaž Slatin-šek v kategoriji do 55 kilogramov okitil z naslovom državnega prvaka. Žal uspeha zaradi poškodbe komolca ni mogel okronati Ivo Ermenc. Kljub temu mu je uspela uvrstitev v finalni obračun, kjer se je moral zadovoljiti z zanj skromnim drugim mestom. Savinjčan SSK Ljubno BTC Skoki tudi poleti Člani SSK BTC Ljubno ob Savinji ne počivajo in pridno trenirajo ter se udeležujejo tekem na plastičnih skakalnicah po Sloveniji. Pri tem dosegajo zavidljivo dobre rezultate, ki jih uvrščajo v sam vrh mladih slovenskih skakalcev. V zadnjih dveh mesecih je potekalo Primož Peterica. veliko število tekem. Tekma za občinski praznik Cerkelj (MIP) je bila v Ad-ergasu 23. maja. Udeležilo se je je 41 skakalcev. V kategoriji dečkov do 12 let je Sašo Tadič dosegel 17., Rok Re-berčnik pa 19. mesto. Tekma za občinski praznik Mengša, ki je potekala v Kranju, je bila teden kasneje. V kategoriji dečkov do 13 let je med 53 tekmovalci Rok Reberčnik dosegel 16., Robi Brinovšek pa 33. mesto. V kategoriji do Mletje Gašper Juvan dosegel 8., Gregor Brinovšek 34., Rok Reberčnik 35. in Robi Brinovšek 55. mesto. Tekma za Pokal MIP, ki jo je organiziralo ŠD Dolomiti, je bila 31. maja na skakalnici v Guncljah v ljubljani. V kategoriji dečkov do 12 let je med 59 nastopajočimi Sašo Tadič dosegel 4., Rok Reberčnik pa 13. mesto. Tekma zaIX. Pokal Tržiča-Pokal MIP jebila 13. junija. V kategoriji dečkov do 12 let je Sašo Tadič dosegel 7. mesto, Rok Reberčnik pa 14. mesto. Nastopilo je 40 tekmovalcev. Vkategoriji do 14 let je nastopilo 51 tekmovalcev. Gašper Juvan je dosegel 6., Grega Brinovšek 17., Robi Brinovšek 23. in Sašo Tadič 41. mesto. Tekma zamemorial Marjana Kropar-ja je bila 21. junija v Tržiču. Nastopilo je 58 tekmovalcev, tekmovali so samo člani. Primož Piki je zasedel 17. mesto, Gašper Slatinšek 52. mesto in Luka Ajnik 54. mesto. Omeniti velja, da je prvo mesto na tej tekmi dosegel Revija skokov v Mostecu je potekala 19. in 21. junija. Najprej so tekmovali dečki do 12 let. Rok Reberčnik je dosegel 6., Sašo Tadičpa 7. mesto. V kategoriji do 14 let je Gašperjuvan dosegel 9-, GregaBrinovšek31.,Sašo Tadič 51. in Robi Brinovšek 70. mesto. Dve tekmi sta bili še konec junija v Kranju. 26. junija je bila tekma za dečke do 12 let, kjer je med 52 nastopajočimi Rok Reberčnik dosegel 10. mesto. Dan kasneje je bila še tekma za dečke do 14 let, kjer je nastopilo 51 dečkov. Gašperjuvan je dosegel 5., Grega Brinovšek 17.,RokReberčnik31. in Robi Brinovšek 41. mesto. Potekalo je še več tekem, med njimi jebila tudi Tekma zarudarsko svetilko, katerih rezultati bodo objavljeni prihodnjič. V okviru Flosarskega bala bodo tudi na Ljubnem v soboto, 1.avgusta, potekale skakalne tekme. V. Retko Strelsko društvo Gornji Grad Tekma ob občinskem prazniku V okviru prireditev ob gornjegrajskem občinskem prazniku je bila 28. junija na strelišču LD Gornji Grad na sporedu tekma z malokalibrsko puško. 36 strelcev, ki se je tekme udeležilo, je formiralo 9 ekip. Najboljša je bila ekipa Lokostrelci z doseženimi 225 krogi, drugi so bili Veterani z 221 krogi, tretjapa Sekcija Bočna z 210 krogi. Med posamezniki je bil najboljši Žarko Krajnc s 84. krogi, za njim se je uvrstil Ivko Poličnik s 77 krogi, tretji pa je bil Marko Mlinar z nas-treljanimi 74 krogi. Najboljša ekipa je prejela pokal, najboljši posamezniki pa medalje. Benjamin Kanjir 3313 POLZELA Polzela 131 max mm m 720-343 LK Indiana Lokostrelsko tekmovanje v Logarski dolini Na kmetiji Gradišnik v Logarski dolini je v organizaciji LK Indiana 2 0. junija potekalo lokostrelsko tekmovanje za CAMO pokal. Tekmovanja se je udeležilo več kot sto tekmovalcev iz Slovenije, Hrvaške in Češke. Tekmovalci domačega kluba so blesteli v kategoriji samostrel, saj so osvojili prva tri mesta. Prvi je bil Tomaž Praprotnik, drugijanko Pinter, tretje mesto pa sta si delila Sandi Huič in Gorazd Grosek. Praprotnik je dosegel rezultat, ki je za 5 točk višji od evropskega rekorda. V kategoriji lok CU sta prvi dve mesti osvojila člana DLLL Mobitel LjubljanaUrošaKrička in David Rebec, tretji pa je bil Jože Ravnjak iz LD Koroška. V kategoriji lok 3D je največ znanja pokazal Tomaž Filipič -ZŠC Ljubljana, drugi je bil Jure Goleč -DLLL Mobitel, tretji pa Borut Žabkar - 3D Savinjska. LK Indiana Logarska dolina je za izvedbo tekmovanja prejel številne pohvale. Benjamin Kanjir Zgornjesavinjska liga v malem nogometu Zaključek prvenstva S tekmo izbranih selekcij Zadrečke in Savinjske doline, ki se je tokrat končala z zmago slednjih z rezultatom 1:4, ter podelitvijo pokalov in nagrad, smo tudi uradno zaključili tretjo sezona Zgornjesavinjske lige v malem nogometu. Namen lige je bil tudi tokrat povezovanje najboljši h ekip posameznih krajevnih Kg v enotno Kgo in s tem krepitev sodelovanja in druženja športnikov vseh petih občin. Z letošnjo sezono smo lahko v celoti zadovoljni, saj je organizator in obenem tudi pokrovitelj, športno društvo Vrbovec Nazarje, poskrbel za brezhibno organizacijo prvenstva, igralci pa so s svojimi igrami navduševaU številne gledalce tako v jesenskem kot spomladanskem delu prvenstva. Bilo je sicernekaj problemov, katere pa smo z medsebojnim razumevanjem in ažurnim delom disciplinske komisije reševah sprotno in pošteno. Čeprav je bil za razliko od prejšnjih dveh, v tej sezoni zmagovalec znan že nekaj kol prej, to nivplivalo na zanimivost Uge, saj so se boji za ostala mesta razplamteU prav ob koncu. Pa poglejmo, kakšno sliko so si ustvarile ekipe po vrstnem redu v sezoni 1997/98. Zadruga Mozirje: Ekipa, ki v le tošnji sezoni praktično ni imela konkurence, saj si je pred zasledovalci priigrala kar 11 točk prednosti. Sestavljajo jo izkušeni igralci, ki v svoje vrste postopoma vključujejo tudi mlajše navdušence, kar daje ekipi in njeni igri dodatno kvaliteto in motiv. Izredne motivacije pa so bdi igralci deležni tudi s strani predstavnika sponzorjain vodje ekipe Roberta FeUcijana. Razborje: Izredno homogena in organizirana ekipa, kije skozi celotno sezono igrala konstantno dobro. Zasluženo je dosegla svoj največji uspeh, katerega bo z neumornim vodjem Jožetom Štor-gljem in svojimi zvestimi navijači prav gotovo znala proslaviti. Policija: Tudi zanjo je to naj večji uspeh. Po lanski sezoni, ko so si uvrstitev v Kgo zagotovih v kvalifikacijah, so tokrat izkoristili svoje znanje in kvaliteto ter zasluženo osvojih tretje mesto. Solčava: Kljub temu, da letos ni bila povsem v vrhu, je še vedno ena od najkvalitetnejših ekip v ligi. V borbenosti in nepopustljivosti za vsako točko so jo nekajkrat zaradi sodniških odločitev izdah živci, kar je tudi vpUvalo na slabše rezultate v zaključnem delu prvenstva Kokarje: trenutno povprečno najstarejša ekipa v ligi. Za razliko od prejšnjih dveh sezon, ko je obakrat slavila, je tokrat s 5. mestom dokazala, daje še vedno v formi in se lahko še vedno kosa z veUko mlajšimi ekipami. Polda’s - West Blue Jeans: Konstantno dobra ekipa, kateri pa se je v tej sezoni poznalo daljše nei-granje njenega kapetana in vodje Zgojznika. Kljub temu so Poldasi zbrah dovolj moči v svoji matični ligi v Mozirju, kjer so že tretjič zapored osvojili prvenstvo. Avtoelektrika Bitenc: Domači ekipi se kljub novemu sponzorju, tako kot lani, niuspelo rešiti kvalifikacij za naslednjo sezono. Vendar pa jim te ne bi smele delati preveč težav, saj so z dobro igro, predvsem v drugem delu, pokazah, da znajo igrati in da se od Kge ne nameravajo kar tako posloviti. Zalugnca: Po odločilnem jesenskem delu prvenstva, ko so bili celo v zgornjem delu razpredelnice so Zalugnčani v drugem delu popolnoma popustili. Ker jim tudi v ligi ne kaže najbolje, bo verjetno tako tudi v kvalifikacijah. Foršt: Največje nogometno presenečenje te sezone. Po dveh uvrstitvah tik pod vrh, že v naslednji sezoni izpad. Kaj je vzrok temu, najboljevedovekipi sami. Dejstvo pa je, da niso imeli srečne roke pri zamenjavi vodstva, saj je zdajšnje popolnoma zataji- lo. Davidov hram: Tudi to ekipo lahko imenujemo kot veliko negativno presenečenje, saj je v ligi sodelovala že od vsega začetka in dosegla vidne rezultate. Predvsem jesenski del je bil zanje porazen, nekaj težav so imeli s številom igralcev, vse to pa jih je pripeljalo na sam rep razpredelnice. Tildi strelci so bili zelo razpoloženi. Med njimi si je naslov najboljšega z 20 goli zagotovil Miran Pod-pečnik iz zmagovalne ekipe Zadruge Mozirje. Na koncu sezone 1997/98 bi se rad kot komisar lige opravičil, če je bilo kaj narobe, obenem pa se zahvalil vsem igralcem, organizatorju, sodniku, zapisnikarjema in nenazadnje tudi vsem igralcem za dobro sodelovanje pri uspešni izvedbi tako zahtevnega projekta, kot je Zgornjesavinjskaliga. KvaK-fikacije za naslednjo sezono bodo potekale v začetku julija, o čemer boste pravočasno obveščeni. Komisar lige Franjo Pukart Krajevna liga Nazarje Rezultati 20. kola, 30. maja: Wyat: Derby 3:2, Kokarje: Pobrežje 2:1, AE Bitenc-Erbo: Kokarje Quattro 2:1, Mladost: Peklenščki 1:6, Metka-Bohač-T: Joples 1:6, Odpisani: Prodajni center Nazarje 2:3. Rezultati 21. kola, 6. junija: Joples: Odpisani 10:0, Derby : Prod. center Nazarje 1:3, Kokarje Quattro : Mladost 4:2, Pobrežje: AE Bitenc-Erbo 1:6, Peklenščki: Metka-Bohač-T 3:3, Wyat-. Kokarje 2:0, Kokarje Quattro : Kokarje 10:0. Rezultati 22. kola, 13. junija: AE Bitenc-Erbo: Wyatt4:3, Mladost: Pobrežje 0:0, Kokarje : Derby 3:1, Odpisani: Peklenščki 3:5, Prodajni center Nazarje joples 7:1, Metka-Bohač-T: Kokarje Quattro 2:0. Lestvica po 22. kolih: 1. Joples 53,2. EA Bitenc-Erbo 46,3. Wyatt 46,4. Kokarje Quattro 46, 5. Kokarje 44, 6. Prodajni centerNazarje40,7. Mladost 25,8. Peklenščki 20, 9. Metka-Bohač-T 16,10. Pobrežje 14, 11. Derby 13,12. Odpisani 8. Veteranska liga Rezultati 12. kola, 2. junija: Lepa njiva: Solčava 1:0,3B: Odpisani 7:1, Mladost : Trnava 9:1, MVM Trg: Savinjske novice 2:1. Rezultati 13. kola: Mladost: MVM Trg 2:1, Sav. novice : 3B 4 : 2, Odpisani: Lepa njiva 2:2, Solčava: Trnava 1:3. Rezultati 14. kola: Trnava: Odpisani 0:11, Lepa njiva: Sav. novice 0:5, Mladost: Solčava 8:0,3B: MVM Trg 0:3 BB. Lestvica po 14. kolih: 1. MVM Trg 36,2. Mladost 33,3. Trnava 33,4. Lepa njiva 19,5- Savinjske novice 13,6.3 B 9,7. Solčava 9,8. Odpisani 5. Gornji Grad Rezultati 12. kola: Catpiler: Mes. Rup 1:3, G. Trobej: ŠD N. Štifta 2:6, Novo naselje: Vias 0:7. Rezultati 13. kola: Novo naselje: Mes. Rup 1:0, Catpiler: Vias 0:7, G. Trobej: Davidov Hram 0:4. Rezultati 14. kola: Catpiler: Novo naselje bb 0:3, Davidov Hram: ŠD N. Štifta 5:1, Mes. Rup: Vias 0:2. Lestvica po 14. kolu: 1. Vias 28, 2. Davidov Hram 28, 3. Novo naselje 25,4. ŠD Nova Štifta 15, 5. Mesarstvo Rup 13,6. Selekciji Savinjske in Zadrečke doline pred zaključnim srečanjem na igrišču v Nazarjah (foto: Ciril Sem) Šmartno ob Dreti Druženje nogometnih prijateljev Dobrih pet let je že minilo, odkar je Vili Krajnc skupaj s stanovskimi kolegi Jamškom, Betonom in Tivoldom v Tirani prvič predstavljal slovensko sodniško nogometno organizacijo v evropskih pokalih. Tri leta kasneje se je v Avstriji v enaki vlogi pojavil še na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo, z aktivnim sojenjem pa je uradno prenehal lani. Za slovo od “mednarodne slovenske sodniške posadke” letnika 93 je Vili Krajnc v Šmartnem ob Dreti, kamor se je preselil iz Gornjega Grada, pred štirinajstimi dnevi priredil družabno srečanje z nazivom “Srečanje nogometnih prijateljev.” Nogometni sodniki in šmarski veterani pred “zgodovinskim” srečanjem v Račneku (foto: Ciril Sem) Gostišče Trobej 6,7. Catpiler 2. Radmirje Rezultati 16. kola, 31. maja: Favoriti: Ni hud’ga 8:2, Derby - Juvanje 1:6, Homce: Pekel 3:4, Razbor-je - Pek. Kramer 3:0, Odpisani: Gmajna 1:12. Rezultati 17. kola, 7. junija: Homce: Juvanje 3:4, Deity - Gmajna 0:3, Favoriti - Pek. Kramer 6:3, Razborje - Ni hud’ga 12:0, Odpisani-Pekel 2:10. Rezultati 18. kola, 14. junija: Derby: Pek. Kramer 2:5, Homce -Gmajna 1:6, Odpisani: Ni hud’ga 2:1, Favoriti: Pekel 4:8, Razborje Juvanje 2:0. Končni vrstni red: 1. Razborje 42, 2. Juvanje 42, 3. Gmajna 40,4. Pekel 38,5. Derby 26, 6. Pek. Kramer 26, 7 Homce 22, 8. Favoriti 15, 9- Odpisani 6, 10. Ni hud’ga 6. Krajevna liga Šmartno ob Dreti Rezultati 11. kola, 30. maja: 3 B: TUrky 3:0, Vias: Želve 3:0, BAG : Input 3:0, Bohinc: Vološki voli 6:1. Rezultati 12. kola, 6 junij: Bohinc: Vias 2:1, Vološki voli: BAG : 3:2, Input: 3B 4:2, Thrky: Želve 0:3. Lestvica po 12. kolih: 1. Vološki voli 31, 2. Vias 25, 3. 3B 23,4. BAG 21,5. Bohinc 15,6. Input 10,7 Želve 4,8. Turky 4. Na igrišču v Račneku so nogometni sodniki, okrepljeni z urednikom športnega dnevnika Ekipa Slavkom Sakelš kom, pomerili moči z domači- mi veterani, ki jih je vodil Božo Gov-ek. Prvi zadetek je domačinom “zabil” prav Vili, do odmora pašo sodniki uspeli še enkrat premagati šmarškega vratarja. Koje protikon-cu drugega polčasa že vse kazalo, da se bo tekma končala z gladko zmago gostov, so veterani le prišli do častnega gola. Končni rezultat: 1:2. Nadvse zanimivo in unikatno je bilo sojenje te nogometne tekme, saj sta jo sodila mednarodna rokometna sodnika Darko Re-penšek in Janko Požežnik. Pravila brcanja sta priredila kriterijem rokometne igre (ali pa je bilo morda obratno?), ne glede na to pa nogometni sodniki v vlogi igralcev niso imeli pripomb. Poskuse grobe igre sta v kali zatrla in pripeljala srečanje do konca brez poškodb. Ko sta v hudi vročini dvakrat po rokometno prekinila igro in omogočila okrepčilo žejnim, sta bila deležna velikega odobravanja s strani akterjev srečanja. Prijatelju Krajncu sta ob njegovem slovesu od nogometa podarila zlato piščalko. Srečanja nogometnih prijateljev so se udeležili tudi nazar-ski župan Ivan Pur-nat, predsednik KS Šmartno ob Dreti Franjo Remic in Aleš Türk, ki sedaj igra nogomet pri kölnskem drugoli-gašu Fortuni (obsežnejši intervju z Alešem Thrkom bomo objavili v prihodnji številki). Viliju Krajncu so se zahvalili za vse, kar je s svojim delom dal slovenskemu nogometu. Iskreno zahvalo so mu izrekli tudi za promocijo kraja in doline, ki jo je posredno ali neposredno opravljal povsod, kjer je žvižgal s sodniško piščalko ali mahal s.sodniško zastavico. Vili se je vsem zahvalil zalepe misli in želje ter se za operativno pomoč pri izvedbi srečanja zahvalil Štefanu Ilirku in Božu Goveku, kakor tudi pokroviteljem Občini Nazarje, Krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti in Gostišču Štorman. Večer v Račneku se je že prevesil v noč, ko je ob nogometnem igrišču še vedno tekla živahna debata o tej privlačni igri z žogo, o spominih na številne odso-jene tekme in, kajpak, o letošnjem svetovnem nogometnem prvenstvu. Franci Kotnik Spoznajte Zgornjo Savinjsko dolino tudi z višine POLETITE V TANDEMU! Izkušeni piloti DJP Finesa Gornji Grad vas popeljejo z jadralnimi padali nad Zgornjo Savinjsko dolino na naslednjih relacijah: * Golte (Medvedjak) - Mozirje..4000 SIT * Golte (Medvedjak) - Rečica..4000 SIT * Golte (Stari Stani) - Ljubno.4000 SIT * Lepenatka - Gornji Grad..4500 SIT * Semprimož - Gornji Grad..3000 SIT * Logarska d. (Klemenškova domačija)..4000 SIT * Velika planina - Podvolovljek.4000 SIT Izbor relaaje je odvisen od vaših želja in vremenskih pogojev. V ceno so vključeni: prevoz na vzletno stezo, najem opreme in nezgodno zavarovanje. Rezervacije in informacije: 063/843-296 ali 0609/625-960 ®VVWVi Podjetje trgovine, turizma in proizvodnje, Mozirje d.d. S skupnimi močmi in znanjem ^ odpiramo zirie d.d. « računalništvo Na trgu 14, Mozirje, telefon: 063 833 602 ODDELEK RAČUNALNIŠTVA v PE Papirnica Mozirje e RAČUNALNIKI TISKALNIKI ,„N». se MULTIMEDIJA RAČUNALNIŠKE IGRE INTERNET OPREMA ** Računalniki z multimedijo že od 127.990,oo sit dalje. PROGRAMSKA OPREMA MODEMI in še marsikaj ^ cena ne vključuje PD PAPIRNICA MOZIRJE vam nudi zelo ugodno: Zvezek A4 od...................100,00 SIT Zvezek A5 od........................60,00 SIT Šol. nahrbtniki od...............1.878,00 SIT dalje Peresnice polne od...............1.133,00 SIT dalje Barvice JOLLY 1/12 kovina........1.350,00 SIT Mapa z elastiko od.................227,00 SIT Sprejemamo naročila za delovne zvezke in knjige. SAMO MOZIRJE Do 30% sezonsko znižanje cen obutve ALPINA. Tovarniško znižanje moških in ženskih denarnic TOKO. SE PRIPOROČAMO! M vse zlato, kar se sveti, blato pa tudi ne, kar se ne sveti Najprej moram zapisati, da mi gospa Vera Poličnik ni stopila na kurje oko, ker ga nimam. Imam pa pravico napisati to, kar mislim, in to kar je res. Res pa je, da v svojem članku nisem nasprotoval “borčevskim” proslavam, kakor tudi ne poštenim partizankam in partizanom. Jasno pa je, da sem (in bom) nasprotoval brezobzirni politični ideologiji KP, ki je bila voditeljica revolucije, in ki si je na silo prisvojila vse, in prav vse! Prisvojila si je NOB in zgodovino. Prisvojila (pokradla) je veliko premoženja, ki so si ga preko stoletja ustvarili pošteni slovenski rodovi. Prisvojila si je vojsko, policijo, šolstvo, kulturo, zdravstvo itd. Z brezkompromisnim terorjem je dolga desetletja ustrahovala mnoge slovenske družine. Kar pa je bilo najbolj akutno, si je vzela pravico legalizirati množične povojne poboje in izgnanstva na tisoče slovenskih rodoljubov. In za taka brezobzirna in sramotna dejanja so krivi in še danes odgovorni tudi mnogi “vaši borci”. Veste gospa Marija Ročnik, to pa je bil za Slovenijo in za ta majhen slovenski narod le prehud udarec. Seveda pa se postavi vprašanje,kdo naj se spravi s svojo vestjo, in zakaj? Mislim, da naj se s svojo vestjo spravijo tisti, ki so v določenem obdobju svojega življenja zagrešili hudodelstvo in umore; jaz jih nisem! In kdo naj bo Bogu dopadljiv? Mislim, da partizani (ne vsi) niso tisti, ki bi to lahko bili. Kajti, že med vojno in tudi po njej so uničili mnogo cerkvenih, kulturnih in zgodovinskih znamenitosti. Med drugim so požgali in porušili tudi gornjegrajsko graščino. S tem so dali vedeti, da Bog za njih ne obstaja. In, če je vse to dlaka v jajcu - ali je ni, potem pa mnogo tega ne zastopim. Zastopim pa, da so medalje odraz “hrabrosti” in v ponos tistim, ki jim zločin in kri nista tuja. Kakor koli že, kar pravilno razmišljava ga. Marija Ročnik. Res ni vse zlato, kar se sveti, blato pa tudi ne, kar se ne sveti. So pa resnični zgodovinski dogodki, ki so taki kot so in jih nihče me more spremeniti. Jože Ugovšek, Lenart 14 Gornji Grad Brez naslova Da bi bilo tisto, kar navaja g. Ivan Glušič v Savinjskih novicah 11. 29-5.1998, bolj točno, kdo se je v resnici boril proti imperializmu, naj si g. Glušič zapomni spodaj navedene vrstice, ki mu prav gotovo niso tuje, le da jih je že pozabil. “Prisegam pri Vsemogočnemu Bogu, da bom zvesto, hrabro in svojim nadrejenim pokoren, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječ pod poveljstvom vodje velike Nemčije, SS in policije, proti banditom in komunizmu kakor tudi njegovim zaveznikom svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za svojo slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj”. To je domobranska prisega na rojs t-ni dan Hitlerja aprila 1944, kateri so prisostvovali Leon Rupnik, Gregorij Rožman in poveljnik SS za Slovenijo Roesener. Kdo so bili takrat banditi in komunisti in kdo njihovi zavezniki, je popolnoma jasno. Po napadu Nemčije na Sovjetsko zvezo julija 1941 so postali imperialisti zavezniki komunistov in skupno so nastopili proti Hitlerju in njegovim pomagačem, ki bi zasužnjili svet. Takrat se je v resnici tudi preimenovala protiimperialistič-na fronta v Osvobodilno fronto. Leta 1944 so že tesno sodelovali tudi slovenski komunisti v tej protihitlerjevi koaliciji, to je moralo biti poznano tudi domobrancem. Komunisti so dobivali materialno pomoč od zahodnih za- veznikov in so imeli tudi vojaške zastopnike v svojih vrstah. Da omenim le dva pri nas najbolj znana oficirja Franklina Lindsaya iz Združenih držav Amerike in tudi komunističnega zastopnika Sovjetske zveze Borisa Bogomolova. Gospod Lindsay je po vojni napisal tudi lepo knjigo o Jugoslaviji, od leta 1948, ko se je Jugoslavija ločila od Sovjetske zveze, pa je tudi zelo pomagal takratni skupni državi, da se je vključila in usmerila bolj na Zahod. Slovenski partizani, kakor so se v resnici imenovali, ne komunisti, so reševali zavezniške pilote, ki so bili sestreljeni ali kako drugače prišli k partizanom in so bili po kurirjih poslani na osvobojeno ozemlje na Dolenjsko, kjer je bilo letališče, in odpeljani v letalsko bazo zaveznikov v Barij. Seveda so na poti naleteli tudi na sovražnika, seveda na Doljenjskem tudi na domobrance, ki so prav gotovo streljali nanje. Z Dolenjskega je z letali odšlo tudi veliko ranjencev, žensk in otrok. Partizani pa niso reševali samo zavezniških pilotov ampak tudi zavezniške ujetnike iz nemških taborišč. S pomočjo slovenskih partizanov je bilo tudi 10 minut prej konec vojne, kakor ste zapisali pred leti vi v Savinjskih novicah. Čestitam vam! Nasrečo nisem bil partizan, ker sem bil še osnovnošolec. Tildi naša družina k sreči ni bila toliko prizadeta med vojno, le brat je bil v partizanih, so pa moji sorodniki prestali veliko gorja. Vem, da je za zapornike, partizane in ta- boriščnike bilo tudi 10 minut prej konec vojne, konec velikega trpljenja in morije, velikega pomena, saj so minute v taborišču ali kje v zaporu bile tudi cela večnost. Do kapitulacije Italije so se domobranci imenovali “bela garda”, nato so zlorabili ime domobranec, kar v mednarodnem pravu pomeni vse drugo, kar so ti domobranci počeli. Ne smemo pozabiti na Kozlar jevo gmaj no na Viču pri Ljubljani, na Urha nad Ijubljano in še več drugih krajev, kjer so se dogajali zločini domobrancev. Tildi na Dolenjskem se niso prav nič vojaško ravnali. Dosti je tudi fantov iz naših krajev trpelo pod domobranskimi bajoneti, posebno tisti, ki so imeli kakšne našitke na rokavih svojih uniform. Kaj pa po vojni? Uidi po vojni se domobranci niso nedolžno obnašali. Eni so pobijali množično, drugi pa manj množično le da se sedaj krivi samo “udbomafijo”. Pri tem pa naj pojasnim, da je UDBA pomenila besede Uprava državne varnosti, medtem ko so domobranci imeli v te namene “črno roko”. Pri vseh teh dogodkih bi morali eni in drugi utihniti in ne v sramoto potiskati celo Slovenijo. Nikjer po Evropi se kaj takšnega ne dogaj a, da bi se po petdesetih letih od konca druge svetovne vojne prepirali, kaj so počeli med vojno in po njej. Lahko je sedaj razlagati mladim, kaj se j e dogaj alo, ko je že tretja generacija po vojni rojenih, ki niso prav nič videli in prav tako nič trpeli, kaj so naši predniki počeli. Najbolj žalostno pa je to, da mrtve izkoriščajo politične stranke v svoje politične namene, saj se o mrtvih mora vse lepo govoriti in zanje moliti z besedami “Naj počiva v miru”. Večkrat je bila maša za pobite domobrance v Teharjah, nisem pa še videl ali slišal, da bi se to zgodilo v nekaj kilometrov oddaljenih Stranicah pri Frankolovem, kjer so bili obešeni nedolžni Slovenci tik pred koncem vojne. Mogoče zato, ker jih je samo sto talcev ne “dvajsettisoč”. Več sto ali več tisoč, saj se ne more prešteti vseh skupaj s celega sveta, je pokopanih po naših obeh dolinah. Koliko jih je končalo svoje življenje kar na Menini, pa niti grobov nimajo, pa tudi ne moli se nikoli zanje. Še hujše, spomenike, kjer so pokopani partizani ali talci, neodgovorni packajo. Ne samo v Ljubljani tudi na Urhu pri Ljubljani in drugod. Pri tem pa ta vandalistična dogajanja nihče niti ne obsodi. V Avstriji oskrunjajo partizanske spomenike nacisti, v Italiji fašisti, kdo jih pa v Slo v-eniji? Pri vsem tem pa nekateri zahtevajo nekakšno spravo in obsodbo prejšnje oblasti. Kesati in opravičiti se bodo morali samo bivši partizani oziroma “udbomafija”, medtem ko so domobranci čisto nedolžni. Pri tem pa se človek kar zgrozi nad izjavami nekaterih domobrancev, da vojna še ni kočana, drugi pa že grozi kar s hladnim orožjem. Tako sprti še nismo bili Slovenci niti med vojno ne. Kaj ste napravili z našo mladino? Sprava bi bila že s tem, če ne bi obujali starih grehov. Tako pa se kar naprej ponavljajo zborovanja, kakršno je bilo zadnje na Žalah v Ljubljani pred lipo sprave, katero že lahko imenujemo Lipa sovraštva. Slovenska pomlad si pridobi celo četo vojakov, čeprav ni nobenega državnega praznika ali kakšne žalne komemoracije in govorniki kar bruhajo sovraštvo. Upam, da se bodo še naprej vrstile proslave pomembnih dogodkov iz NOB, bolj umirjene, kakor so na nasprotni strani, in da boste še gospe Poličnikova in Ročnikova imeli kaj lepega opisati. Vi, gospod Glušič, pa imate pravico pisati, kar se vam zdi nepravilno, saj živimo v demokratični državi. Franc Štiglic, Volog 25 Šmartno ob Dreti Psihologija množic v tretje Zaradi objektivnega informiranja bi rad kot predsednik zbora krajanov Solčave povedal svoje videnje poteka glasovanja o samostojni Občini Solčava. Gospod Valent Vider in v članku Psihologija množic - šeenkratv 12. številki SN navaja, daje bilo potrebno dviganje rok ponoviti, ker ni bilo primernega odziva in zadostnega huraaa. Glede odzivnosti lahko trdim, da je bila večinska v korist samostojne Občine Solčava, ker se na vprašanje, če je kdo proti oz., če se kdo vzdrži ni odzval nihče. S tem je bilo glasovanje zaključeno in potrjena večinska volja krajanov o samostojni Občini Solčava. Zbora krajanov Solčave so se udeležili najvidnejši predstavniki Občine Luče, za katere sem prepričan, da poznajo potek glasovanja. Ker iz njihove strani ni bilo pripomb sem prepričan, da je zbor krajanov potekal regularno in, da niso bile na delu nobene temne sile, ki bi imele pridih preteklosti. Solčava danes potrebuje pogled v prihodnost. Pustimo preteklost, živimo za sedanjost in prihodnost naših potomcev. Nedopustno je, da posamezniki poskušajo travme iz preteklosti prenašati na mlajše generacije in jih s tem bremeniti z napakami, ki so bile storjene. Ikovic Alojz, Solčava 57 Solčava TATVINA AVTORADIA 26. junija je Aljoša B. dežurnega PP Mozirje obvestil, da mu je neznanec preko nočivNazarjah iz njegovega avtomobila odnesel avtoradio. Policisti o storilcu zbirajo obvestila. PREPIR NA DOMU 26. junija ob 17.05 uri je bil dežurni PP Mozirje obveščen, da se na domu Pavla G. v Šmihelu prepirata sin in oče. Na kraj je odšla patrulja, kije vročekrvneža umirila, svoje ravnanje pabostapojasnilaše sodniku za prekrške. POŠKODOVANJE KAPELE V NAZARJAH • •• 27. junija ob 8.35 uri je Cveto Z. iz Nazarij obvestil dežurnega PP Mozirje, da je neznanec v noči s petka na soboto poškodoval ter odnesel kipec svetegajaneza, ki je bil v njegovi kapeli. Kaj je imel storilec proti kipcu, bo pojasnila nadaljnja preiskava. ...IN V ŽLABRU Istega dne je Roman K. iz Žlabra dežurnega PP Mozirje obvestil, daje neznanec v petek okoli 23. ure poškodoval kapelo, v kateri je razbil kip Kristusa ter polil freske in fasado z obarvanim voskom. Policisti PP Mozirje so storilcem že na sledi. GORSKA NESREČA 27. junija ob 19.03 uri je bil dežurni PP Mozirje obveščen, da se je v Robanovem kotu pripetila gorska nesreča. Aktivirana je bila Gorska reševalna služba in letalska enota policije. S pomočjo helikopterja so planinca Jureta A. iz Ljubljane, ki je obtičal v skali, pripeljali na varno. Na pokopališču v Rečici ob Savinji smo za prodajo pripravili osem žarnih grobov s spomenikom in z že vgrajeno žarno nišo. Spomeniki so iz različnih vrst kamna, zato so tudi cene različne. Če ste mogoče že razmišljali o nakupu, je sedaj pravi čas za vašo odločitev, saj je cena ugodna, dajemo možnost plačila na obroke. Za svoj denar pa boste dobili res kvaliteten in lep spomenik iz pravega kamna. Za vse informacije se obrnite na podjetje MORANA, telefon 720-660, 720-662 in 720-003 ali pa na Krajevno skupnost Rečica ob Savinji. Usoda je nerazumljiva, vstopa, ne da bi potrkala. ZAHVALA Ob tragični smrti brata, strica, svaka in bratrana Franca BLAŽIČA (21.6.1998) iz Grušovelj se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, gasilcem, g. župniku, pevcem, Jožetu Grudniku in Damjanu za zaigrano Tišino. Vsem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, iskrena hvala. Sestra Marija z družino, bratran Alojz z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, tasta in dedija Štefana MURKA iz Podlehnika pri Ptuju - Gorca se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu spremljali nanjegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste izrekli ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje, sveče in svete maše. Sin Alojz z družino ZAHVALA Po hudi bolezni je zavedno zaspal naš dragi Stanko MOLIČNIK Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi, mu kakorkoli pomagali in ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči: Marija, Tadeja, Simona in Blaž Trdo delo in poštenje tvoje je bilo življenje. Za zglede in ljubezen milo, ti Bog dal večno bo plačilo. V SPOMIN 15-julija bodo minila tri leta, odkar seje tragično končala tvojaživljenjska pot, draga žena, mama, stara mama, snaha, sestra, teta in hčerka Marija VODUŠEK p.d. Kecejeva iz Dobrovelj Odšla si tja, kjer ni več trpljenja in bolečin. Hvala vsem, ki se ustavite ob njenem preranem grobu in prižigate sveče. Vsi njeni V SPOMIN Terezija ZAJC Minilo je leto dni, od kar med nami več te ni, draga mama, a spomin na tebe še živi. Vsi tvoji jA/atočniki imajo 75 °/o jaojpuAt jati ^akiralak in malik ostalih. ZAHVALA V 89. letu nas je zapustila naša draga mama Ana NAREKS po domače Tonetova Ančka Vsem znancem in sosedom se zahvaljujemo za izrečeno sožalje, številne sveče in cvetje. Posebna zahvala medicinskemu osebju v času njene dolgoletne bolezni, kakor tudi pevskemu zboru, Matiju Nastranu za lepe besede v slovo in gospodu župniku. Žalujoči vsi njeni Življenje je kot vsaka roža, lepa kadar nam cveti, človeku lice cvetki roža vsakemu enkrat oveni. ZAHVALA ob smrti Frančiške ROP (1904-1998) iz Varpolja Iskrena hvala vsem, ki s te nama stali ob strani, hvala g. dr. Francu Sirku, hvala ga. Idi in vsem Bitenčevim, hvala sosedom in vaščanom Varpolja, hvala GD Grušovlje, RK Rečica, DU Rečica, ZB Rečica, KS Rečica, hvala govornikoma g. Grudniku in g. Grobelniku za poslovilne besede, hvala vsem, ki ste darovali za mašne namene, cvetje in sveče. Iskrena hvala g. župnikoma Ferdinandu Luknarju in Jožetu Vratanarju za opravljen obred. Hvala vsem, ki ste Frančiško spremljali k večnemu počitku v tako lepem številu, hvala za vsa izrečena sožalja. Hvala vsem za vse. Vsi, ki so jo imeli radi. POGREBNA SLUŽBA MORANA, CVETLIČARNA, KAMNOSEŠTVO Tel. 063 720-003. 720-660, 720-662 VETERINARSKO DEŽURSTVO 06.07. do 12.07. Zagožen Drago, dr. vet. med., Ljubno, tel. 0609-633-418, 13.07. do 18.07. Štajner Bojan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-641-589, 19.07. do 26.07. Lešnik Marjan, dr. vet. med., Mozirje, tel. 0609-633-419-VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE, tel. 831-017, 831-418, 839-02-20, 839-02-21. Delavnik: 7. do 8.30 ure, nedelja, prazniki: 7. do 8. ure. IZDAJA ZDRAVIL: vsak delavnik od 7.00 do 8.30 ure, nedelja in praznik: 7. do 8. ure KONJAŠKA SLUŽBA: tel. 451-031. sobota, nedelja in praznik, tel. 0609-631-933 VETERINARSKI ZAVOD SLOVENIJE, Marija Rup, dr. vet. med, tel. 0609-649-436. ••••••••••••••••••••••••••••••s ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni pos taji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 833-013- • •••••«•••••••••••••••••••••••a DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Nadzor ništvo Nazarje 06.07. - 12.07. Rigelnik Ivan, Ljubno, tel. 841-319, 13.07. - 19-07 Marolt Marko, Mozirje, tel. 831-877, 20.07. - 26.07 Tratnik Franc, Pusto polje, tel. 845-263 Med službenim časom od 7h - 15h pokličite 831-910 - Nazarje, 702-118 Šempeter, 441-242 - Celje. Izven službenega časa - če se dežurni ne javi doma, pa pokličite Elektro Celje 441-242. «•••••••••••••••••••••••••••••a Matična kronika za mesec junij 1998 Rojstva: Rodilo se je 15 dečkov in 7 deklic. Poroke: Kolenc Andrej iz Spodnje Rečice in Krefl Tanja iz Pustega polja, Zager Igor iz Velenja in Jager Rolanda iz Velenja, Purnat Matjaž iz Mozirja in Peischl Mihaela iz Mozirja, Brezovnikjurij iz Lok pri Mozirju in Stropnik Dragica iz Lepe Njive, Šuš-terič Branko iz Prevalj in Žagar Katarina iz Ljubnega ob Savinji, Pavlovič Henrik iz Okonine in Grudnik Romana iz Nazarij, Klemenšek Aleš iz Logarske doline in Samec Branka iz Ogorevca, Lokan Ivan iz Luč in Pudgar Suzana iz Luč, Pančur Franjo iz Krnice in Voler Jožica iz Raduhe, Robnik Božo iz Raduhe in Jesih Suzana iz Raduhe Smrti: Pavlič Pavlaiz Robanovega kota, Germadnik Margarita iz Ljubije, Brinovšek Franc iz Šmar tnega ob Dreti, Kos Damjan iz Var polja, Moličnik Stanko iz Luč, Rihar Vincenc iz Raduhe, Nareks Ana iz Sgvine, Škrubej Ferdinand iz Konjskega vrha, Po-lanšek Angela iz Konjskega vrha, Rop Frančiška iz Varpolja Ko nekoga za vedno izgubiš, ko odnese s seboj del tebe, šele takrat se zaveš, da ga imaš rad bolj kot sebe. ZAHVALA ob boleči izgubi našega dragega Stanka KOCJANCA (1923 -1998) Vsem, ki ste z nami delili žalost in bolečino ter ste našega očeta pospremili k zadnjemu počitku, iskrena hvala. Njegovi KINO MOZIRJE 11./12.7.1998 MARVINOVASOBA -drama Režija: JerryZaks Vloge: Meryl Streep, Leonardo di Capriö, RobertDe Niro; Diane Keaton Že pred dvajsetimi leti sta sestri odšli vsaka svojo pot. Medtem, ko seje Lee odselila, končala kozmetologi)o in neuspešno vzgojila dva sinova se je Bessie vrnila domovin skrbela za bolnega očeta in senilno teto. Ko pa Bessie izve, da je zbolela za levkemijo m da potrebuje ki v m mozeg sestu sprt navežeta stike Dahi se dobro razumeli, morata razčistiti stvari i/ preteklosti. Na skrbi paimatašesinaHanka, ki mu zaradi požiga domače hiše grozi umobolnica... :::: 18./19.7.1998 DOBIM WILL HUNTING drama Režija: Gus Van SanP Vloge: Robin Williams, MattDamon, Minnie Driver Nadarjen divjak Neverjetno genialen; l pomik do konca; Tak človek jv WillHunt-ing. S prijatelji živi v predmestju Bostona. Čas preživlja v baru in na delu. Ne mine dati. da ne bi prišel navzkriž z zakonom. Nikoli ni hodil na univerzo, razen ko je opravljal hišiii.škadehi. Imel je izreden fotografski spomin in talent. S pomočjo tega je brez težav reševal tudi zahtev ne matematične naloge. Po zadnjem pretepu pa mu je grozil zapor. Edini, ki bi mu lahko pomagal je psiholog, ki občuduje, fantove čustvene napore... Vstopnina: 450 SIT PREBSTA . ; i KINO NAZARJE 11./12.7.1998 ODŠTEKA . . ENJE - ljubezenska /ge Režija: Danny Bovle Vloge: Ewan McGregor, Cameron Diaz, Holly Hunter Robert nima sietev/t- ljenju, je čista zgiiba Dela kot hišnik v ogrc mn m podjetju in sanja... Lepa in jezikava Celine, hči Robertovega šefa ima lagodno življenje in si neželiničesar več Oba se dolgočasita Ins normalnih okoliščinah sc njune,:poti ne bi nikoli Srečale... 18./19.7.1998 OGNJENO OBZORJE - akcijski spektakel . Režija: Felix Enriquez Alcala; Vloge: Steven Segal, Marg Helgenberger, Kris Kristoffefšon Zelem hribi, ki se dvigajo nad slikovito pokrajino Kentuckya, so pravo razkošje neokrnjene narave. Nihče pä ne pomisli, da je globoko v njih zakopanačnaravmi skrivnost, ki že leta ogroža življenja okoličanov. Opuščeni rudnik je namreč odlagališče ne\ arnih industt ijskih odpadkov j ick Taggert (S Segal), je zve zni agent za zaščito okolj i in pi ide na to področje i iziskat smrt sodeiavc i ih pi tj Uelja PREDSTAVE: sobota ob 20. uri in nedelja ob 17. uri. KINO LJUBNO 1 L/12.7.1998 ZVEZNI ŠERIF - akcijska kriminalka Režija: ŠtuartBaird Vloge: Tommy Lee Jones, Vesley Snipes, Robert Downey Film je zgodba o beguncu, ki beži pred zakonom zaradi suma umor i v lati nega agenta. Odkrijejo ga čisto slučajno, ko je vpleten v prometno nesrcčo. Aretirajo gam tako se znajdejo na letalu kaznjenci s šerifom Samuelom Gerardom.š. PREDSTAVE: sobota ob 20. liri in nedelja ob 18. uri. Cena kino vstopnic je 5DO Sl I. (tl) 15.7. D020.8. KINOPREDSTAV EODPADFJO. ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE in AGENCIJA AVRORA ŽALEC k 333Q MOZIFUE, Savinjska c. 2 I Tel: 833-080, 833-101 ' samo s pravim I PRIJATELJEM V I VARNO ŽIVLJENJE! DOBRODOŠLI! Cvetke in koprive LETALIŠČE NA POBREŽJAH Pred nedavnim je v Lokah pri Mozirju (baje zasilno) pristalo jadralno letalo in pri tem skoraj povozilo neko kačo, ki se je prav v tistem trenutku sprehajala (beri: plazila) po travniku. Če prezremo na smrt preplašeno kačo (morda je bil to kačon), se je dogodek končal brez vidnih posledic, val ogorčenja pa je nekaj dni kasneje zajel Pobrežje. Kot je znano, je tam letališče že na pol narejeno, za njegovo otvoritev pa potrebujejo le še soglasje enega od lastnikov zemljišč. Loke so po tej plati torej prehitele Pobrežje, kar je sporno tudi z vidika odnosov znotraj občine, saj sodi prvo naselje v mozirsko, drugo pa v rečiško krajevno skupnost. Ali je bil to morebiti odgovor Mozirja na predvideno gradnjo golf igrišča v Varpol ju, še neverno, lahko pa predvidevamo, da Mozirjani ne bodo kar mirno gledali, kako si bodo njihovi sosedi »prilastili« vse turistične adute v soseščini: letališče, konjeniški in teniški center ter golf igrišče. (VIDEOPRESS JE PROTI PRESS) KUKU! Da je Lamutova Ančica v prostem času navdušena fotografinja, že nekaj časa vemo. Menda se je te strasti nalezla od moža Vlada. Naš fotoreporter jo je zadnjič ujel v objektiv, ko se je spet predajala svojemu hobiju. (LAM-COM PRESS) Cvetke in koprive so preverjeno neresnične Oven od 21.3. do 20.4. Zoskrbljenosf vam pogosto ne bo dolo spati, čeprav nekib resnejših težav ne boste imeli. Po eni strani se boste vznemirjali zaradi domnevnih težav z zdravjem, skrbele pa vas bodo tudi nekatere stvari v zvezi z vašo finančno situacijo. V tem obdobju ne boste naleteli na ljudi, ki bi se bili pripravljeni vašim problemom resničao posvetiti. Zato se boste počutili osamljene in nemočne. Spremembe, ki vas čakajo, boste sprejeli z odprtimi rokami, saj vam bodo znanilec, da se stvari vendade obračajo na bolje. Bik od 21.4. do 20.5. Domoča situacij vas bo spravljalo ob živce in prav vam bo prišel vsak izgovor, da se boste umaknili. Čutili boste, da se niste sposobni soočiti z nekaterimi stvarmi in morda je bolje, da trenutno v to ne silite. Težko boste našli notranji mir v stvareh, ki vam sicer veliko pomenijo, saj se vam bodo naenkrat začele zdeti nesmiselne in prazne. Začeli boste razmišljati o tem, da ste veliko energije potrošili za stvari, od katerih se boste v vsakem primeru morali kmalu posloviti. Odnos v službi bo sproščen in prijeten. Dvojčka od 21.5. do 21.6. V tem obdobju boste imeli vse pogoje, da bi bili dobre volje in brezskrbni, pa najverjetneje ne bo tako. Posebno tisti, ki ste rojeni v 1. dekodi si boste belili glavo okrog stvari, ki jih ne morete spremeniti. Ne bo vse po vaših zamislih in željah in s tem se boste morali sprijazniti. Veliko bolj modro, kot tuhtati, kar vam ni všeč je usmeriti se v tisto, kar je prijetno in lepo. Takih stvari pa ne bo malo. Na delovnem mestu pa je pomembno, da ste dovolj kritični do svojega znanja in da ne bi preveč eksperimentirali, se raje odločite in obiščite seminar ali tečaj. Rak od 22.6. do 22.7. Vaše razpoloženje bo v precejšnji meri odvisno od tega, kako boste po vašem mnenju sprejeti s strani drugih. Veliko vam bo do tega, da v oblici veljate za nekaj posebnega in tej težnji boste prilagodili marsikaj. Zavedali se boste, da niste pristni, vendar si nekako ne boste mogli pomagati. Imeli boste občutek, da lahko le na ta način nadvladate dogodek iz preteklosti, v katerem ste se pokazali vzelo slabi luči. Doma ne boste zdržali, najtežje boste prenašali mir in tišino. Poskrbeli boste, da se bo vedno nekaj dogajalo. Lev od 23.7. do 23.8. Polni boste idej in načrtov in če jih boste uspeli uresničiti, boste res zadovoljni, kot že dolgo ne. Privatno življenje boste v tem času nekoliko zanemarili, ker boste dali prednost uveljavljanju v družbi. Zelo pomembno vam bo, da napravite nekaj, za br dolgo niste imeli poguma. Veliko boste odsotni, kar na vaše intimno življenje ne bo imelo ravno najboljšega vpliva. Če pa se bo na koncu izkazalo do imate prav, boste svoje izostanke lahko opravičili. Naslednji teden boste nekomu pomagali, za br vam bo močno hvaležen. Uslugo vam bo bogato poplačal. Devica od 24.8. do 23.9. Vaša čustva do partnerja bodo precej spremenljiva. Na trenutke boste vonj dobesedno zaljubljeni, potem pa vas bodo naenkrat motile obveznosti, ki jih imate do njega. Odveč vam bo pojasnjevati stvari, za katere menite, da bi jih partner moral razumeti, kar lahko privede do določene krize v vašem odnosu. Nekatere device pa boste sanjale o človeku, ki že sodi v vašo preteklost. To, da se vračate nazaj, je znak, da ste še vedno vezani na stvori, ki bi jih že zdavnaj morali preseči. Naslednji teden se poskušajte obvladati, do bi tuje izkušnje prenašali v svoje življenje. "ITI bolje, 1 1 L*. Tehtnica od 24.9. do 23.10. Vse tehtnice boste v tem obdobju zelo obpirane s svojim fizičnim počutjem. Zarodi simptomov, ki se bodo pojavili, boste zaskrbljeni, soj se boste spomnili obdobja, b so isti simptomi pomenili uvod v daljše obdobje bolehnosti in slabega počutja. Imeli boste občutek, da imate pri vsej stvori zvezane roke, kar po nibkor ni res. Velib lahko sami napravite za to, da težave odpravite, še več pa za to, da jih ne jemljete tab dramatično. Razmišljali boste o stvareh, na katere takrat, ko je vse v redu, niti ne pomislite. Dobro bi bilo, da več časa posvetite razvedrilu. Škorpijon od 24.10. do 22.1 Stvori no ljubezensbm področju bodo šle na bolje, vendar ne brez določenih težav. S partnerjem se boste morali odkrito pogovoriti, najbolje čimprej. Svoj odnos bosta morala jasneje definirati, saj sta ugotovilo da marsikaj ne gre tako, kot bi moralo. Zelo pomembno je, da sta čimbolj enakopravna v vsem, saj se bosta na ta način izognila nepotrebnim očitkom in slabi volji. Samski škorpijoni se boste zaljubili v človeka, ki se vam bo zdel izredno zonesljiv in se boste ob njem počutili vorne.Kasneje vos bo njegova resnost in pokroviteljstvo začela motiti. Strelec od 23.11. do 21.12. S partnerjem bosta preživljala obdobje nove zaljubljenosti. Ker nekaj časa nista prav veliko komunicirala, si bosta tokrat imela veliko za povedat. Dobro bi bilo, da go vsaj do neke mere vključite v to, kor delate. Toko boste več skupaj. Pri partnerju boste ugotovili nove kvalitete, ki jih boste znali ceniti. Finančna situacija sicer ne bo slaba, vendar pa ne bo v skladu z vašo delovno uspešnostjo. Cas je, da se s tistimi, ki so za to odgovorni, o tem jasno pogovorite. Če zo svoje delo ne boste ustrezno nagrajeni, boste sčasoma postali nezainteresirani in brez energije. Kozorog od 22.12. do 20.1. V svojih čustvih boste precej zadržani, saj boste hoteli imeti zagotovilo, da ste res ljubljeni. Partner zato ne bo imel prav veliko razumevanja, saj bi tudi som imel rad podobno zagotovilo. Zato se ne bosta znala pogovarjati, vendar je kljub temu pomembno, da sta čim več skupaj. Usmerite svojo energijo v stvari, ki vaju združujejo in ne ločujejo. Za zdravstvene težove, ki jih boste imeli v tem obdobju, boste v veliki meri krivi sami. Nezmernost vam bo v tem času zelo škodila in tega se morata zavedati. Ne bodite apatični. Vodnar od 21.1. do 20.2. ^V\ Nekako boste prepričani, do sami najbolj veste, kaj je za vas dobra in kaj ne, zato nikakor ne boste dovolili, da bi se kdo vtikal v to, kar počnete. Nezadovoljstvo in razdražljivost, ki se bosta začeli pojavljati sta jasen znak, da nekaj ni v redu. Vaše razpoloženje bo precej nihalo. Marsikaj bo odvisno od tega, blib boste uspeli v stvareh, ki ste si jih zastavili. Polni boste nenavadnih načrtov, od bterih vas nihče ne bo mogel odvrniti. Kar naenkrat boste prišli do zaključkov, ki bodo za vašo okolico šobntni. Ribi od 21.2. do 20.3. Zelo čustveno boste gledali na vse, br se vam bo dogajalo, zato boste v svojih zaključkih precej neobjektivni. Vaša samozavest bo v tem času na precej majavih nogah, zato vas bo vsakršno nasprotovanje s strani okolice zelo prizadelo. Nekatere stvari, za katere ste se pred kratkim odločili so dobre, vendar pa boste težko našli primeren način, da jih izvedete. Bodite potrpežljivi s sabo in se naučite bolje opazovati okolico. Nekatere stvari, ki se vam zdijo naključne, so močno povezane med sabo. Na ljubezenskem področju boste preveč občutljivi, zato težave še ne bodo pojenjale. Preveč zahtevate. K Tri dni po letalskem mitingu v Zadrečki dolini našli neznano leteče plovilo! Ne vedo še, če res leti, SENZACIJA ugibajo, če gre res za ! j f plovilo, zagotovo pa ga še iščejo. Sicer pa obveščamo vse letalce, da kontrolni stolp, tretja telegrafnica levo, zasilnega letališča v Lokah do nadaljnjega ne obratuje (beri Cvetke in koprive). Žmurko Tavrl LEJ NO, LEJ! PA RAVNO TO RIBO SEM MALOPREJ VRGEL NAZAJ V VODO! Zbiramo prijave za enodnevni izlet z avtobusom, ki vas bo popeljal v Južno Ameriko. POTOVANJE K ISMERALDI Tam se bomo udeležili snemanja nadaljevanke Ismeralda. Posebej zagrete bomo povabili, da se udeležijo snemanja in prevzamejo kakšno od še nezasedenih vlog (igralske sposobnosti niso ovira). Ob tem bodite pozorni nase nadaljuje Verjetno ste opazili, da še vedno velja rek: kakor na Medarda kane, 40 dni ostane. Žal si Medard vse zapomni. ______ Ker je bil letos na dne MEDARD, Medardovega dež, so ZAVETNIK temu sledile 40-dnevne DOBREGA padavine in so se pet SPOMINA tednov v takšni ali drugačni obliki ponavljale. Najsi pada dež, sončni žarki ali sence oblakov, nič nas ne reši Medardovega zakletstva, razen čas, ki se počasi umika temu terminu. Torej padavin je konec, padci sončnih žarkov so se umaknili tropskim nevihtam. Še vedno pa bodo padale sence oblakov na električna omrežja, zato pričakujte pogoste izpade elektrike in povišan pritisk občank in občanov, če se bo to dogajalo ob času Ismeraldijade. Na vas, potomce vaših nespametnih staršev, računamo, da se prihodnje leto ne boste zamerili Medardu, polulani Zofki, ali kar jih je že svetnikov! Z vami se bomo še mi poboljšali... Če verjamete, seveda! Tonko Tavrl Nudimo vam nove čevlje za sprehod po Zadrečki dolini. Odlično se prilegajo sklo-! UGODNO ! pki za plin avtomobilov, ! UGODNO ! če vam je do prvega sprehoda predaleč ali si ga sploh ne boste zaželeli. Zemfka Tavrl Zgodi se, da gostje na kmečkem turizmu zahtevajo domačijo s tremi zvezdicami, potem pa še štrbunk cekreta ne znajo uporabljati! Tako neznanje se je SOSEDOVI izkazalo za sila NA neprijetno v sledečem KMEČKEM primeru: Na domačijo TURIZMU Pri Kmetovih, po domače Kmetičih, so prišli njihovi sorodniki iz Zgornje Dolenjske, Srednje Štajerske, Dolnje Gorenjske in Horoške Krajine. Koj po nastanitvi se je slišalo iz domačega stranišča klicati: "Mihej, pridi brž!" Nakar se je jelo slišati: "Kej si, Gela?" je brž poskočil njen mož. "U štrbunk cekreti!" "Kej se je jelo zgoditi, Gela?" "Perstan sem zgubla, ret sem si brisala, zdej ga pej nej..." Njen mož je pristopil. "Pesti mene, bum jets poglejdu. Ma pje, tuki je taka tema," je ugotovil, "da nejč ne vejdim. Gela pejdi u hišu pu nu lampu." Malo kasno nato smo slišali treči glas: "Mihej, Mihej, kej si?" "U štrbunk cekreti." Bila je njegova teta. "Kej pej delaš nuotri?" "Perstan iščem, kej ga je Gela zgubla." "Pejdi ven, sem ga že u potici najdla, ke sem si zob zlomla!" je teta povedala. "Kej si pa tak usran ukol ust?" "Nejč nejs'm vidou, pa sem se bol prpog-nu u luknu, pol pa nejč lufta nejs'm jemo, pa s'm zinu, da b' laže zadihu, s'm pa zobe zgubu. Proteza mi je u tasti drek padla." "Pej si jih najdu?" "S'm, samu, ka nejsu muoji!" Bolko Tavrl 31. številka cena enega izvoda: očenašpa tri zdravemarije, če novice ukradete pri sosedu novuce ____________□___________ Stric Jolko ima slabo srce in vsi v družini Tavrl vemo, da ga ne smemo vznemirjati niti z Zadrečkimi novicami. Ko smo v družini SVETNE IN izvedeli, da je po nekem POSVETNE pokojnem sorodniku ZADEVE podedoval za en cel pol hriba gozda, mu novice seveda nismo upali povedati naravnost, da ne bi dobil srčnega napada. Za pomoč smo prosili domačega župnika in zagotovil nam je, da bo že našel pravi način. "Povejte mi, stric Jolko," mu je rekel pater župnik, "kaj bi storili z gozdom, če bi vam ga Bog v svoji dobrotijivosti namenil za pol hriba?" Stric Jolko je za trenutek pomislil in nato brez oklevanja dejal: "Polovico bi vam ga dal za Cerkev, pater župnik.” Ko je to slišal, je dobil srčni napad pater župnik. Gizela Tavrl Sem zelo jezna. Mož je na poročno noč gledal nogometno tekmo. Šele potem sva šla v posteljo. Ampak nisem jezna, ker ŠPORT IN sem morala malo PROBLEMI počakati, temveč ker sem: -prvič! - čakala zelo dolgo, -drugič! - nogomet je imel podaljške, -tretjič! - najin seks pa ne! -in četrtič! - dal je en sam avtogol!!! Lovretina Tavrl PALIČICA, PREVLEČENA Z LEPLJIVO SNOVJO ZA LOVLJENJE PTIČEV SESTAVIL: METOD ROSC KEMIČNI ELEMENT (W) FRANCOSKI PISATELJ FRANCE NEMŠKA PEVKA IME PESNIKA ŽUPANČIČA ZASTEKLJEN PROSTOR OB ZUNANJI STENI HIŠE VRSTA MUŠKATNEGA VINA FRANC KOŠIR REKA V INDOKINI POLAGALEC STENSKIH OBLOG MESTO V NEVADI V ZDA PERGAMONSKA ONASTUA IVAN TAVČAR NARAMNI OKRASNA ČASTNIŠKIH UNIFORMAH I EGIPTOVSKI SVEČENIK SAVINJSKE NOVICE DRUŽINA HROŠČEV SKUPEN IZRAZ ZA OBČINSKE GOSPODAR. DEJAVNOSTI STVARNIK SVETA PRI STARIH EGIPČANIH NAZIV ALPINISTIČNO ORODJE NAPRAVA ZA ODVAJANJE SOPARE OTROŠKO VOZILO, KI SE POGANJA Z ENO NOGO SEVERNO ATLANTSKI PAKT ČASOVNO OBDOBJE PREBIVALCI GRŠKE POKRAJINE ATIKE KARTAŽANSKI VOJSKO -VODJA VOJAŠKI UKAZ, POVELJE MUSLIMANSKI BOG MATEMATIČNI ZNAK ZA ENAKOST KONEC MOLITVE LAHKOTNO ODRSKO DELO AM. IGRALKA (TATUM) ROBERT URBANČIČ UŽITNA GOBA ŠTRLEČE OKENCE NA STREHI REKREACUSKA DEJAVNOST PROSOJEN PAPIR NAPRAVA ZA SPREJEM ALI ODDAJO ELEKTRO -MAGNETNIH __VALOV___ INDIJANSKO PLEME IME ITALIJAN SKE IGRALKE MIRANDE PRIJEM PRI IGRANJU NA KITARO HUMORISTKA PUTRIH ZAČETNI ČRKI ABECEDE IVO HVALICA IZRAELSKI PREROK ZASELEK PRI LJUBNEM POLOTOK V SEVERO -ZAHODNI SIBIRIJI GRŠKI DRAMATIK IN TRAGED IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): mm m°wm. AJSHIL: Grški dramatik in traged ANATOLE: Francoski pisatelj France NAN: Krak reke Menam v Indokini O'NEAL: Ameriška igralka (Tatum) SKARABEJ: Družina hroščev Rešitev prejšnje križanke: realgar, enklava, nit, led, Ag, sani, umetnik, zlata, ja, hit, Ettal, strah, gruj, reprezentant, el, mrena, šar, dekolte, kaki, Iton, azur, LG, Nipič, amonal, enakit, etuda, Calang, kakav. OBVESTILO REŠEVALCEM: Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike Almanaha Zgornje Savinjske doline '98:1. Jože Hriberšek, Solčava 19; 2. Matej Vončina, Varpolje 79, Rečica ob Savinji; 3. Simon Matijeve, Luče 94; 4. Ljuba Sanfilippo, Lesarska 43, Nazarje. Dobitniki prevzamejo nagrade v uredništvu Savinjskih novic v Nazarjah. Čestitamo! Rešeno križanko iz 14. številke SN izrežite iz časopisa in jo do petka, 17. julija 1998, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje s pripisom »nagradna križanka«. Med pravočasno prispelimi pravilnimi rešitvami bomo izžrebali štiri nagrade, ki jih prispeva podjetje Caffe-Tropic iz Žalca: 1. nagrada: (3 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica), 2. nagrada: 2 kg vrhunske mešanice Tropic kave+Tropic kartica), 3. in 4. nagrada: (1 kg vrhunske mešanice Tropic kave + Tropic kartica). vto Pic caHe CAFFE-TROPIC,., PRAŽARMA ŽALEC 718-285 VEDNO SVEZA MINAS mleta 100 g 95 SIT Nagradno žrebanje za cenjene kupce! Vljudno vabljeni v dnevni bar v Žalcu! NI VSAKA KAVA TROPIC KAVA Morda ste iskali prav to... j SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A i Hladilniki, zamrzovalniki, pralni stroji, štedilniki. Tel. 720-406, GSM 041 661-309. TRGOVINA IN MIZARSTVO LUKAČ, SP. REČICA Vratna krila Lesne Sl. Gradec po tovarniških cenah, proizvodnja kvalitetnih smrekovih podbojev, vhodnih vrat, okna po naročilu.. .Možnost plačila I na več čekov, gotovinski popusti. Tel. 831-848. I ANTENE IN RTV SERVIS I Nudimo antenske meritve in montaža sistemov. Vrtljivi sistemi in dekod-I erji, popravilo TV Gorenje ter vgradnja teletekstov, Prašnikar s.p., 845- 194. j RTV SERVIS PURNAT i Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. ■ Purnat Zdenko, tel. 843-424. ŠIVILJSTVO “MONROE”, Nataša Forštner ■ s.p. ■ Šivanje kostimov, maturantskih oblek, bluz... in preoblačenje gumbov. Ugodne cene! Prešernova 7, Mozirje, tel. 831-747 MIZARSTVO KRZNAR BRANKO J Odkupujemo hlodovino in žagan les slabše kvalitete za proizvodnjo palet. I Tel. 843-462. I POGREBNE STORITVE ANUBIS I Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic, I Radmirje, tel. 841-029, mobitel 0609-654-651. I ROLETE I aluminijaste, plastične, lesene, žaluzije, lamelne zavese, platnene roloje i in tesnjenje oken, nudimo. Tel. 06I 722-645. j AVTOUSLUGA LIVK NAZARJE i Avtokleparstvo, avtoličarstvo, avtovleka in pooblaščen servis Zavarov-I alnice Triglav d.d., Ljubljana - PREDNOSTJE V ZAUPANJU. Za opravljene I storitve vam priznavamo enoletno garancijo. Tel. 834-034, mob. 041/684-I 377 I MAKE - UP I Ličenje za posebne priložnosti, šola ličenja in svetovanje pri zakrivanju I raznih nepravilnosti na obrazu. Tel. 063/844447,061/1337-337. I PRODAJA RAČUNALNIKOV I in opreme. Za predračun se oglasite v TRAGAL Nazarje ali po telefonu 833-I 050. I URARSTVO - HOBI - IGRAČE ■ Seveda! Počitnice, poletje in vodne pištole. To bo zabava! Tel. 841-084. BALIRANJE SENA IN SLAME V KOCKASTE j BALE i Inf. na tel. 841-315. I TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN I Šivalni stroji, gasilni aparati, plinske naprave, del. zaščita, gumbi, pribor za šivanje. Odprto od 8.-18. ure, sobota od 8.-12. ure. Tel. 831-109. TESNENJE OKEN IN VRAT Najsodobnejša uvožena tesnila - prihranek pri ogrevanju 30%. Prepreču-I jejo prepih, prah in hrup. Garancija 10 let. V ceno vračunano tudi popravi-I lo oken - lažje zapiranje. Nudimo montažo rolet, polaganje lesenih ob-I log, popravilo in montaža pohištva. Tel. 831-041. I___________________________________________________I Naročniki Savinjskih novic imajo 15% popusta pri malih oglasih in zahvalah Vsem, ki imate v 8. r. popravni izpit iz matematike, nudim instrukcije. Tel. 833-563. Prodam keyboard tehnics - sx - K 700 digital, z dodatno opremo, odlično ohranjen (5 oktav), primeren tudi za ansambel. Inf. na tel. 063/841-324 od l6. ure dalje. Prodam odojke od 20 - 30 kg. Tel. 709-340. Prodam srnasto kozo z dvema mladičema, dobra mlekarica. Tel. 845-142. Kupim APN-6. Tel. 834-151. Prodam otroški voziček znamke Dino, zelo ohranjen. Cena 8.000 SIT. Tel. 833-527. Prodam Golf diesel, 1. 85, reg. do 1.7-99,5 vrat, dobro ohranjen. Tel. 831-145._______________________ Poceni prodam psičko “Pid bul ter-ierj a” starega 6 tednov. Telefonska št. 844-573, Podkrižnik. Prodam brezhiben industrijski šivalni stroj (na monofazni el. tok). Tel. 832-756. Prodam knjige za vse letnike srednje zdravstvene šole. Tel. 841-170. Prodam stanovanjsko hišo cca 85 m2 v Gornjem Gradu. Cena do 4.500.000 SIT. Tel. 061/1592-754. Pletilni stroj zelo dobro ohranjen ugodno prodam. Tel. 833-334. Prodam kolo pony, vinsko rdeče barve, nov. Tel. 063/841-776. Kupim telička starega do 10 dni. Tel. 845-121. Prodam motorno kolo Tomos Av-tomatic A3ML. Inf. po 20. uri. Tel. 832-616. Prodam rabljeno jedilnico bor-masivo (miza+6 stolov+2 komodi). Tel. 832-367. Prodam cvetlični med. GSM: 041/ 727-843._______________________ Oddam VW Hrošč za simbolično ceno. Tel. 831-150. Na Ljubnem K.O. Savina prodam gozd. Tel. 831-843 ali 061/263 039-___________________________ V Nazarjah prodam dvoinpolsobno stanovanje. Inf. na tel. 832-082, zvečer. Ugodno prodam otroški voziček in avto sedež za 15000,00 SIT. Tel. 833-162. Prodamo čistokrvno nemško ovčarko (brez rodovnika), staro 3 mesece. Tel. 832-269. Prodam polavtomatski stroj za izdelavo PVC vrečk. Tel. 063/831-736. Prodam šivalni stroj Danica - elektronik. Tel. 832-378. Prodam strojeno kožo (svetlo siva-goveja). Tel. 841-871 od 20. ure dalje. Fičo 850,1. 84, reg. do 11/98 prodam za 55.000 SIT. Tel. 831-665. TURISTIČNA AGENCIJA a> a> a> 3 3 3 N O» €N tel./faks: 833-316 ■DVD CT1 K oi O O .. M = KRK Kanič 1/4 7 dni apartma 38.000.00 PAG Šimuni AKCIJA posezona OMIŠKA rivijera apartmaji možno 10 - dnevno letovanje ITALIJA avtobus + 7 polnih penzionov 52.400.00 ČRNA GORA letalo Ljubljana Tivat Ljubljana VSAK TEDEN NOVE AKCIJE IN NIŽJE CENE KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 15- številki S N I ime in priimek NAROČ. ŠT. 1 naslov lili! S 1 ... Trgovine ULTRA v Mozirju, Nazarjah in Varpo^u vas vabijo na ugodne nakupe, in sicer:__ Kotleti Celjskih mesnin Grofovska salama Celjske mesnine Čevapčiči - narejeni Mesarstvo Bračič Hrenovke Mesarstvo Bračič /\ v Pivo MENIH steki. 0,51 Ledeni čsy Rdenska ploc. sir Gaudar ljubljanskih mlekarn Pralni: prašek AVA 3,5 kg refil Krompir 10 kg Paradižnik _ J ^ Lubenica 799,00IT/kg ,00 SIT/kg 869,00 SIT/kg 69.00 SIT/kom 79.00 SIT/kom 869,00 SIT/kg 649.00 SIT/kom 499.00 SIT/kom 199.00 SIT/kg 119.00 SIT/kg Vabljeni tudi v Penzion Kozorog in Diskont JATA v Mozirju! Priporočamo ugoden nakup rabljenih vozil R 5 CAMPUS 5 V 2/90 145000 550.000,00 R 5 CAMPUS PLUS 5 V 6/92 86000 590.000,00 R 5 FIVE 5 V 6/95 58000 855.000,00 CLIO 1,4 RT 5 V 6/96 20000 1.430.000,00 R 19 RT 1,4 4 V 10/93 11000 1.280.000,00 R 19 RT 1,4 4 V 6/94 113000 1.240.000,00 ŠKODA FAVORIT 135 GLX 7/93 100000 575.000,00 FORD MONDEO 1,8 CLX 7/94 46000 1.790.000,00 HONDA CIVIC 1,4 GL 4/91 112.900 950.000,00 MARUTI 800 1/93 53000 500.000,00 SEAT IBIZA 1,4 GLX 2/95 42000 1.265.000,00 VWVENTO 1,9 CLD 5/93 91000 1.380.000,00 MOŽEN NAKUP AVTOMOBILA NA KREDIT PO UGODNI OBRESTNI MERI DSSÜ d. 0. 0. Obrat Mozirje, tel. 833-320 Del. čas: fax 831-043 8.00 - 16.00 RENAULT (•E LJUBLJANA d,d, Poslovna enota Nazarje, Savinjska c. 1, (nasproti gasilskega doma), tel.: 063/832-011 AKCIJSKE CENE HLADILNE TEHNIKE GORENJE - Zamrzovalna skrinja 400 I 69.990,- - Zamrzovalna skrinja 325 I 66.100.- - Zamrzovalna skrinja 130 I 39.990.- - Hladilnik 140 1 37.950,- RADIATORJ1 K1G KORADO po tovarniških cenah Vrtne gugalnice že od 24.942 SIT dalje PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE O PESTRI PONUDBI IN UGODNIH CENAH! PLAČILO NA KARTICE IN ČEKE BREZ OBRESTI GRADI - IZOLIRAJ - OGREJ - skladišče POLETNA AKCIJA SAVINJSKIH NOVIC jj^g8 Pomagajte nam izbrati najprijaznejšega prodajalca in sodelujte v nagradnem žrebanju, kjer je prva nagrada barvni TV sprejemnik! Tudi najdrznejši vlomilec ostane praznih rok, če denar in druge dragocenosti zaupate jeklenim stenam bančnega sefa. Živimo v časih, ko pomeni hranjenje dragocenosti doma predrzno izzivanje usode. Debeli naslovi po časopisnih kronikah pričajo, da je to na lastni koži občutil že prenekateri naivnež. Banka Celie nudi sefe v kar 6 svojih enotah. Ti se nahajajo v posebnem, zaščitenem prostoru banke, na voljo pa so Vam tri velikosti. Najamete jih lahko za mesec dni ali vse leto, od česar je odvisna višina najemnine. Najem sefov je mogoč v Celjski mestni hranilnici v Celiu ter v ekspoziturah Banke Celje v Krškem. Žalcu. Slovenskih Konjicah. Rogaški Slatini in Liubliani. Obiščite nas! So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. banka celje V varnem zavetju tradicije OSREDNJ« KNJ. CELJE