mm

Gospodarske izkušnje,

sadjerejske, zlasti vinogradniške.

Spisal

Simon <3-afberc,

župnik Framski.

m?

(Ponatiselc iz  „Slovenskega Gospodcnja u ).
f S šestimi podobami.J

'  5 ^ ’ r ~3  '

V MARIBORU 1895.

Tiskala tiskarna sv. Cirila. — Založil pisatelj.


10450t>

j/’ 'tm/i

l


Framska razstava.

Prvi teden oktobra 1894 je bilo pri nas živahno
gibanje. Odbor bralnega društva je za čas od 30. sept.
do 7. oktobra osnoval razstavo za sadje tega kraja. Na
posebno skrb g. Fr. Pirkmajerja, nadučitelja, in g. Miha
Turnerja, krčmarja in posestnika, se je ta pisana raz¬
stava sijajno priredila. Kljub slabemu vremenu je bilo
posebno prve tri dni obilno obiskovalcev od blizo in
daleč.

Naša prva razstava je svoj dvojni namen popol¬
noma dosegla, namreč: 1. Spoznavati sadje različne
sorte. Blizo 40 razstavljalcev je od vseh krajev doneslo
menda do petsto različnih sort jabelk in grušek na ogled
in razsodbo, katere je nam učeni sadjar g. Stiegler iz
Maribora krstil ali zaimenoval; mi pa smo imena štu¬
dirali in popisali tako, da zdaj večinoma vse jabelke
poznamo, samo da jim še za slovensko ime ne vemo,
ker pitovne sorte so, Žabče, vse same ptujke.

Gosp. Stiegler nam je v svojem nagovoru izmed
vseh razstavljenih sort posebno naslednje priporočil: 1.
Mošancke, 2. Ananas-Rainette, 3. Belfleur, 4. Carmeliter-
Rainette, 5. Cassler-Rainette, 6. Canada-Rainette, 7. Rib-
ston-Pepping, 8. Damason-Rainette, 9. Gravensteiner,
10. Danziger Kantenaplel, 11. Kalvil, 12. Champagne-
Rainette, 13. Gold-Parmane, 14. Eiserapfel, 15. Stettiner.
Gruške pa, poleg domače tepke, še nekatere za prodajo:
1. Gute Loise, 2. Dechantbirne, 3. Winter-Butterbirne
itd. Pri drugi razstavi bomo menda tudi že zvedeli slo¬
venska imena!

Ta razstava je sijajno dosegla pa še tudi svoj
drugi namen, namreč: 2. Spodbujo ali vnemanje za
sadjerejo. Akoravno se je v 10 letih v tem oziru pri

l*

— 4 —

nas čudovito veliko storilo tako, da so iz gošče nastali
najlepši sadnjaki, iz ostrožja prirastle okusne jabelke, je
še vendar na polju in bregu mnogo plohave, kjer bi na
lepi solnčni legi lahko rastlo na stotine dobrih jablan.
Ti prazni prostori se bodo marljivo zasajali, ker mnogo¬
tere gospodarje smo slišali govoriti: »Zdaj bom pa jaz
tudi začel sadje gojiti, saditi, cepiti, odkapati, snažiti in
gnojiti, pobeliti in ovijati.«

K tej spodbuji za sadjerejo so posebno pripomogli
govori g. Stieglerja in g. profesorja Koprivnika, ki je v
milodoneči slovenski besedi celo uro razlagal in pripo¬
ročal sadjerejo kmetom. Svojo veliko moč so pokazali
darovi in pohvalnice za najboljše pridelke. V to svrho
je tukajšnja posojilnica podarila 25 belih kron; pa tudi
zvunski dobrot n iki so nam darilca donesli. Največje da¬
rilo pa ti bodo, dragi kmetovalec, donesla drevesa tvo¬
jega sadnika, ako jih marljivo sadiš, umetno cepiš in
pametno shraniš ter drago prodaš!

-*--

Katere sorte jabelk naj gojimo?

Sadna razstava v Framu je razburila gospodarje,
domače in sosednje, tako zelo, da zdaj sleharni veselo
o njej govori, ter dobre sklepe dela za bodočnost, govo¬
reč: »To ah tisto sorto si bom tudi jaz priskrbel, da
bom sadje ložje spečal.« — »Na Goriškem imamo čuda
obilno sadja, pripoveduje mi neka gospodinja, pa nič
žlahtnih sort, zato ga tudi ne moremo prodati. Ge bi
le 4 gld. dobili za polovnjak, bi ga radi dali; jabelčnica
je po pet goldinarjev. Zato so letos celo iz Dupljeka k
nam vozili sadje, kjer ima g. Zdrobel svojo postajo. Ta
gospod že 13 let prihaja k nam po vsakoršno sadje,
ter ga še precej dobro plačuje. Samo letos ga je pona-
kupil za sedem jezer goldinarjev. Za naš kraj jako lepa
svota in pomoč za dačo in obleč.« —

Da boš pa jabelka lahko prodal, treba jih je lepo
obrati, ne pa stresti ah otepati; posebno pa moraš si

— 5 —

oskrbeti dobre, trpežne sorte, o katerih ti je znano, da
jih prekupec lahko dalje speča ali v mestih dobro proda.
Za domačo rabo je tvoja začrnela »ciganiea« (Zigeu-
nerapfel) dobra; ravno tako železarica (Eisenapfel), ki
ima dolgo trpežnost, pa cigansko kožo in lice; kupec
pa se je boji in kakor pred ciganico beži.

Dragi bralec! tukaj ti postavim nekatera imena
takih jabelk; katere naš kupec radostno kupuje in pri¬
merno drago plačuje. Cepiče si prav lahko dobiš.

1. Mošancke, znana jabelka, pri razstavi je obdr¬
žala prvo mesto. G. Stiegler nam jo posebno priporoča.
Je pa tudi že skoro na vsakem sadniku. 2. Rožma-
rinka je iz Tirolskega priromala in je našemu škrbo-
telnu ali špicelnu v lice zelo podobna, meso pa je soč-
nato in preokusno. 3. Robnica (Kantenapfel) ima po
eni strani rob, niti podoben, pa jako mil okus, da-si ni
dolgo trpežna. Kupec jo ljubi. 4. Kalvil, beli ali zimski,
prečudežen sad, ali malo znan. 5. Kanada (Canadaapfel)
je priporočljivo jabelko lepega lica in dobrega mesa.
Kupec jo rad ima. 6. Zlata »pepika« (Gold-Pepping),
bolj drobno, rodno, celo žolto jabelko, prijetno kiselo.
7. Gravensteinarca, belo, rudeče-progasto jabelko, bolj
rano, pa jako moštnato in zelo okusno. Je vredno raz¬
širi ave. Po njem kupec že ob Veliki maši gleda. 8.
Ajzarca (Eiserapfel); lepa rudeča pikasta, progasta jabelka,
ali trdike, ki obstojijo do Duhovega. 9. Rajnete — vše
— so že dobro znane; za veliko stezo si jih oglej, kako
se ti prijazno smehljajo! Popotnik in kupec jih rada
imata. 10. Kapucinarca; debela, rana, zeleno-progasta
jabelka; postanejo rumene, in Bečani jim radi svoje
zobe pokažejo. 11. Malajnica (Stettinerapfel) je jako
lepo, tudi temnorudečo ali zelenodimasto jabelko; v senci
ne dobi lepega lica, zato jo po nekod »butl« imenujejo,
pa po krivem, ker je jako okusno, moštnato in zelo
trpežno, debelo. Kupec se je razveseli. 12. Tofančke so
pa vsakemu znane, ki kakti bele device gledajo na mi-
mogredočega popotnika, pa se mu uživati ne dajo, dok¬
ler niso obležane okoli Svečnice. 13. Pečarke (Backapfel)
ali debele čebulače; moštna, obstoječa jabelka; za dom
jako priporočene, tudi kupec se jih ne izogiba. 14. Prin-

— 6  —

cesija (Prinz-Apfel) je lepo rudeče jabelko, okusno ki-
selo; ima krvave nitke v mesu, sicer pa ni pretrpežno.

Naj ti naštete sorte zadostujejo, spoštovani čita-
telj, ker g. Stiegler je v razstavi omenil, da črez deset
sort jabelk bi kmetovalec naj ne gojil. Ako si pa take
in enake oskrbiš, boš o Veliki maši že jedel jabelka, in
tudi ob Terezinem ti še bodo kinčala tvoj ograd. Lahko
boš jim našel kupca in tudi ti jih še bodeš v Korizmi
užival in delil ob Vuzmu setecem svojim za pisanko.

-«-

O gruškah in o koristi jabelk.

Sadna razstava nam je v Framu tudi kazala mno¬
gotere gruške, ki so pa za kmetovalca manjše vrednosti
ali porabnosti, ker hitreje zagnijejo in se težje zato
prodajo. Priporočil nam je g. Stiegler le nekatere sorte,
ki ali ložje kupca najdejo ali pa kmetovalcu dajejo
dobro pijačo. Med drugimi omenim: 1. Ozmico ali ozim¬
nico, trdo zimsko gruško, ki do božiča zdrži; le-ta
je zelena in je tat ne ukrade, ali pa ga takoj »zgriva«,
ko ji zobe pokaže. 2. Dobra lojzika, dolgorepna gruška,
trpežna in okusna, kadar je obležana okoli pusta. 3.
Cesarica je vsem znana in zelo priljubljena gruška, ki
se že pred adventom použiti mora. 4. Dechantbirne
— tehantska je priporočbe vredna gruška, ki na pri-
tlikovcu raste in dolgo počaka. 5. Tepka je nam kme¬
tovalcem, ki potrebujemo pijače, posebno priporočena,
rada rodi ter daje izvrstno kapljico.

»Sicer sv. Miklavž, dejala je neka gospodinja, druga
leta jabelka in gruške deli le nekaterim, posebno po¬
božnim otrokom ali hišam; lani pa je ljubi Bog vsak
grm v gošči okinčal s sadjem. Pri nas smo nad sedem
polovnjakov napravili lesnačevca, in za tri bi ga še
lahko nažmikali.« Drugi hribovci so še na boljšem, ker
so nalili 14 do 20 polovnjakov zlatega gruševca. Ven¬
dar pa je še mnogo praznega prostora, kjer bi še lahko
rastlo na stotine grušek. Tudi poljanci so se začeli gi-

— 7

bati in marljivo sadna drevesa sadijo. Okoli Ptuja na
produ so že lepe vrste jablan; seveda je bilo treba ka¬
menje odstraniti. —- Taka sadna drevesa so kinč za
tvojo hišico, posebno ob cvetu in jeseni, ko so s sadom
obložena; so korist za tvoj žep, kadar jih dobro pro¬
daš in po sto goldinarjev za nje dobiš; so pa jabelka
tudi zdravje za tvoj želodec.

Stari Rimljani so imeli prigovor: Od belice do
jabelka — trajati mora imeniten obed. Prva skledica
je bila polna beličic, jajc, ki so najtečnejša in težka jed
ali hrana tako, da z eno celi dan dobro prebiješ; so
pa jako redivne; osebe, bolne na bledici, naj jih uži¬
vajo z luščinjem vred. Druga skleda je bila: črna župa,
posebno pri Grčanih, podobna naši krvavi juhi ob času
koline, v katero se zmečejo in prekuhajo ostanki mesa,
krvi, repa, ušes. Rimljani so tudi radi uživali brinovke
in zajca, po obednem listku Kvintilijana, ki pravi: »Inter
aves, si quis me judice quaeret: turdus; inter quadru-
pedes, gloria prima — lepus.« — Slavni Horacij še pri-
poročuje gubance: »Absorbere placentas«; — kar Slo¬
venci tudi radi jemo. Tudi sladkega vinčka ni pomanj-
kavalo. Kadar so se vsega najedli in napili, prišla je
poslednja hrana — korpica jabelk, in vsak gost je ra¬
dostno segal po njih, ker je vedel, da je sklep obedu,
pa tudi zato, ker je poznal korist jabelka za nabasan
želodec. Jabelko je zdrava jed. Razvedruje možgane,
zdraži jetra, zdrami želodec, predrablja zaužite jedi, do-
nese sladko spanje, daje čelustim prijeten duh, ujeda
kiselino želodca, odpira črevo, žene vodo in zabrani
pesek. Zato so oče Kneipp neki grofici naročili, naj svoji
deci vsak dan da za vdanšico ali malo južino — eno
jabelko z olupjem vred.

Tako stori tudi ti; daj od shranjenih jabelk vsako
večerko eno ali dve jabelki svojim otročičem, pa ne
bodo trebušni, ne bledi; temuč veseli, zdravi, rudeči in
pobožni bodo, ter Boga hvalili in sv. Miklavža častili,
ki jim je lani toliko jabelk nanosil.

--

— 8  —

Vzgoja Sadnikov.

Lani je na slovenskem Stajarskem bila sadna raz¬
stava na štirih krajih. Kar je pa posebno pomenljivo,
je to, da se te razstave niso v mestu vršile, temuč v
vasčh. To namreč kaže, da se je priprosti kmetič vzdra¬
mil, ter se začel zanimati za svoje graške in jabelke.
Gotovo upanje gojimo, da se bodo take razstave v bo¬
doče množile, kmetovalec pa svoje sadnike skrbno gojil.
O vzgoji sadnikov pa hočemo tukaj nekoliko spregovoriti.

Mili Bog je za svoja ljubčeka Adama in Evo na¬
redil prelepi vrt ali ograd; to paradiž pomeni. Najlepše
sadno drevje je nasadil; menda tudi zato, da je poka¬
zal, s čem bi se Adamci najbolj morali pečati. Sicer
so bili časi, ko kmet za jablane nič ni porajtal. In ako-
ravno so še zdaj nekateri zanikarneži, vendar je mnogo
takih posestnikov, ki so si svojo hišico s sadnim drev¬
jem okinčali; in tako prebivajo, rekel bi, v lepem raju.
Da ti pa drevje ne postane štrclovje, da se pred časom
ne posuši ali ne umrje, treba ga je gojiti od pete do
vrh glave.

1. Vrh je treba osnažiti.  Zgornji del drevesa
se imenuje krona, brž zarad okroglosti in lepote ob
cvetu. Gospodar ne sme drevesu samovoljne rasti pu¬
stiti, temuč mora veje prikrožiti takoj že na mladem
cepljaku. Kar je suhega, brž odstrani; kar je veter na¬
tri, poreži. Tudi pregoste veje ali skrižane, ki se glo¬
dajo, moraš primerno prirediti. Nekateri posestniki pa
pravijo: Več je vej, več je sadja! Že morda, pa je tako
drobičko, da bi ga lahko pozobal. Redke veje pa nosijo
debel sad, ki je tudi okusnejši in stanovitnejši. Zatorej
vzami žagico, pa pojdiva na delo ! Črez dve leti boš
videl veseli uspeh in razloček. Sčasoma se pa drevo
postara, veje se mu začnejo sušiti. Osnaži ga; hirajoče
veje požagaj, in drevo se omladi, pa zopet rodi. Tako
že bogati Job pravi: »Drevo ima upanje, če je pose¬
kano, zopet ozeleni, in njegove mladike poganjajo«. (Job.
14, 7.) Nekateri drevesa trebijo na pust, ti pa tega ne
odlagaj, ker tačas boš imel zopet drugo delo, in sneg
bi ti utegnil boljše veje polamati. V pozni jeseni je to

— 9 —

delo na pravem mestu, ker zeleno listje ti kaže, kje
žagaj, ali kje ne. Ko si vrh ali krono tako osnažil, mo¬
raš tudi:

2. Deblo zavarovati.  Kar je pri človeku telo,
to je pri drevesu — deblo. Mi pa se radi okovarimo
zoper vročino in mraz, tako je treba tudi deblo zava¬
rovati.

Stara drevesa začnejo prhneti na večerni strani,
da do polovice sprhnijo. Take struge je treba z ilovico
dobro zaphati, da ne pride mokrota do stržena, pa ti
še bodo rodila na dvajset let. Po nekod se napravijo
votline, ki zbirajo vodo; po zimi se dela led, ki dre¬
vesu jako škoduje ali ga raztreši; poleti pa tičice na¬
nosijo nesnago in gnoj, kar še drevo prej ugonobi. Take
lukinje z blatom dobro zamaši: tičicam pa napravi v
zeleni kroni suho hišico, kjer bodo prebivale in ti ve¬
selo prepevale, pa gosanice obirale. Tako steblo, staro
deblo, posebno ako si mu prhljadi in votline zamazal,
še potem obeli. Vzami apna, kravjeka, blata iz stranišča,
nekolika blišča ali drobnega peska, zmesi to z gnojšnico,
ter z omelom vsa drevesa na sadniku obeli. To je že
samo po sebi lepo videti pri mesečini ali v adventu,
ko k svitnicam hodimo, ali tudi opoldne. Da je pa tudi
koristno, si že gotovo mnogokrat slišal in v kakem listu
bral. Koristno namreč, ker staro, trdo škornjo zgloda
ali ražjeda; ker špranje »zalota«, in zalego mrčesa za¬
duši; ker črn ali od rje napravljene proge zabrani ali
tudi zaceli. Torej ne zamudi tega dela, da si staro drevje
zavaruješ in ohraniš. Kar pa mladega drevja ali cep-
ljakov imaš, treba je pa ograditi ali ovezati, da lopov
zajec ne pride glodat. To ti je zelo hudobna stvar, ki
ga pa postave branijo na kmetovo škodo. Mnogokrat
smo svojo zamudo prepozno obžalovali. Nekateri so
cepljake mazali z mastjo, z mažo iz streliva, peska, blata
itd., ali s pesjo mašo; pa v smrtni sili se jih je ta dolgo-
uhati strijc tudi le lotil.

3. Pa tudi korenine zagnoji.  Sicer bi se drevo
samo redilo in gnojilo, ako bi mu ti ali veter listja ne
odnesel; ker ga pa za steljo porabiš, moraš drevesu
druge krme ali vlage dati, drugače dobi sušico, hira,

— io¬

ne rodi in umrje. Vsako tretje leto mu okoli debla
zemljo odkoplji jeseni, nanosi v to jamo gnoja ali po-
tošnice, naj jo dež in sneg spere. Na pomlad pa zemljo
zopet lepo zagrni. Ako spremoreš, zagnoji celo zemljišče,
in tako bo tvoj sadnik dobro oskrbljen, in sv. Miklavž
ti bo nanosil obilno lepega sadu za stare in mlade zobe.
Saj vsako dobro drevo rodi dober sad; lagodno drevo,
ki pomeni neskrbnega gospodarja, pa ne more dobrega
sadu roditi; zato bo posekano in v ogenj vrženo.

--—

Obdelovanje vinogradov sploh.

Slovenec se veseli godu sv. Martina iz trojnega
uzroka. Ta svetnik je naš rojak, ter nam to spričuje,
da je Bog tudi za zaničevanega Slovenca nebesa pri¬
pravil. Drugič zato, ker ima ta svetnik lepega belca,
kakoršnega si želi vsak gospodar, kar je, žaliče, vedno
le redkejša prikazen, in malo je kmetov, ki bi bili »na
konju«. Svetega Martina se pa posestnik tudi zato ve¬
seli, ker je on krstnik vina ter mu daje ime: čvičkar
ali pa dobra kapljica. Jeseni mu je dal lep priimek —
zlata kapljica; pa samo, da nam je krščavanje prenaglo
opravil, ker našel je v kleti le malo polovnjakov; tedaj
mu ne bo treba pripreža dajati, kakor nekdaj v starih
časih, ko so vozniki vino vozili od Terezinega daleč
črez Martinovo, po stezi pokali, pili in peli: Konjički
škrebljajo — In voz’jo težko, — Ker vince peljajo, —
Je močno sladkč!

Splošna pritožba vinogradnikov je: »Malo, malo;
komaj polovico od lanskega smo pridelali!« V starih ča¬
sih so posestniki imeli polne pivnice vina tako, da jim
je na jesen pomanjkavalo sodov in prostora. Zato so
yeselo popevali:

Preljuba vinska trta,

Je z brajdami podprta;

Po zimi spi,

Po leti cveti,

V jeseni sode nataka.

i

- 11  —

Mi pa v praznih kletčh žalujemo, ker nam ljuba
vinska trta le samo: »V jeseni sode namaka.«

Različni so uzroki pičlega nabora. Vso vremenske
nezgode ali uime naj zdaj na stran pustim in omenim le
samo eden uzrok, zakaj da mnogoteri kmetje od leta
do leta vedno manje mošta nažmikajo. Ta uzrok leži
v tvoji gorici in imenuje se: Rej a v a! Ali se grozdje
bere s trnja, z oseta, praprota in mežnarce, ki v tvoji
gorici na velikih plehavah raste? Kjer ni trsa, tudi
grozda ne bo. K obilnejšemu naboru torej treba te
prazne prostore iz gorice odpraviti ali s trsjem napol¬
niti ; kar se na dvojni način more zgoditi.

Rejave odpraviš: 1. z grobanjem.  Nekateri vi¬
ničarji nečejo grobati ali prelagati, ker jim je premudno
delo ali premali zaslužek. Zato imajo različne izgovore,
s katerimi nevednega gospodarja preslepijo; rozge po¬
režejo in skurijo, gorica pa vidoma peša. Le tri leta ti
je treba grobanje opustiti, pa boš to zamudo težko ke-
daj več popravil. Ako tedaj vidiš, da ima trs poleg take
rejave tri ali štiri dolge rozge, ali da imata dva trsa
štiri do šest lepih rozg, tedaj le napravi med njima jamo
ter jih preloži ali pogrobaj. Tako dobiš šest mladih tr¬
sov, ki ti bodo takoj prvo leto rodili. Jama mora biti
primerno globoka; dno še nekoliko razkrampaj, potem
naloži celine ali gnoja in vrh še rodne zemlje, potem
razpelji na vse kraje trsove rozge, nameči vejnika in
vse lepo zakoplji. Ako je pa gorica bolj v ravnici, kjer
se voda zbira ali zastaja, tam pa jamo napolni z vlago
in trs na vrhu razpoloži, da ne bo v vodi prhnel; zato
jo po grabicah izpelji. Viničarji namreč ugovarjajo, da
voda v takih jamah trs ukonča, kar pa ni res, ako tako
ravnaš, le za mudno delo jim ni. Ti pa po takem gro-
banju pri najmanjših potroških gorico najhitreje pogo-
ščiš. Kar te delo več stane, prihraniš si pa pri vlagi.

Način rejave iz gorice odpraviti je tudi: 2. Sa¬
jenje.  Koder je trs tako opešal, da starika več ne
more poštene rozge pognati, ali je trs že celo zginil,
ondi se mora na novo zasaditi, kar po nekod tudi gro¬
banje imenujejo, pa je za pravo le sajenje.  Na takih
pustih prostorih potegni grabe ali povprek ali po dol-

— 12  —

gem v gorici, napši jih z vlago ali vejnikom, na vrh
deni nekaj rodne zemlje, na to pa položi ključeke ali
če imaš živice, pa vse lepo zagnoji in zagrni. Ključeke
dobiš na starih trsih ali pa locne, šparone poreži, ka¬
teri imajo eno ali dve lepi rozgi. Vlačenke ali živice
si pa moraš napeljati ali v trsnici vzgojiti, kar vsak
viničar dobro razume, ako le hoče. Grabe za nasad
smejo biti široke, da moreš dve ali tri vrste ključekov
vsaditi; ako bi se vsi prijeli in bi bilo pregosto, jih
tretje leto nekaj smeš izkopati pa presaditi na drugi
prostor. Ta način pogoščevanja viničarji radi imajo,
ker delo gre urno od rok, vejnik se hitro porabi in
zakoplje. Zato jim za grobanje ni in rajši lepe rozge
porežejo; na drugi rejavi pa take grabe zasajajo, ter
mislijo, da so veliko opravili; pa porezani trs in gospo¬
dar, oba sta na kvaru. V grabe tedaj nasajaj le ondi,
kjer blizu ni trsa; kjer je pa na rejavi trs, dobro ga
zagnoji; ko rozge požene, pa lepo pogrobaj.

Čas grobanja in sajenja je od Martinovega do
Kresnika. Rozge so bile že vse zelene, že so se grozdiči
kazali, pa smo še grobali, in je lepo rastlo, ko smo
spodnje mladike prej posmukali. Vendar ne odlagaj tega
dela na poletje, temuč brž, ko ti je mogoče, idi grobat
in sadit. Zvedenei trdijo, da jesensko grobanje ima pred¬
nost, je najboljše. Gospoda ne da rada na jesen v gori¬
cah delati. Je prekratek dan, malo se opravi, veliko
»košta». Na spomlad pa ne morejo vsega opraviti, ka¬
teri imajo mnogo goric. Nekaj let sem pa skoro vsi v
jeseni tičimo v goricah, ker prepričali smo se, da jesen¬
sko grobanje je imenitno: pogrobani trs ne pozebe, ko
bi ga drugače lahko huda zima ugonobila; gnoj in vej¬
nik črez zimo v zemlji že nekoliko sprhni, trs se lepo
vleže, da v spomladi takoj lahko požene, in delo je
opravljeno, da ob Jožefovem takoj lahko začneš kopati.
Skušnja nas uči, da jesensko grobanje najrajši raste.
Torej marljivo grobaj in sadi, da ti iz gorice zginejo
rejave, po katerih coprnice plešejo in grozdje pozobljejo,
da malo nabereš!

Gorice obdelovati

Slovenec mora znati;

— 13  —

Kdor delal prav ne bo,

Naj pije le vodo !

-*-

Nasad gorice.

Bog je naj večji gospodar, ki ima najširjo gorico,
katero sveto cerkev (sorek, šorek, vinograd) imenuje.
Ljubi Bog jo je pa tudi dobro obdelal in vse storil, kar
je bilo potrebno in mogoče. Zato pravi: Kaj bi še več
bil moral storiti svoji gorici in nisem storil? Pričako¬
val sem grozdje, obrodila pa mi je viničje. Tako tudi
ti, skrbni kmetič, svoj vinograd lepo, marljivo obdeluješ,
pa morda zadosta dobre kapljice ne pridelaš, ker imaš
menda slab nasad  ali lagodno trsovje v svoji gorici.

I. Nasad štajarskih goric ima naslednje sorte tr¬
sov: 1. Žlahtnina bela (Weisser Gutedel), bela plemenka.
2. Portugalec modri (Blauer Portugiser), modra kralje¬
vina, sodi bolj za brajde. 3. Žlahtnina rudeča (Rother
Gutedel), črna plemenka, rudeči španijolec, rudeči toka¬
jem 4. Muškat, sploh znan. 5. Burgundec modri (Blauer
Clavner), modri klevnjak, rana sorta. 6. Grašiča laška
(Walseh-Riesling), dobra za močvirne kraje, debele ja¬
gode, rodna. 7. Klevnjak črni (Rother Clavner, Rulan-
der.) 8. Kozjek modri (Boksbeutel, Trollinger), ima belo-
rižnat les. 9. Dinka mala (Rother Traminer), brž na¬
mesto : dimka. 10. Zelenčič (Syivaner), zeleni klešec,
mušca (Fliegentraube). 11. Vranek (Blaue Zimmttraube),
drobna črnina, mala modrina. 12. Moslovec (Mosler),
ljutomerščina, šipon, maljak, tokajec, doma iz Moslovine
v Granici. 13. Burgunder beli (Weisser Burgunder, Weis-
ser Clavner), beli klevnjak. 14. Kapčina (Blauer Kol-
ner, Hainer), laška črnina, kavčina. 15. Kadarka (Schwar-
zer Mosler), črni moslovec. 16. Grašiča bela (Klein-
riesling, ,Gewiirztraube), mali natrkan grozd. 17. Kavka
bela (Gelber Ortlieber, Weisser Burgunder); črna kavka
je vinarij. 18. Ranifolina, bela in rudeča (Rother Velt-
liner). 19. Peček (Weisser Elbling). 20. Rjavina raste
pri Slov. Bistrici. 21. Belina (Heiniseh). 22. Lipavščina.

~ 14 —

23. Savina. 24. Tantovščina. 25. Volovina (Ochsenauge).
26. Morsina. 27. Zelenika. 28. Goldstingl. 29. Izabela itd.

II. Slab nasad dajo naslednje sorte trsov: Lipav-
ščina; sicer je rodna, tudi še po pozebi, pa daje netr-
pežno, megljeno vino, katerega se kupec rad ne prime.
Belina; jako rodna pa daje mehko vino, rano dozori
in rada gnije. Zelenec ali zelenika drobna in debela;
debela zelenika je sicer rodovita, pa redkokdaj prav
dozori, zato še ti drug mošt pokvari. Žmikaj jo posebej,
pusti jo za starino, pa boš v tretjem letu imel dober
in zdrav napitek, ki žene na vodo. Drobno zeleniko pa
smo nekdaj krčili ali izkopali, kar ni bilo modro;, zdaj
jo bomo precepili, ker skušnja je pokazala, da se je
ušica rada ne loti. Slab nasad je tantovina, sovina, ki
je sicer rodna, pa še za domačo rabo malopridna. Z
boljšimi sortami jo precepi te so: Rafoiina, bela in
rjava, ki rada nosi, rano dozori, dasiravno vino ni močno,
niti trpežno. Rjavina, ki daje moštu iz drugih sort prav
prijeten okus. Črnina da trpežno vino, katero kranjski
kupci štimajo, nemškim pa je previsoke barve.

III. Najboljši nasad dajo: Šipon ali mozler; pozno
je zrel v  tudi mu dež mehurcev hitro ne premoči, ne
gnije. Španjolec; sladko, ne prerano grozdje. Žlahtnina;
bela in rudeča. Mušca, bela in črna. Muškat, ta je za¬
čimba mošta. Kapčina ima mnogo sladkorja v sebi.
Kavka, ta je mati slavnega vinarija.

Najimenitnejše gorice so: Ljutomer, Pekre, Rado-
sel, Grešnovec, Brandner, Ritoznoj. Tod se mošt od
preše prodaje po 30 kr. za liter; tako tudi v Turškem
vrhu. Kakšen nasad neki te gorice imajo, morda se na
tihem vprašuješ. Kolikor je meni znano iz videnja,
zvedbe in berila, pravim ti: V teh goricah povsod pač
šipon ali mozler prevlada; le nekaj malega so zmes
druge sorte, namreč: muškat, spanijolec, žlahtnina. Pre¬
slavni Brandner goji osemnajst različnih sort, in moraš
misliti, kako huda vojska je, kadar se te armade ste¬
pejo v glavi. Ondi najdeš posebno sorto: rjavino, ki
daje moštu posebno dišavo ali aroma. Dragi čitatelj,
ako hočeš okusen mošt in prijetno vino pripravljati,
nasadi si šipona v svojo gorico, zmes pa eden odsto-

— 15 —

tek žlahtnine, 3 odstotke rjavine, 5 pa mušce, pa boš
svoj mošt drago in lahko prodajal; če še imaš eden
odstotek kapčme, ne bode nič škodilo. To bi bil izvrsten
nasad!

IV. Nova doba, nova šega nam je prinesla v naše
gorice tudi novi nasad, s katerim se pa Slovenci nič
prav ne moremo sprijazniti; to so amerikanski trsi, in
tuje rozge sploh: riparija, madejra, ali pa izabela. Iza¬
bela je že pokazala svojo vrednost, ki je sicer dobra
zato, ker se je ne loti ne vrabič, ne tat, žejo ti pa
vendar ugasi. Kupec pa kar zbeži, ako okoli vinograda
zasajeno izabelo zagleda. Tukaj ne kupim nič, reče mi
kupec, ako sem ga na vinsko kupčijo k mejašu peljal,
kjer je izabela rastla; še v pivnico ni šel! —

»Ne bom sadil ne izabele, ne amerikanca, poreče
mi mejaš, jaz ostanem pri domačem trsovju; nekdaj so
obilno brali, veliko vina imeli, ko še amerikanca poz¬
nali niso. Moj oče so imeli polne pivnice vina; tisti
dobri časi se bodo že zopet vrnili. Samo dobro delati,
in prav gnojiti je treba.« Ne morem ti tega govora za zlo
vzeti, dragi sosed, ki se starega, očetovega nasada tako
zaupno držiš po nauku Kristusa Gospoda, ki pravi:
»Vsak nasad, katerega ni zasadil moj oče
nebeški, bode izkoreninjen.«  Le skrbimo za žlah¬
ten in rodoviten nasad v naših goricah, ako trtna uš
ni blizu, pa si bomo zopet veselo prepevali:

Le pijmo rumeno
To žlahtno blago;

Ne b’lo bi pošteno,

Ne znati domo!

-——-

Zaloga gorice.

Božji vrtnar je imel na svojem posestvu smokvico
ali figovo drevo. Že tri leta hodi gledat, če bo kaj sadu
rodila, pa ga nič ne najde; zato reče oskrbniku: »Po¬
sekaj jo, čemu še zemljo zalega!» Viničar pa odgovori
in prosi: »Gospod, pusti jo še to leto, da jo bom oko-

— 16 —

pal in zagnojil. Ge še pa tedaj ne bo rodila sadu, po¬
tem jo pa posekaj!«

Tudi mi hodimo gledat svojih goric; željno pri¬
čakujemo rumenega sadu, sladkega grozdja. Pa leto na
leto je vedno slabejše; gorice le pešajo. Mejašev vrh
je že gol, v treh letih ne bo trsa, še manje grozda več.
Mi bi morali evangeljskega viničarja posnemati, namreč
trsek lepo globoko odkopati in ga z gnojem dobro za¬
ložiti. To je skrivnost rodovitnosti, katero mi je neki
gospodar razodel, ki je na 3 / 4  orala veliki gorici nabral
1893 k 18 polovnjakov, lani pa 13, brez atnerikanca, od
samo domačega nasada. Mejaši ga psujejo za coprnika,
ker po štirikrat več mošta nažmika, kakor oni. Ta go¬
spodar pa ne gre nikdar prazen na vrh, vselej nekaj
zaloge ali gnojila vrže na voz, da ga pelje v gorico, ki
jo v treh letih pregnoji. Vsak trs, tudi amerikanec še
prej, rodovitnost zgubi, hira in umrje, ako mu zadostne
zaloge ali gnojila ne daš. Gnojilo ali zaloga je različne
vrste in dobrote.

1. Najboljša zaloga je kompčst,  t. j. preprhnela,
z gnojem zmešana zemlja. To je, rekel bi, novejša znajdba.
Navozi eden plast zemlje, naloži vrsto gnoja, in to po¬
navljaj, dokler ti kup črez glavo ne seže. Pusti pol leta
ležati, potem pa vse presekaj z motiko, kakor tropine
na krnici predrabljaš, ter vse zopet zmeči na vršaj do
drugega leta. Pri kopi daj tega komposta vsakemu
trseku eno slamnjačo, in že v jesen boš videl čudovito
hasen. Kompostu podobna je natanšnica, to je zemlja
črna na torišču, kjer drva skladaš in žagaš ali ceplješ.
Postrugaj to zemljo in vso zvozi v gorico, ki bo na
novo oživela. Ravno tako moč ima drn (humus), važe
ali celina. To je najboljša zaloga, ker je že vse pre-
prhnelo in trsu takoj hrano daje.

2. Med dobro zalogo se štejejo nasledne snovi:
Gnoj živinski.  Nekdaj so mi mejaši pravili, da gnoj
goricam škoduje. Zdaj pa žalostno gledajo, kaj po¬
stane gorica brez gnoja — pusta golečina. V laporju
bi gnoj v suhem letu ne dosegel svojega cilja, med tem
ko je v pešanci in ilovici vselej dober. Ujedoča zemlja
gnoj brž pohrusta. Izkušnja me uči, da gnoj, tudi na

— 17

goli trs položen, ne pouzroči gob ali prhline; vendar
je boljše, če presnega gnoja tiščaje na trs in korenine
ne mečeš. Dobra zaloga je p e p el, ki ga pa k živemu
trsu ne smeš prilagati, temuč vrzi tanek plast zemlje
med trs in pepel. Tako s pepelom gnoji g. Mlakar v
Hošnici, pa ima vsako leto čuda vina; trs pa je močen
in trpežen. Trs od 20 ali 30 let, ki inod ne učaka, še
je roden ondi. Isto tako dobroto, če ne večjo, ima k o-
s te ni c a ali zmlete kosti, ki se dobijo v vrečah po
100 kil za 6 gld. v Ljubljani pri g. Bambergu. Že črez
20 let gnojim svojo gorico v Ljutomeru, pripoveduje
mi g. dr. D., samo s kostenico, imam močen Irs, dobro
branje in mošt iz krnice prodajam po 27 kr. liter. Ta
moka je umetno pripravljena, ima v sebi ostre snovi,
zato je tik trsa ne polagamo, temuč nekaj zemlje de¬
nemo zmes. Tudi pleve  bi še v to vrsto postavil. Zato
jih kmetič ne raztrosi v veter, temuč spravlja na kup
ali v jamo; kadar si pa po piti gre na vrh, nabaše koš
ali voz, da se trsekom prikupi.

3. Slabejša zaloga pa je vej ni k. On je sicer v
nekaterih krajih celo nepoznano gnojilo, pa je za sa¬
ditev in grobanje neobhodno potreben. Namesto nja
rabijo nekateri cele veje; kar pa nespretno nosiš. Naj¬
boljši vejnik, ki vsak gnoj nadomestuje, ali še celo pre¬
sega, daje jevša. Jevša je dvojna: brežna in potočna.
Prva raste v bregih; bela je in remezna kot breza ter
daje slabo gnojilo. Ta pa raste ob potokih ali na trav¬
nikih in v gošči; ima široko, mastno, dišeče listje, krhko
vejo, in je izvrstna zaloga; tudi se lahko daje v vejnik
zviti. Takih snopov se iz Frama na vse kraje: v Lem-
pah, Kamnico, Sv. Peter, Haloze izvaža črez 200 do
300 vozovna leto za drago ceno. Kjerkoli pa se jevšev
vejnik vlaga, ondi so gorice povsodi čudežno lepe in
rodne. Odkoplji trs prav globoko, priloži mu pol ali
tretjino vejnika, poldrugi črevelj dolgega; pri prekapi ga
ne smeš izkopati. Vejnik zemljo razrahlja in trseku do¬
ber živež daje. Kjer vejnika ni, tam gorice umirajo.

Pred časom nas je neki dopisnik iz Vidma opo¬
minjal, vrbo saditi za sadne kčrpice. Jaz bi pa vse vi¬
nogradnike zarotil, naj si jevše sadijo, da si gorice ohra-

2

18

nijo. Od lepega Zavrča noter do Bizeljskih goric ni ene
jevše. Zagorci je ne poznajo; zato pa vidimo žalostni
pogin tamošnjih goric. Prvotna zaloga, drn ali celina
in veje, je použita, nove pa ni. Jevša je zaploda vredna;
ima hiter odrasek; daje dobro drvo, vejnik in nastelj.
Vsak posestnik si jih naj okoli travnika ali za potokom
nasadi. Vrhu vse hasni še boš v vročini in košnji imel
dišečo senco za počitek in odihljej, dokler ti gospodinja
gubanic ne donese.


Rez gorice.

V gorici je vsako delo imenitno, posebno važna
pa je rez. Stari pregovor pravi: »Nevednega rezača
vlnjek odnese vina štartinjok!« Ako pa rez dobro opra¬
viš, bodeš obilno trgatev imel. Pazi torej pri rezi:

1. Na čas. To delo se mora opraviti, dokler trs
spi; torej smeš rezati od listopada do sušca. Ne misli
si, da bi listopada bilo že prerano za rez. Ako to delo
jesenskim grobancam in sadnikom ne škodi, gotovo
tudi drugemu trsovju ne bode kvarno. Meseca grudna
in prosinca pa smo že slavnega Brandnerja videli
obrezanega. Nekateri se spoke trsa bojijo in po zimi
ne režejo; pa kadar je hud mraz, tudi celi trs raz¬
trešči. Najboljša doba rezi bode menda od Svečnice do
sušca. Dan raste, več se opravi; pozebljina se že vidi,
zajčji zob se pozna, sneg kopni. Da še boš pa prej
mogel v gorici po kopnem hoditi, natrosi na sneg kaj
črnega, ali pepela, pleve, tudi prsti, in sneg bode 14
dnij prej zginil iz tvoje gorice, kakor pri mejašu, in
mogel boš prej v gorici delati in svojo rez dovršiti.
Jako slaba in škodljiva je pozna rez, ko se trs že joče;
posuši se, ker mu je kri ali sok iztekel. Takoj v jeseni
začni rezati. Brajde in utice ali špalir si pač moraš
listopada obrezati, drugače ti jih sneg pokubači.

2. Rez ni k. Nekateri so hoteli trsu vse rozge
pustiti in mu le samo glavo odrezati, naj bi vsaka

19

rozga pognala in sad rodila. Neki viničar je na tak
način gospodarju gorico v 3 letih skoro ugonobil. Moder
rezač hitro zapazi najboljšo rozgo, prireže jo na dve
oki v slabi zemlji, na 3 v dobri, ako je rozga tudi
zadosta debela. Močnemu trsu smeš dati tudi dva rez-
nika. Vse druge panoge pa brez usmiljenja poreži. Ako
je pa celo droben les, rezi na eno oko, kakor pri Sad¬
nikih ali ključih prvo leto.

3. Locen ali šparon.  Močen in star trs nese
poleg enega ali dveh reznikov tudi še eden šparon, ali
rozgo na 6, 8, 15 ok, kateri se osloči in na drugi kol
priveže. Tak locen je oče rodovitnosti, dasi trs oslabi
ali tudi ubije. Našteli smo na enem locnu po 20—30
grozdov. Pri tem so viničarji različnih mislij; eni puš¬
čajo reznike spodaj, zgoraj pa delajo šparone; drugi pa
narobe. Ti pa rezi spodnjo rozgo na reznik, zgornjo pa
pusti za locen, ki ga boš v jeseni za ključ odrezal in
porabil. Tako boš visoko štrclovje znižal in dobil mlade
trse v gorico, kar je posebno lepo videti. Stari, visoki
trsi dajo sladko vino, tudi grozdje ne gnije hitro; mladi
pa so rodovitni, dasi na njih grozdje rajši gnije. Neka¬
teri posestniki so vse locne porezavali, pa so zato tudi
malo nabrali. Vse tedaj v pravi meri. Najmočnejšemu
trsu v dobri zemlji smeš dati celo dva reznika in pa
eden locen. Vendar je treba paziti — na:

4. Čepek.  Nekokrat stari trs visoke zrasti zgoraj
peša, pa še pri tleh požene eno mladiko. Pazi na njo,
da je veter ali noga ne odlomi, ker to bo novi gospo¬
dar. To rozgo odreži na eno oko, in izrastla bo drugo
leto močna mladika, da boš brez kvara zgornji, stari
trs smel odrezati. Zdaj imaš iz čepeka nov, lep, roden
trs. — Da pa iz slarega trsa tak čepek dobiš, moraš
ga letos globoko odkopati in dobro zagnojiti.

5. Živica ali vlačenka.  Ako je ta pritlična
rozga dolga in debela, obreže se na 15—20 ok, ali po
okoliščinah tudi manje. Zdaj jo od trsa pokoplji pod
zemljo do 2—3 ok, katere bodo nove mladike pognale
in grozdeke rodile. Druge oke pod zemljo pa dobijo
goste korenine; in to so živice ali vlačenke. Odreži jo

2 *

20

od trsa, ter jo vsadi drugam, tako si prihranil triletno
vzgojo ključeka v trsnici.

6. Vi nje k, oster, osločen nož, je nekdaj edini
trse bril. To je pač polževo delo. Tak rezač si ne za¬
služi tople vode. Pri enem trsu čepi pet minot; ogle¬
duje ga in obrača na vse kraje; po trikrat potegne po
eni progi. Pa še lahko se mu vinjek zaleti, da drugo
rozgo rani ali nareže, da se locen pri povezovanju
zlomi. Zato so vinogradniki prijeli

7. Za š k ar nje. To je »fletno«, urno delo. Tri
ali štirikrat več opraviš, kakor z vinjekom. Rezi blizu
oka; če so škarnje dobre in ostre, rozge ne boš zmuč-
kal ali razklal. Dobro orodje ali škarnje stanejo 1 gld.
50 kr., 1 gld. 20 kr., ali 1 gld.; slabe dobiš za 40—50
novčičev, ki se brž skvarijo. Dobijo se v vsaki železni¬
čarji in pri nožarju.

—-*--

Kop gorice.

Kop je težko delo, katerega se postopači radi ogi¬
bajo; kop je imenitno delo, katero moraš dobro vedeti
in razumeti, inači veliko škode gospodarju napraviš.
Mnogoteri kopači, in še nekateri gospodarji tega dela
ne razumejo. Posebno pa so med ženskami mnogokrat
take osebe, ki kopati ne morejo ali ne znajo. Težko je
take kopače gledati; še težje njihovo slabo delo plače¬
vati. Pojdi torej, dragi bralec, danes z menoj v gorico
— ne jest in pit, temuč oglejva si kop gorice.

1. Prva kop. Jeseni pri branju so putarji zemljo
v vinogradu grozno poteptali; še bolj so jo gnojarji in
grobarji pomandrali; potem se je vlegel debel sneg, in
končno jo je še dež napeliskal, da je zmordana kakor
opeka, in trs je v njo kakor vzidan. Treba je to potep¬
tano zemljo razrahljati, trs oddelati, koreničje porezati,
zagnojiti — okopati. To delo se mora razumno in pa
vestno opraviti. Neka gospodinja je na sepu stala. Od
vina zažarjena v roki drži bokal ter reče »Kateri bo

21

jan prvi skopal, dobi piti«. In zdaj se začne tekmovanje.
Slehrni bi rad prej pil; kopači gledajo na bokal, ne pa
na trs. — Ti pa ne delaj tako, ali dobiš kaj piti ali
ne, ko dokoplješ na sep. Svoje delo zvesto opravi.

Navadno orodje za kop je motika, ali ošpičena v
ilavici, ali prisekana v prhki zemlji. Nekateri ljubijo vi¬
dec ali krevelj, kar delo polajša, pa slabo opravi. Ka¬
teri gost bo meso bolje pregriznil, ali tisti, ki ima polne
čelusti zobov, ali tisti, ki ima samo dva stranjšeka? Ta
bo sicer meso hitro oslinil in požrl, ki mu bo pa v
želodcu obležalo in bolezni nakopalo; ovi pa bo dalje
žvekal, pa meso dobro prebavil. In vendar so še taki
gospodarji, ki kopaču videc v roke dajo, kakor da bi
ga gnoj kidat poslali. —- Ako si dober vinogradnik, vi¬
deča trpel ne boš. Ne presekaš trave, ne prevržeš važe,
ne osnažiš trsa; tvoja kop je petelinovo razkapanje. In
za to si še daš dobro platiti!

Gospodar, stori po mojem zgledu! Prišel sem h
kopačem v gorico. Sedem težakov maha s štirinajstimi
rokami, da se vse kadi; vsak ima videe ali krevelj v
roki. Jaz gledam in štejem mahljaje; po štirikrat in še
sedemkrat je prasknil po trsu, predno mu je došel do
koreninice. Zemlja se je vselej zopet k trsu zavalila, in
jaz nevoljen rečem: »Viničar, hajd po motike, videče
pa vse zanesi h kovaču, da jih v motike prevari! Bo¬
doče leto ne trpim nobenega videča več«. Seveda so
bili nekateriri kopači jezni, rekši: »Motika je težka,
nam žulje naredi, je ostra, trs preseka, je dražja od vi¬
deča itd.« Tretje leto so mi že priznavali, da je kop z
motiko boljša, kakor pa z videčem. Tako naj vsak dober
gospodar stori.

Kramp ali pikun je kopalo za pečine in lapor. Ne
boj se ga! Čudežno orodje je to: iz pečine ti proizvodi
najboljšo kapljico. Rutanca je poprečna sekira na eno
stran, služi ti pri grobanju in odkapanju trsa, ako na
lapor ali trdo zemljo okoli trsa naletiš. Tako tudi lo¬
pata služi posebno pri grobanju v mastni zemlji, ako
je treba trs globoko in široko odkopati, ali pa tudi po-
grobati. Žagica — da staro trsovje in štrclovje požagaš.
Vsak kopač pa mora imeti nož, da biče ali koreninice

22

trsa poreže. Ako jih pustiš, bo trs kmalu hiral — brez
uške. Ako je pa drugi zato postavljen, da trse trebi, se
pa mnogokrat zgodi, da štirje kopači čakajo in praznu¬
jejo, ali pa biče pustijo in naprej norijo, naj bi za dru¬
gimi sramotno ne zaostali. Tudi vinjek in škarnje s
seboj vzami h kopi, ker vedno se še najdejo nepotrebne
mladike ali pod zemljo stari koceni, k 'tere moraš iz¬
krčiti, odrezati.

Na dobrem orodju je mnogo ležeče. Ob Sotli in
na hrvaški meji sem videl motike tanke in kratke, ka¬
kor gubanice kos; jan so imeli globoko za dlan. Ali se
čudite, če tako delo postane ušivo ? Dobre, trpežne in
najceneje motike dobimo v Framu v kladivnicariji gosp.
Viharja, ki izvrstno vinogradno orodje razpošilja na
vse kraje naše domovine. Tako dobro motiko vzami!
Trs globoko odkoplji; poreži vse nepotrebne zgornje
korenine; daljše si za pas vtakni, da boš locne pove¬
zal. Postrgaj zgornjo živo zemljo v jamo k trsu; tega
kopači ne ubogajo radi, premudno jim je, pa je jako
hasnovito, zato to tirjaj. Zdaj zakoplji naprej nagnjeni
trs; globoko mu pristavi kol in privezi takoj locen že
zdaj, da ne boš po kopi v gorici šajtral.

Najboljši čas za kop je doba od sv. Jožefa do
vuzma; ne prej, ker je še sneg, dež ali mokro. Suha
kop je najboljša; zemlja se lepo prezrači, trava pa se
posuši. Ne odlagaj predolgo s kopjo; zato brž obrezi s
škarjami, pripravi orodje že po zimi; vlago brž zvozi, da
ne boš imel — »žegnane kopi«, ki kaže na lenobo. Po
veliki noči kopati je mnogokrat kvarno, ker očesa že
oživijo, obalci kipijo, in težaki se težje dobijo, ker vsak
že doma ima svoje delo. Ako ti gorica pred kopjo že
odžene, počakaj nekoliko, da se obalci ali mladje ne¬
koliko pritrdi. Kopi nikoli ne daj v »dinj«; vselaj si
goljufan, ali preveč plačaš, ali ti delo slabo opravijo.

Vsako tretje leto bi moral trs biti zagnojen, ali
jeseni pri kotljenju (t. j. izkoplje se globoko jama za
dve motiki, trs se osnaži in zagnoji), ali pa na pomlad
pri kopi, ki se mora vsaj za poldrugo motiko globoko
vsekati. Gnoja ne polagaj na trs, razun če je drn ali
kompost, temuč med trs in gnoj položi tenek plast zgor-

23

nje, postrgane zemlje, za njo še le nasiplji gnoj, namo¬
čen pepel ali kostenico.

Gospodar! Pri kopi moraš težake dobro nadzoro¬
vati. Ne pusti jim grdo lapati ali obrekovati in kleti,
ker to je tudi za kopača greh. Ne pusti jim nemarno¬
sti uganjati v gorici ali na potu, ker Bog vse vidi. Ne
daj jim preveč pijače, ker zgodilo bi se, da ti kateri
kopač poreče: »Kopati ne morem, bom rajši šel ležat.«
Se hujše pa je, če se gospodar opijani, da delati ne
more. Požrešnost je povsod grda in nevarna, ker mno¬
gokrat napelje v krvavo tepenje in vnebokričeči umor.
Grehi tvojih kopačev so povod uime in navod toče.
Saj nam sv. pismo spričuje, da je Bog črez Egipet točo
usul zarad grehov prebivalcev. —• Pa tudi pogojeno
plačilo dajaj kopačem, pa tudi viničarju redno in po¬
šteno !

2. Druga kop ali prekap. V gorici je vedno kako
delo. Treba je kolje postaviti, ga pritrditi, ako ga je
veter prevrgel, treba je locne povezati ali pa tudi že
nove mladike privezati, da ti jih veter ne odlomi. Pri
takem delu se zemlja zopet zmeži. Mnogokrat se že
trava prikaže okoli trsa, kjer je najrodnejša zemlja. Zdaj
bo treba zopet motiko vzeti in iti prekapat. To delo
je veliko urnejše, kakor je prva kop bila, ker ti ni treba
trsa globoko odkapati, ne trebiti, ne gnojiti; samo zem¬
ljo mu razrahljaj in travo podkoplji, grabice dežja po¬
ravnaj, pa urno mahaj naprej in dobro pazi na mla¬
dike; ako so že dolge, jih h kolu privezi. Nekateri ob
tej priliki ajdo nasejejo po gorici, da jo pozneje pod-
kopajo za gnojilo, ali pa požanjejo za žganike. Nekateri
še celo krompir v gorico sadijo, posebno ondi, kjer je
že uška trs ugonobila! Take rastline vzamejo trsu mnogo
jedij, zato tega umni vinorejci ne priporočajo.

Prekap nekoliko odlagaj, če tudi si rano pred vuz-
mom že kopal.

Viničarji navadno radi prekapljejo križevega in
duhovskega tedna, ko se krompir že izcimi, da si ga
poleg okopajo. Trojiški teden pa navadno dežuje, in
novorazrahljana zemlja splava v grabo na travnike. Go-

24

spodar pa ima gole, preorane gorice. Prekapaj torej po
Telovem, ko mimogredoči Bog pomiri dež in vetrove.

3. Tretja kop: tretjača. Navadni gospodarji goriško
delo s prekapjo skončajo, ker jim zmanjka že cvenka,
pa tudi ne utegnejo zaradi drugih opravil na njivah,
žetve in košnje na travnikih. Tudi na sejme je treba
hoditi. Vse prepustijo viničariei, ki si po gorici nasadi
fižole, graha, ogreba krompir. Posestnik pa do trgatve
ne pride več gledat. Ti pa ne bodi tako zanikaren! Po-
gledaj večkrat v gorico; in ako premoreš, opravi še
tudi tretjo kop. Treljačiti je ondi dobro, kjer je vino¬
grad položen, zemlja ilovna, trava pa gosta in velika,
katere pa za krmo ne potrebuješ. Vzami si čas, daruj
nekatere novčiče; pretretjači vso gorico, dober uspeh
boš kmalo zapazil.

Ako pa tretje kopi nečeš ali ne utegneš opraviti,
vendar ti svetujem: ključeke, mladenče iz trave opleti,
da jih ne zaduši, ali pa okopati; vendar ne preblizu
trsa, da zgornjih koreninic ne potrgaš. Mladi trs bi se
ti posušil, kar smo že mnogokrat videli, obžalovali pa
prepozno^

4. Štrta kop, praha. Slehern kmet ve, koliko da
praha njivi hasne. Jesenska praha je gnoj za polje, tako
tudi za gorice. Vendar le ondi smemo prašiti gorico,
kjer ni strmo ; drugače navadno sneg vso zemljo v grabo
potisne. Pri tem delu kolje postavi, da se privezani trs
ne zlomi; mladenče pokopaj, in trsje v gnjači ali nižavi
visoko ogrni, da ti črez zimo ne pozebe.

---

Vez gorice.

Tam goraj za hramom
En trsek stoji;

Je z grozdjem obložen,

Da komaj drži.

Bistro je poglavitna romarska cerkev Marije Device
na Hrvaškem; odvsod se kristjani ondi zbirajo: Črni

Ogri, Graničarji, Medžimurci in tudi Štajarci, posebno

25

od hrvaške meje. Nimam izraza za to čudovito prikazen;
tudi tiste pobožnosti popisavati ne kanim. Ko smo se
s procesijo iz Lepoglave sukali proti Ivanšici gori, videli
smo v znožju gorice, kjer je rastlo trsovje za roko ali
nogo debelo vsled posebne izgoje. Tak trs lahko nese
težke grozde; ni mu treba kola ali podpore, na katero
bi se naslanjal ali privezal.

Pri nas pa, kjer je trs mali in slab, treba ga je
podpreti in rozgo privezati, ali je z grozdjem obložena
ali prazna, da je veter ne ulomi. Vez gorice je tudi
zato, da se nepotrebne rozge polomijo -—• oplejejo, naj
bi druge za plod ložje rastle. Eno rozgo pusti pri zemlji
za čepek ali menda za vlačenko, živico; drugo rozgo
pusti za reznik, tretjo rozgo pusti za locen; vse nepo¬
trebne pa brez usmiljenja polomi, odreži ali izpiplji.
Tako oplete rozge na kolek lepo privezi, da ti
jih nevihta ne polomi. Pri vezi goric pazi, da
grozda v goščavo ne poviješ, temuč ga lepo proti
solncu obrneš. Na jeden kol več trsov ne navezuj,
razun v največji sili, ali kadar trseki grozdekov nimajo.
V novejši dobi se nam rana vez priporočuje; kadar
grodje cvete, pusti rozge pri miru, kolikor ti je mogoče.
Dober viničar hodi vedno po goricah, in kjer vidi dolgo
rozgo, jo brž poveže, ter ne čaka povelja gospodarjevega.
Kako imaš vez goric opravljati, kaže zdrava pamet, in
te uči tvoja lastna izkušnja. Pri vezi goric hočemo pa
dve reči še skupno pomisliti. 1. Na kaj, 2. s čem se
naj veže rozga?

1. V divji rasti se trs ali po zemlji širi, ali pa se
na drevo spusti ter med vejami ovija, kakor srabotje.
Udomačena in obdelovana rozga pa se mora lepo pri¬
vezati; in sicer prvič:

a)  Na brajde. Kaj neki je ta beseda? — sem že
mnogokrat premišljeval. Morda je brajda namesto vrajda
t. j. v vrsto ali rajdo zasajen trs ? Menda je to prvotna
podoba goric. Kmetič si je pred hišo v vrsti nasadil in
napeljal na svislje nekatere rozge; ko je pa videl dober
uspeh, določil je poseben prostor, katerega je s trsom
zasadil in ogradil, da je postal — vinograd. Vinograd-

26

niki so bili nekdaj brajde več ali manj popustili. Nekaj
let sem pa so si gospodarji zopet začeli brajde staviti,
in trs na nje navezavati. Ne delaj si pa brajd v gorici,
če tudi je rejava, ker ti še druge trse zadušijo. Rejave
zasadi, brajde pa si napravi zunaj okoli goric, na jutranji
strani; ali tako, da njihova senca ne bo tebi, ne mejašu
kvara delala. Naredi si tudi utico ali špalir, kjer boš
poleti v senci počival, čital »Slov. Gospodarja«, skrit,
da te ne najde —■ hudir, ki bi te v krčmo med nem¬
škutarje vlekel! Za brajde ali utico vzami dobre sohe
ali stebre iz hrastovega ali kostanjevega lesa; ožgi
spodnji del v ognju ali ga s terom ali karbolinejem
namoči ter s kamenjem močno v zemljo zapši. Povprek
pribij late ali napelji drot, močno napet; po njem pa
razpelji rozge, ter jih lepo povezi.

Na brajdah slehrna sorta trsja ne rodi dobro.
Mozlovca ali šipona menda nihče na brajde ne sili, ker
le v gorici na vroči peči rad čepi in obilno rodi. Na¬
vadno najdemo na brajdah drobno črnino, katere kupec
med vinom nima rad; tudi izabela se na brajde napeljava,
katere se pa kupec kar boji. Trgaj jo posebej — za
domači napitek. Tudi je brajdno grozdje kiselejše ko
goričko, ker ovo je visoko v zraku, in ga veter ložje
najde; to pa je blizu zemlje, kjer je večja gorkota.

Trsje v gorici pa povezuj: b)  na kolje. Velike stro¬
ške in skrbi dela gospodarju kolje; vendar pa najlepša
gorica ima žalosten obraz brez zadostnega kol ja. Dober
vinogradnik bi moral kolja imeti za eno leto naprej pri¬
pravljenega, da se lepo posuši in da ga imaš drugo leto
k redu pri kopi, ko ga najložje k trsu postaviš. Neka¬
teri velijo na zimo iz gorice odnesti kolje, naj bi ne¬
potrebno ne prhnelo v zemlji. Pa po naših mislih kolje
najhujše trpi spomladi in jeseni v mokri zemlji ob de¬
ževju ; ko je zemlja pa zmrznjena — po zimi pa ne.
Trs tudi po zimi svojo podporo potrebuje, da ga sneg
ali ljudje ne polomijo; zato gospodar trgavcem zapove¬
duj, da ti kolje, če treba, stavijo o trgatvi. Kolje iz
gorice odnesti ali na kup v gorici naložiti bi le tačas
kazalo, ako si jeseni rez opravil. Da bo kolje dalje tr¬
pežno, ga v ognju opali ali s terom namoči; tako se

27

ga mokrota manje prime, in bo trikrat trpežnejše, ka¬
kor sicer.

Tudi je treba, da si dobro in trpežno kolje oskr¬
biš. V sili rabijo vinogradniki na ubožnih krajih vrbovo
kolje. Vrba je puhlo in slabo drevo, zato tudi vrbov
kol ne more kaj prida biti. Rad se sloči, zlomi in hitro
zagnije. Pa boljše nekaj, kakor nič; zato si vrbe pod
gorico okoli zvirenčine nasadi ali za potokom, da boš
vsaj za silo podpreti mogel svoj trsek, ki težko drži
velike grozde. —■ Boljše je kolje iz neroda ali akacije
(trna). Ta trn rad in bujno raste, ima precej trd les,
ki ti vsako tretje leto daje dobro kolje. Ako imaš pro¬
stora, nasadi ga, pa ne blizu njive ali gorice, ker kore¬
nine daleč poženejo, iz njih pa novo steblo sredi gorice
ali njive priraste, ter se tako močno zaplodi, da ga
težko kdaj več izkrčiš popolnoma. Sicer pa je prav
dobro drevo: bučelicam daje cvet dobro pašo, kolarjem
pa les obilno denarja, in gospodinje tudi rade porabijo
dišeče cvetje za okusno cvrtje.

Navadno rabimo kolje iz smreke, kalano ali ža¬
gano. Žagano pa se rado prelomi, če ga nekoliko moč¬
neje hočeš v zemljo utrditi. Zato žaganega kolja radi
ne kupujemo; tudi kalano ni vsako dobro ali trpežno;
bolj ko je belo, slabejše je, ker ima malo smole in brž
sprhni. Tako je kolje iz hojke. Boljše je kolje iz bora,
ki se na svoji rudeči barvi hitro spozna; samo da ga
pretanko kalajo, kakor bi ga hoteli za špalice porabiti.
Ob Dravi na koroški železnici je mnogo koljarjev, ki
kolje delajo in ž njim barantajo ali tržijo. Nabašejo si
splav ter se po Dravi premikajo mimo Maribora, Ptuja
proti Zavrču in Bog ve, kam na turško mejo. Ti pla-
vičarji nam veliko dobroto učinijo, ko nam kolje pred
nos pripeljejo; sicer se nam drago dozdeva po 9—12 gld.,
pa njihov trud in potroški še brž plačani niso. Po že¬
leznici pa je pošiljatev nekoliko dražja; ali pri velikem
nakupu še le najceneja ali dober kup. Ako hočeš kolje
imeti, obrni se do g. Martini v Marenbergu, g. Paher¬
nika v Vuhredu, do g. J. Mecingerja v Vuzenici, do g.
J. Pernata v Dravburgu, in mnogo drugih; oni ti bodo
kolje poslali, če je treba v Ljutomer, Središče ali Bre-

28

žice. Če si ob Dravi, vzami celi splav za 120 gld.; kar
eno leto ne porabiš, si za drugo prihrani ali pa mejašu
prodaj. Prakolje ali kratko in odprhnelo kolje pa naj
viničar porabi, ker rado gori.

Močna podpora za z grozdjem obložen trsek je
nadalje tudi kol iz starega hrasta. Hrasti so nedaj bili
kinč naših logov; mnogoteri ljudje so si to ime prisvo¬
jili za svoje rodovinsko ime ter so se zarad svoje moči
začeli imenovati in pisati: Hrastnik. Le po krivem so
si Nemci za svojo odliko zbrali hrast, hrastov list in
pa želod, kakor da bi le na Nemškem svinje gonili v
žir. Slovenci razločujemo dve vrsti hrastja: pravi hrast
(quercus peduneulata ali pa qu. sessiliflora) in pa cer
(quercus cerrus). Pravi hrast ima svojo prednost po
sadu in lesu. Hrasta ne podiraj, dokler je zdrav. Ko
pa mu drobovina začne gniti, mu pokaži sekiro, jezer
zobov — žago, drugače ga še podrl ne boš. Ge ga ne
moreš prodati, naredi si kolja za svojo gorico, ki ti bo
trsek podpiralo svojih 15 let. Mladega hrasta ali cera
ne sekaj, ker ti da dobro nastelj, oziroma gnoj. In le
želeti bi bilo, da bi gospodarji svoje golečine v logih
zopet z želodom nasejali.

Najžlahtnejši pa tudi najdražji kol je iz kostanja.
Dober gospodar vse prej poseka, predno se zdravega,
rodnega kostanja loti. Sicer kostanj povsod ne raste m
želi nekoliko višji prostor, da more črez druga drevesa
gledati. Najdemo ga navadno na gorah blizu goric, ka¬
tere ljubi in ž njimi tekmuje. Kadar namreč gorice ze¬
lenijo, poganja tudi kostanj, kadar one cvetejo, tudi ta
omamljtvo zadiši, ko one dozorijo, se tudi kostanjeva
ježica razpoči. Kostanji so sploh priljubljena jed, ki se
z moštom mora zaliti, dasiravno so težko prebavljivi;
kuhani pa še celo škodljivi takim, kateri imajo prhka
pljuča. Les pa je grozno trpežen. Jezerka takega kolja
stane 17 gld., pa ga še dobiti ni. Le okoli Makolj še
se v množini nahaja. Le kadar gorici senco dela ali
prepir med mejašema, ali kadar je že votel ali slabe in
pozne sorte, tedaj kostanj posekaj; drugače pa naj ra¬
ste, ker daje dobro nastelj, masten žir in dragi promet.
Naša dva kostanjičarja razpošljeta tega sadu za 5—6

29

jezer goldinarjev vsako leto križem sveta. Posebno dragi
so rani kostanji ali kvatršeki. Gospodarji, gojite jih!

2. S čem se naj rozga veže? Vse mogoče reči so
rabili za vez. Nekateri so s špagovino vezali in jo v
jesen zopet razvozljali; pa to je drago in mudno vezanje,
zato so ga radi opustili. Dragi so posebno brajde vezali
z drotom, pa drot rad rozgo zajeda, da se rada pre¬
lomi. Vroč drot pa poleti mladi rozgi tudi menda nič
ne hasne. In videli smo osmojeno listje in opečene
jagode okoli napeljanega drota. Navadno vezilo med
nami je:

a)  Slama ali škop, ker jo vsak gospodar doma
pridela. Namoči se pa prej v vodi, zmeži se z nogami,
in natakne se na rasoho ali hlapca, ki se pred trsom
v zemljo vpiči. Vezač vzame 3 ali 4 slame, jih z didl-
dajčekom zasuka in dene okoli trsa tako urno in veselo,
da se je čuditi. Goričanke si pri tem delu navadno lepo
prepevajo. Pri vezi pazi na grozd, da ga v listje ne za¬
motaš ali pretesno ne zvežeš. Ako kaj takega storiš, pa
pozneje zapaziž, takoj rozgo popravi in znovič povezi.
Slamo rabimo za to ali pšenično ali rženo. Neko leto
pa malo slame dobimo; in blizu mesta je draga še črez
seno; zato so gospodarji velikih vinogradov segli po
najcenejšem vezilu, ki se pravi: b)  lipovec (Tilia grandi-
iolia). Zasadijo si ga v znožju goric ali pa tudi v vino¬
grad ondi, kjer se zemlja rada plazi, da jo lipovec ovira.
On bujno raste in požen ; za prst debele šibe, katere ob
mezgi porežemo in kakti konoplje zlikamo; temu pra¬
vimo : ličje. Zvijemo ga v kučke ali pesti kakti povesmo
in shranimo do vezi. Zdaj se s hlodom premlati in v
topli vodi omehča, pa gremo na vez. Ko težak opleje
ali potrga nepotrebne mladike, priveže lepo vse rozge
tako snažno, da tuji nevednež se čudi, kako da rozge
tako lepo kviško molijo brez vezila, dokler skrite like
ne zapazi. Ako je cela lika predolga, jo pa z nožekom
odreži. Spodnje Haloze so le z ličjem povezane, ker
ondi slame pomanjkuje. Kdor si ga doma nima zadosta
nalikati, si ga meseca maja vsako nedeljo za 8 —10
novčičev kučko kupi v varužu, kamor ga Hrvati dona-
šajo na prodajo. Lipovec v močni zemlji bujno raste;

30

in dobro bi bilo, ako bi si ga vinogradniki zasadili,
slamo pa prodali, skrmili ali pa zastlali. Tudi na strehe
je dobra, ker kolarnici rebra zakrije. Sadike ali živice
lipovca dobiš na Zavrču; zagoji si jih pod gorico na lazi.
Pa tudi enoletne mladike od navadne lipe ti bodo dobro
služile. Taka vez je močna, da je veter lahko ne utrga.

Nova doba nam je še donesla neko tretje vezilo
za gorice, in sicer: c)  Rafijo. — To je ličje od neke
amerikanske rastline, kakti menda naše vrbače, izžito
iz listov suhe palme, IVa metra dolgo in se ena lika
da na dva ali tri dele preklati, pa je še vsaka zadosta
močna za vez. To ličje je najporabnejše, ker ni treba
namakati, ne tolči, ker je zelo mehko; tudi ni drago;
dobiš ga v Mariboru v prodajalniei g. Berdajsa kilo za
50 novčičev, pa si široko postat lahko lepo povežeš.
Gosposke gorice so skoro sploh sedanji čas z rafijo
povezane. Ta vez ne sprhni ter po zimi rozgo ovaruje,
da je težek sneg ne polomi, še le rezač jo prereže.

--

Uima gorice

Za kralja Azarija, kakšnih osemsto let pred Kri¬
stusom, so Judje pravega Boga zapustili, pa malike za¬
čeli častiti. Tačas je živel prerok Joel, ki je Jude sva¬
ril pred toliko hudobijo ter jim narekaval ostro šibo
božjo, govoreč: »Beseda, ki jo je Gospod govoril Joelu,
sinu Tatuela. Poslušajte to starčki in vlecite na ušesa
vsi prebivalci zemlje, ali se je kaj takega zgodilo vaše
dni ali v dnevih vaših očetov? Pripovedujte to svojim
otrokom, in vaši otroci svojim otrokom, in njihovi
otroci prihodnjemu rodu! Ostanke gosenic je zglodala
kobilica, ostanke kobilic je zglodal keber, in ostanke
kebra je zglodala rja. Trs je reven, smokvica peša;
margarana in palma in jablane in vsa drevesa na polju
se sušijo; zato je zginilo veselje od človeških otrok.«
(Joel 1, 1—12.)

Ali se ta zagrožnja božja ne vrši ravno sedanji
čas nad njivami, nad suhimi travniki in celo posgbno

31 —

nad goricami, katere nam nepreštete uime pokončavajo
in uničiti hočejo? Ne mislim in ne morem vam vseh
uim in njihovih zdravil za polje, goščo in travnike po-
pisavati, temuč le samo grozno uimo vinogradov in
nasprotno pomoč si hočemo ogledati. Ta huda uima
gorice ujeda trs na listu, na rozgi in na koreninah.

1. Poglavitna reč za človeško zdravje so pljuča.
Ako so ona močna in zdrava, se celi človek dobro po¬
čuti. Ako pa so pljuča raztegnjena ali skrčena, votla in
prhka, tedaj nastane naduha, ki te žene od kruha. Kar
so pljuča pri človeku in živali, to je pri trsu list ali
perje. Že iz teh besedic spoznaš, kako napačno delajo
tisti gospodarji in viničarji, ki trs ogulijo in mu listje
posmukajo. Videli smo namreč viničarice, ki so z močno
roko potegnile od zgoraj navzdol po celi rozgi, ter po¬
lomile vse listje, pa tudi očesca ranile. To delo je tem
nevarnejše, čem prej se zgodi. Taki ljudje tudi mlade
rozge radi pristrižejo za krmo kravi ali svinjam. Pa
poglej tako priškrcan trs črez tri tedne: vse polno no¬
vih mladik priraste na prerezani plati, kar trsu gotovo
škoduje, če jih zopet in vedno ne puliš. Stari prigovor
pravi: »Do Martinovega bi morale biti gorice zelene«.
Do te dobe pusti listje na trsu, ako te največja sila ne
tira. Tako trs lepo dozori, očesa močna in zdrava osta¬
nejo. V siromaških krajih pa deloma že pred branjem
listje opulijo, da solnce ložje grozdu pripeka, deloma po
trgatvi perje zbirajo, ga osolijo ter v polovnjake zavečijo
ali zabrtvijo, da imajo po zimi klajo za svinje. Ako je
grozd v goščavi, daj mu zraka in svetlobe, da drugi
list nad njim odščeneš, dolgi pecelj pa pustiš. Tako grozd
ne bo hitro gnil, pa za deset dnij prej dozori. Slabemu
trsu pa pusti vse listje in skrbi na vso moč, da ti ga
rja — nova bolezen ne popali.

Peronospora,  trsna rja, se je že dolgo po južni
Evropi vlačila in po Italiji in Tirolskem škodo delala.
Leta 1880. se je pritepla v našo domovino ter je na
Bizeljskem hudo razsajala in ob kratkem mnogo goric
razdjala; ljudje pa so jih morali krčiti, kakti ušive.
Trosi ali glivice peronospore so se nagloma širili na
bližnje gorice. Leta 1887. se je ta rja na Zavrču grozno

32

prikazala. Ob Aninem je bilo lističje zelo malo, pa vse
bledo ali žoltkasto. Strah nas je pretresal in vsi smo
rekali: »Uš, uš je!« Trs ni imel pravega odraska in že
avgusta je dobil vse polno novih panog po sebi, da je
celo oslabel. Kaj bo iz tega? smo skimavali. Ge bo tri
leta tako, tedaj bodo vse gorice proč. Rezači so pustili
kratke reznike, naj bi si trs opomogel. Ali drugo leto
je zopet tisti žalostni prizor, žaliče! veliko prej še. Že
ob koncu maja 1888. 1. je bilo listje celo žolto in velo.
Na vso srečo so prinesli časniki veselo novico, da so
učenjaki izumili zdravilo zoper to bolezen in da se v
Beču dobi tudi škropilnica za 28 goldinarjev. Brž po
galico in puto, brž v šolo k poduku ! In dne 26. maja
smo že prvokrat škropili — ne gotovi dobrega uspeha,
samo na vero učenjakov. Mejaši se norčujejo; posme¬
hujejo, govoreči: »Imajo čuda penez, ne vedo, kam ž
njimi, lahko tako delajo, pa mi siromaki ne moremo.
Pa saj ne bo nič hasnilo; kdo bi se zamogel Bogu in
šibi božji ubraniti! Ti boš pa že kaj pocopral«, in še
mnogo drugih rečij. Pa preteklo je 14 dnij, revni žolti
bolnik dnevoma bolj zelen postaja, in ob Petrovem so
bile gorice zelene in zdrave, druge pa osmojene in rjave.
Po drugi škropitvi se rozga in grozd res lepo razvijata.
Ko pridem v trgatev, mi mejaši že proti pridejo ča-
stitat za tako lepo gorico in čudežno lepo grozdje ter
prosijo na bodoče leto za škropilnico in galico, katero
so pa tačas že od občine bili sprejeli. Zdaj se je za¬
čela splošna škropitev. Le nekateri viničarji so se bali
za travo in plevel, naj bi se jim živad ne zastrupila.
»Kje bom pa slak dobil za mojega prašiča« ? je rekel
neki viničar. Deloma so pa tudi gospodarji krivi, ker
so to opravilo od viničarja tirjali ali zastonj ali pa za
premalo plačilo. Pri tem delu daj viničarju prav dobro
plačo; tedaj ti bo škropitev rad in zvesto opravil.

Na Goriškem so vinogradi hudo poškodovani od
rje, ker mnogi posestniki še dozdaj niso hoteli škropiti.
Manj kvara so trpele pohorske gorice od Konjic do
Maribora, ker so boljše obdelane in jih ploha toliko ne
zbrusi. Zato tudi tod še nekateri nič ne mislijo na
škropitev, posebno ker se rja pozno prikaže — kakor

— 33 —

1894 še le proti koncu septembra, ko sta že rozga in
grozd za silo dozorela. Pa taki so redki več, in vsak si
brž ko mogoče svojo gorico poškropi.

Dozdaj je skušnja pokazala, da se mora brž škro¬
piti, ko se je perje nekoliko razrastlo. Rana škropitev
ti ohrani spodnje listje, ki je za grozd poglavitna reč.
Nadalje smo spoznali: samo enkrat poškropiti ne za¬
dostuje, razun če bi se smelo do Aninega odlagati.
Tudi smo se prepričali, da tri kg  galice za jeden polov-
njak vode je premalo. Za prvo škropitev vzami 4 kile
galice, za drugo pa 4'/ 2  kile in delo se ti bo dobro
obneslo. Tudi smo videli v največji vročini škropiti, pa
se ni skvarilo; listje se je sicer bilo stulilo ali skrčilo
v veliki vročini, pa se je zopet lepo zravnalo.

Na tvarini je vse ležeče; slaba rosa ti rje zabra-
nila ne bo; tudi med prodajalci so se nepoštenjaki po¬
kazali. Izvrstno in zanesljivo blago dobiš pri g. Pahnerju
v Mariboru po 24 novčičev kilo, ali pa pri okrajnem
zastopu menda za 22 kr. in nekaj poštnine. Bolj ko je
galica temnomodra, boljša je; bele ali svetle pa ne ku¬
puj! Zdaj pa si nanosi polovnjak čiste vode, vzami
4 kile galice, deni jo v vrečo ali žakeljček ter ga obesi
na površje vode, da nekoliko ven iz vode gleda; črez
noč se ti bo tvarina razstopila in vreča bo prazna do
nekaj peska. Ako pa čakati ne utegneš, moraš galico
zdrobiti, v vročo vodo vsipati in mešati v piskru. Zdaj
vzami 5—7 kil ugašenega apna ali pa 3 kile živega
apna, dobro ga precedi na capi ali cedilu iz drota, ter
to mleko vlij v polovnjak, kamor si tudi raztopljeno ga¬
lico vsipal, vse dobro premešaj in si škropilnico na¬
polni, pa hajdi v gorico škropit!

Škropilnice so različno ustrojene. V vsakem mestu
so taki ustrojitelji, pa njihovo delo ni enako porabno.
Zdi se mi, najboljšo robo ima gosp. Fiebiger, kotlar v
Mariboru, za 12 goldinarjev in še nižje, ki tvarino na
drobno razprši, kar je pri škropitvi poglavitno. Škropeč
bodi borno oblečen, ker se boš ogrdil; vzami škropil¬
nico na ramo ter vsak trs okoli in okoli dobro porosi.
Ako se sled dobro ne vidi, prideni še nekaj več apna.
Tekočino v sodu in puti pa moraš večkrat zmešati ali

3

— 34 —

stresti, da se ti ne zgošči. — Tako delaj celi dan, in
gospodar ti bo dal 30—40 krajcarjev plačila, v jeseni
pa ga še bosta skupaj pila. Prvokrat škropi okoli 15—20.
maja; drugokrat pa ob Aninem; tretjič pa brž po Ve¬
liki maši, ker bi že utegnilo listje biti bolno konec av¬
gusta in bi škropitev ne hasnila. Pa dvakratno škrop¬
ljenje za razvoj rozge in grozda zadostuje. Množina
tvarine je odvisna od gošče in rasti lesa; vendar po-
troškov se bati ne smeš, ker dobra kapljica ti bo vse
to povrnila; saj vsak kupec bara, če je škropljeno ali
ne, še predno ga okusi ali vidi. Hvala Bogu, moramo
reči, da je ljudem to zdravilo pokazal. Ne bilo bi trsa
več na Štajarskem brez tega vraštva. Kdor ga rabiti
neče, si je sam kriv svoje nesreče. Za zoritev grozda
je spodnje listje najpotrebnejše, zato moraš tudi paziti,
da prvokrat v pravi dobi škropiš, predno je perje oku¬
ženo; drugo škropljenje hasne bolj rozgi, da se ložje
razvija. Po vsakem škropljenju na večer puto dobro
umij, in po zadnjem delu jo še celo z oljem namaži in
prebarvaj, da ti črez zimo ne zarjavi. Tako boš škro¬
pilnico dolgo ohranil in vsako leto kakti z novo v go¬
rico došel; drugače pa bo v štirih letih luknjičasta
postala.

Še mnogotere druge uime so, ki nam kvarijo
trsno listje naših goric: toča, hrošč, zasukač, koza in
svinje. Prvih nas naj ljubi Bog obvaruje; poslednjih pa
viničar v gorico ne puščaj!

2. Na rozgi.  Trs jako bujno raste; v dobri zem¬
lji rozga na brajdah zraste za 2 do 5 m.  Dokler je ze¬
lena ali v rasti, ne zapazimo ravno bolezni ali uime
na njej; pač pa ko škornja rjava postane ali ko začne
zoreti, tedaj se prikažejo tudi bolezni, ki trsu več ali
manj škodujejo. Tako postavim prvič: Palež. Leta 1888.
nam je uima trse pokvarila, rozge in očesca umorila;
zato so se vse grobanice slabo obnesle; palež, zgor ali
črni smod je bil tega kriv. To uimo trsa nam je »Kme¬
tovalec« popisal 1894 št. 13, ko pravi: »Črni palež
lahko uniči celi vinograd in ga oškoduje za več let;
napada listje, vilice, vršičke, pozneje tudi grozdje, ko
napravlja male rjave pike, katere se vedno širijo, list

35 —

pa se zvije kakti ožgan; enako se godi z lesom, ki po¬
stane osmojen. Toplota in mokrota mu dobro ugaja;
tudi v nižavah se rajši zdržava, kakor v višavah, pod
streho si redko kdaj upa. Opaljene rozge je dobro jeseni
porezati; ostale mladike pomaži meseca februvarija ali

marcija — po rezi — z gobo,
pomočeno v tekočino: 100
litrov vode in 40 gramov
zelene galice (železnega vi¬
tri jola).«

Druga uima, ki trs ali
rozgo uniči, je goba, ki se
na rozgi pri zemlji pokaže
in je začetkoma bela, po¬
zneje rjava, ob koncu pa
črna; trs hira in odprhni.
Ker ta bolezen iz mokrote
nastane, je treba od trsa
grabe napeljati, da voda ne
zastaja; ali pa ilavico s peš-
čenato zemljo zmešaj, da de¬
ževnica zgine in odteka.
Mnogotere uime bi trsa ne
našle, ako bi gospodar je¬
seni rozge položil in z zem¬
ljo pokril. Kar pa pri celi
gorici nečeš ali ne utegneš,
stori konči pri mladenčih ali
enoletnih ključih. Vzami
pred snegom motiko, ter
trse okoplji ali ogrni kakor
krompir, da jih uime ova-
ruješ. Tako stori tudi pri
drugih trsih v nižavi, kjer ti
vsako leto pozebejo; saj tako se ogerske gorice črez
zimo okovarijo. Še mnogotere druge uime s pogubo trsu
pretijo, pa jih iz misli pustimo ter omenjamo samo naj¬
večjo uimo gorice, ki nam trs uničiti hoče.

3. Na koreninah  trsa. — Nekedaj so krvo¬
ločni Turki strah delali po naših deželah, morili ljudi,

3 *

— 36

žgali hiše, njive pomandrali, vinograde opustošili; se¬
danji čas pa vse trepeče pred malo, komaj vidno stvarco,
ki ljudi v nadlogo in siromaštvo spravlja, jim najboljši
pridelek uničuje, in gorice v pustine in golečine spremi¬
nja: trsna uška  (Fylloxera vastatrix)
je ta strašna živalca, katero si hočemo
nekoliko ogledati; in sicer:

a)  Ime.  Trtna uš se ji pravi zato,
ker je podobna vsem drugim ušem in
ušicam. Uš; češko : veš; zagorsko:
veuš; graničarsko: viiš; pohorsko: vuš ;
pismeno: uš, brž latinsko: ens, ens, ons :
uš = živo, zato rečemo: Živad ga bo
Slika 2. ujedla. Latinec jo imenuje: pediculus,
od tod brž Nemec: lfis — lous = laus;
ali misliš od laziti; ali menda od: lau. Učenjaki so
trsno uš naimenovali fylloxera vastatrix, po volji pro¬
fesorja Planhona, ki jo je leta 1868. prvi našel. Fyllon
= list; xeraino = po¬
sušiti, vastatrix = upu-
ščaviteljca: listosušna
upuščaviteljca. Mi pa
jo imenujmo: uška,

dokler za to grozno
stvar lepšega imena
ne najdemo, ali dokler
ne izgine ta grda ame-
rikanska pritepenka.

b)  Trtna uš ima
podobo  drugih ušic,
katere živijo na cvet¬
licah, živini ali na člo¬
veku. Ona je sila maj¬
hna žuželka, ki na ko¬
reninah trsa čepi in
sok iz njih žuža ali srka
po štirih cevih ali ščetinastih rilcih, katere v škornjo
vpiči, da ta oteče in zagnije; celi trs pa se posuši (slika
1). Kadar pičalnikov ali rilcev ne rabi na lazi, vloži jih
v žleb ali vtok na trebuhu, da se ji ne zlomijo (slika 2).

— 37 —

Uška pa naglo raste (slika 3) in se večkrat preliči
(slika 4), predno se zlilja in muha postane, ter Ietance
dobi: ušenka (Lausfliege) imenovana (slika 5.) Ta za
meter daleč zletava, pa zopet na listje poseda, kjer zleže
dnevoma 2—3 samorodne gnide (slika 6); ali skoz 10
do 11 dnij po 30 do 50 gnid; črez 14 dnij se iz drob¬
nejših rudečkastih gnid izležejo oniči, in iz debelejših
žoltih pa onice. Zdaj zlezejo dvojice na staro rozgo, se
spolovijo in črez 3—4 dni zleže onica edino večjo gnido
za skorjo, kjer je skoz zimo skrita, dokler je pomla-

vega priti, kakor pri nas, ker se pod zemljo skrije, skozi
pesek rije in po koreninah od trsa na trs zleze in pov¬
sod celo vrsto samorodnih gnid zapusti, ki so sprva bel¬
kaste, pozneje žoltkaste, končno pa rjave, vendar dro-
bičke, kakor prah, da jih s prostim očesom le komaj
zapazimo, ki se pa čudežno plodijo ter naredijo:

c)  Škodo  velikansko, katere nikakor prav prece¬
niti ne moremo. Le poglej gorice, ki so nekdaj stale
dva- ali deset tisoč goldinarjev, zdaj so sirote brez ve¬
ljave in kupca! In takih goličav je nezmerno po svetu;
žaliče! tudi že pri nas preobilno. Ako še vrhu tega po¬

slika 4.

dansko solnce sušca ne
oživi; potem leze, ka¬
kor mlada uška na ko¬
renino. Tam zopet pije
in se samorodno plodi.
Vsaka uška zleže na
dan 3—4 gnide, ki v
toplem vremenu črez
12 dnij razpočijo, v
vročem že 4—5 dnij
ter izležejo samorodne,
brez oniča plodne uške,
ki do 6—8 roda ležejo
samorodne gnide. Po
tem načinu se uška v
naših krajih plodi; v
toplejših deželah ima
svojo zalego na listju,
kjer ji je ložje do ži-

— 38

mislimo, da se je nekdaj za 1300 milijonov goldinarjev
vina prodajalo, kar se je zdaj po uški zelo skrčilo, bomo
nekoliko precenili
grozno škodo te
nesrečne trtosuš-
nice. Lepo Krajno
je ta uška uničila,
in le z velikim
trudom in ne¬
zmernimi stroški
se razcveta v
svojo prvotno sla¬
vo. Pa še Bog ve,
če bo delo imelo

— zaželjen ob¬
stanek ! Krasne
Haloze, kinč bož¬
jega ustvarjenja

— kažejo gola
rebra in žalostno
lice. Ljudje so
obupni postali,
komaj se uborno
preživijo, ter mis¬
lijo na izselitev.

»Kaj še boste
gorice obdelavali,
mi poreče otožen
mejaš, ko vidi vej-
nik voziti k mo¬
jim goricam. Vse
je zastonj, proč
smo vsi!« — In
ta poparjenost je
še bolj kriva, da
ljudje roke križem

držijo, vinogradov dobro več ne obdelu¬
jejo, da jih uška še ložje ugonobi. Neki

39

prijatelj mi piše: »Trtna uš v naši župniji — Makolah
— še ni konštatirana, pa veliko goric — po višavah —
je že zapuščenih. Moje prepričanje je: da trtna uš ni
toliko nevarna, kakor lenoba in nemarščina ljudij, ki
bi radi le samo mnogo brali, delali pa nič. Marljivo
grobati in dobro zalagati je treba.« —- Zapuščeno ži-
vinče dobi uši, in ravno tako zanemarjen človek je poln
grdobe, ki ga celo lahko uje, če se ne snaži in zdra¬
vila ne rabi. Tako bodo menda snažno obdelane in
dobro zalagane gorice zdržale proti nesrečni uški,*) po¬
sebno, ako bi še kdo znašel zoper njo:

d)  Vraštvo  ali zdravilo trsa ušivega. Čudežno!
Ljubi Bog je zoper vsako bolezen pripravil zdravilo,
katero so pa modri in učeni ljudje še le morali izumiti,
ali so bili po natori ali živalih napeljani; zoper to ne¬
snago pa bi ne bilo nobene pomoči ali vraštva?

Pariška akademija je razpostavila tristo tisoč fran¬
kov za darilo izdatne in porabne znajdbe. Ves učeni in
priprosti svet si glavo beli in možgane brusi; veliko
sort vraštva se je že na beli dan narodilo; pa dozdaj
še je vse slabo in neporabno. Tudi moje besede ti naj
bodo bolj v zabavo, kakor pa uški na smrt. Jaz pa
pravim: Dobri Bog, ki je poškodnico ustvaril ljudem za
šibo božjo, je dal tudi neko natorno in čreznatorno
zdravilo zoper flloksero ali trsno uško.

A. Natorni pomoček.  — Mnogo je takih žu¬
želk, ki živijo na drugih telesih, iz katerih sok ali kri
pijejo. Med tako hišno nesnago štejemo: stenice; ušce,
ki v nosu živijo; srab, ki med prsti grize; klošč in uš,
ki prebiva na človeku, živini in na rožicah — v po¬
sebnih oblikah. Zoper te poslednje žuželke so ljudje znašli
vraštvo, ki bi morda utegnilo tudi trsno uško umoriti.

Stenice odpravimo: Med apneno vodo primešaj
trpentinovca in pomaži tisto mesto ali gnezdo, pa no¬
bene ne boš več videl. Ušce v nosu, ki je ves otečen
in ranjen, odpravimo s svinsko scalnico ali pa home-
opatično s Hepar sulhpuris t. j. žveplena jetra v teko-

*) Dokazano je, da je trtna uš najboljše obdelane vinograde
prav tako uničila, kakor naj slabše. Op. pr.

40  —

čini; ravno isto zdravilo umori srabe. Ušce rožne pre¬
žene že tobaka dim sam; pepel ali žverca jih umori v
dveh minotah.

Uši na živini morijo s tobakom, ali pa tudi po
naslednjem zdravilu, katero mi je neki posestnik pove¬
dal: Kupil sem kravo, bila je vsa ušiva. Kakor grozdi
na dlaki so se je uši držale, pa jih ni bilo mogoče od¬
praviti; vidoma je hirala. Zdaj pa je gospodinja sku¬
hala pisker fižole, je vodo očedila; skuha je bila na¬
vadno slana. Prilijem osmino litra petrolja ali skalnine;
s krtačo vso kravo zmijem: uši so črez teden vse mrtve;
krava se je zmisila, in dobro redila. Črva v lesu in
drevesu umori petrolej za vselej. Črva v zobu umori
dim od čebuljevega zrna; tudi Kreozot; temu enako
smrdljiv karbolinej prežene podgano in drugi mrčes od
hrama.

Uši na človeku ali v obleki so grda nadloga, ki
se težko odpravijo. V lekarni je maža živega srebra —
Mercurius vivus, ki jih pomori, ako ne odlazijo. Naj¬
boljše pa je to-le: Neka stara babela, od kapi zadeta,
leži leto in dan brez pomoči in postrežbe. Bila je ne¬
snage polna, vsa ranjena in živa. Neka tuja deklina se
je usmili, pride ji streč. Krastavo in vso živo glavo ji
trikrat umije s petroljem: in živali so bile proč, rane
pa so zacelile.

Te nemarnosti, dragi bralec, ti pa zarad tega
naštevam, ker mislim, da eno ali drugo teh sredstev
bi utegnilo biti vraštvo tudi zoper trsno uško, ki je svo¬
jim omenjenim sorodnicam zelo podobna po obliki in
živežu, posebno ušcam rožnim. — Kar mene zadeva
bom storil to: Brž ko zasledim uško, bom naročil v po-
lovnjak vode, gnojšnice, soli, petrolja, tobaka, menda še
karbolineja zmešati. Pri prvi kopi bomo trs globoko od¬
kopali in z mokro capo one zmesi podrgali. Ravno tako
bomo trs nad zemljo meseca julija pomazali, ko se uške
selijo na korenine. Kjer pa bomo gnezdo v gorici za¬
pazili, bomo vso zemljo premesili z ono tekočino. —
Kaj boš pa ti storil?

Učeni naravopisec Šubert govori o trsni uški ter
jo kaže kakti žuželko in metulja, pa pristavi, da jo bo

41

premog premagal. *) In res! V tistih krajih, kjer se pre¬
mog nahaja in koplje, še te uime v vinogradih nimajo.
— Kleče se imenujejo gorice v Studenicah za Bočem.
Ondi »knapi« že črez 30 let kopljejo premog. In to so
ti čudežni ljudje: črnega lica, pa belega srca. Teh črnih
možev smo se otroci bali, pa bojda tudi trsna uška se
jih boji; v celih Klečah še namreč ene filoksere našli
niso; kajti zemlja ima črni lapor ali premog, ki ji brž
ne ugaja; saj preko Boča, kjer je apnenec, je že vse
ujela. — Duh premoga je podoben smradu petroleja,
karbolineja. Kje pa bi se neki dobil prah ali pepel pre¬
moga ? Menda v Trbovljah, Celju, Grižah, Skalah! Kadi
bi poskusili, če bi ne bilo predrago.**) — Saj pregovor
pravi: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Torej
poleg natornega pomočka zoper uško imamo še:

B. Čreznatorno ali božje vraštvo: namreč moli¬
tev. Ali se ti to morda smešno in abotno zdi? Beri
sv. pismo, kar ti je itak znano. — Egiptovski kralj Fa¬
raon je bil namreč zelo hudoben in trdosrčen ajd, ki
je Jude grozno mučil in od Boga odvračal. Zato so pri¬
šle od Boga črez ves Egipet silovite nadloge ali kazni
božje, katerih le eno naj tukaj omenim, namreč nad¬
logo komarjev in muh, katere so tako le nastale: Steg¬
nil je Aron roko, držal palico in je udaril po prahu
zemlje, in bilo je komarjev po ljudeh in po živini. Ves
prah po tleh se je spremenil v komarje po vsej egip¬
tovski deželi. In prišlo je silno veliko muh v hiše Fa¬
raona in njegovih služabnikov in po vsej egiptovski de¬
želi; in bila je zemlja pokažena od teh muh. Ko pa
kralj Faraon hinavsko obeča poboljšanje, vzame Mojzes
čudežno palico, udari po zemlji, ter je odvzel muhe, da
nobena ni ostala. (2. Mojz. 8.) Ta čudežna Aronova
palica, ki nadloge in šibo božjo od nas preganja, je sv.
molitev; saj Sin božji sam pravi: »Resnično, resnično
vam povem: Ako boste Očeta kaj prosili v mojem
imenu, dal vam bode«. Teh mislij, tega nauka in pre¬
pričanja je sv. katol. cerkev vselej bila in tudi vselej

*) Šubertova teorija je samo optimistična. Ured. „S1. Gosp."

**) Škoda za delo in denar! Ured. „S1. Gosp."

42

bo: da namreč molitev odvrača nadloge in Šibo božjo
Privrelo je sovražnih Turkov res obilno kakor muh in
komarjev; ali jih ni ravno molitev, in sicer molitev sv.
rožnega venca odvrnila? Zato dobra mati sv. katol.
cerkev priporoča in rabi molitev zoper vsako uimo. Pri
obhodih na Telovo ali tudi navadne nedelje se rabijo
molitve: Z nebeškim blagoslovom bodi blagoslovljen,
začuvan in obvarovan ta kraj, in vsi njegovi Stanovniki,
pa tudi njive in zemlje sad. In v dolgi molitvi pri Str¬
tem blagoslovu prosimo Boga za odvrnitev vsake uime,
naj že pride od vode, oblakov, groma in bliska; in to
opravilo sklenemo s proSnjo: Vsega zlega reši nas, o
Gospod!

Pa še celo posebej za odvrnitev uime vinskih
goric moli sv. cerkev pri blagoslovu vina v god sv. apo¬
stola Janeza, ko prosi Boga za pokončanje strupene
golazni in škodljivih živalic: Kače, pošastij, modrosa,
krastavice, škorpijona, kuščarja, morskega volka in dru-»
gih poškodnic — peronospore in fdoksere ali trsne uške.

Stari pobožni ljudje so radi molili; moj pokojni
oče so šli na polje, mi je pravil neki star možak, in
ko so po njivah ali goricah in travnikih hodili in gle¬
dali, molili so čislo ali tudi Marijine litanije, katere so
znali na pamet. Zato so stari časi bili večkrat zlati
časi, polni sreče in blagoslova božjega. Njive so bile
rodne, travniki so bili donosni, vinogradi niso poznali
sedanje uime, katera je tukaj popisana.

Tako se bomo morali mi k Bogu obrniti za po¬
moč zoper to grozno uimo gorice: začeti bomo morali
skrbno delati v goricah, pa tudi pobožno moliti.*)

Kdor hoče živeti,

Gorice imeti:

Naj dela veselo,

In moli naj zmes,

Ker prazno je delo
Brez blagra z nebes!

®) Bog je tudi dal ameriške trte, ki se ustavljajo trtni uški.

Uredn. „S1. Gosp.“

--

43

Plevel gorice.

Kralj Salomon piše: »Šel sem črez njivo lenega
človeka in skozi vinograd neumnega moža; in glej, vse
je bilo polno kopriv, in trnje je pokrivalo njegovo po¬
vršino, in kamnata ograja je bila podrena. Ko sem to
videl, sem si k srcu vzel in iz izgleda sem si nauk po¬
snel.« (Preg. 24, 30—32). Da je pa to božja beseda, to
je znano vsakemu kristjanu. Njiva je naša duša, rožice
krščanskih čednostij in jeklena pšenica dobrih del bi
morala rasti na nji; pa se le mnogokrat zgodi, da je
polna različnega dračja ali plevela. Pa tudi v besednem
pomenu se ove vrste uresničujejo nad njivo lenuha in
nad vinogradom neumneža.

Vzamimo za danes samo vinograd, ne samo ne¬
umnega moža, temuč sploh vsako gorico in jo preho¬
dimo. Kaj pa bomo našli v nji? Odkar je grozna uima
prišla črez vinograde, se v njih nahaja vse, samo trs
ne. Ljudje bi radi vse v vinogradu imeli: vrt, njivo,
pašnik, sadnik, goščo; tako da vse škodljive in neškod¬
ljive rastline v njem najdeš. Tu raste muhič, kostreba,
srakonoga in pernica. Tam se steza slak, mežnarca,
tirolka, fižola, repica, redkvica, solnčnica, praprot, tobak,
ajdna, koruza, murke, solata, krompir, lorbek, buče,
breskve, jablane, česen, čebul, majaron in mak, kar vse
v gorico ne spada, in je le dračje ali plevel vinograda,
ki se naj iztrebi. Katero teh bi danes prečinila?

Ti si prijatelj tobaka, menda si želiš o tej rast¬
lini kaj pohvaljnega in lepega slišati; pa ker je to pre¬
povedana zel, ti je ne morem priporočevalno opisovati.
Med naštetim plevelom gorice pa sta dve rastlini v
goricah, ki sta jako koristni, ako na primernem pro¬
storu rasteta, pa ne v vinogradu, namreč buča in
solnčnica.

1. Buča  (ti  k e v) ima svojo domovino menda v
Ninivah, kjer je prerok Jona v senci one rastline po¬
čival. Torej je ta zel že davno znana; pa si tudi za¬
služi spoštovanja in obilne zasaje, ker je menda naj-
unosnejša rastlina, kar jih kmet ali gospodinja goji.
Vsaka betvica buče se dobro porabi za živali in člo-

— 44 —

veka. Zelišče te rastline živina rada uživa, posebno če
je kuhano in dobro zameteno. Posušiti se ne dh, tudi
rado pozebe. Znano lepi žolti cvet je kavarna ali pri¬
ljubljen kraj za čebelice, kjer se meda napijejo in voska
najejo. Pecelj ali kocen mati zažgejo, ter napravijo pepel
ali štupo za rane in kraste grižavi deci.

Sad ali buča sama pa je znano koristna. Na mleku
kuhana daje dobro kašo ali se rabi med sirom za gu-
banice. Pripravi se kakor repa dobra, okisana jed, ka¬
tero mestna gospoda rada uživa in ljubi — zato jo
»češarka repa« imenuje. So pa tudi buče tečna krma
za vsako živino skoro: konji jih radi hrustajo, goved
jih slastno gloda, posebno pa so všeče pitancem, ki po
njih dobijo gladko kožo in debel »Špeh«. Buče se tudi
lahko prodajo, cele ali iztrebljene po 2—4 novčiče za
komad. Grajščina Ravnišče ali Ebensfeld jih na vozove
proda vsako leto; tudi Stališče ali Sternthal jih popot¬
nikom kaže obilno.

Naj večjo vrednost pa ima jedro ali seme, imenu¬
jemo ga tudi bučnice. To jederčje se po nekod uživa s
kruhom in na pogači. V celjskih okolicah si ga pone¬
kod luščijo in jedo, drugi ga dajejo svinjam. Jako je
zdravilno zoper zatiko ali zaprto črevo in zoper grozno
trakuljo. Kaj je to? — Položi na mizo 100 bučnic za¬
poredoma, tako, da se prva druge drži, ali jih zašij, te¬
daj dobiš podobo trakulje, dolge gliste, ki v človeku
živi ter mu grozne bolečine dela, dokler ga ne umori,
če je ne prežene ali ne umori. Bučnice ali tako olje jo
prežene, primešano med sok Čebulja in slanik (haring).
Še luščinje se zmelje za zamet svinjam, pa nekoliko ovsa
prideni.

Izluščeno jederčje daje jako okusno in zdravo olje.
V Framu imamo štiri oljarnice ali žmike za olje, pa
še nekokrat težko prideš na vrsto; dela se olje od Sveč¬
nice do Trojičkega. Lani je bilo jako mastno leto; na-
žmikali smo 260 polovnjakov olja, katerega je liter stal
najmanje 60 kr., kar znese 44.148 goldinarjev, kateri
se niso v Trst na sprehod peljali za slabo laško olje,
temuč so lepo doma ostali,večinoma na Ptujskem polju.
Gotovo so tudi druge oljarnice v Rušah, Ptuju, Sv.

45 —

Vidu, Slov. Bistrici, Ločah enak lep promet imele de¬
želi na korist in ubogemu kmetiču na hasen, ki mu ni
bilo treba za olje novca šteti, pa je vendar imel v vro¬
čem poletju prav dobro solato. To olje se da tudi ohra¬
niti na drugo leto, ako ga imaš na hladnem, posebno
ako ga še malo osoliš, pa enkrat pretočiš. Nekateri
neizluščeno seme shranijo na več let, kar ga letos ne
potrebujejo. Hrvati razpošiljajo cele povoze bučnic na
Nemško in Turško, kjer jih namesto orehov porabijo.
Skoro bi še bili pozabili na prge, ki zopet veliko kori¬
stijo ali za klajo ali za prodajo. Vagan jederčja daje 18
litrov olja in pa 15 prg ali pogač, ki se po 5 kr. pro-
dajejo.

2 .  Solne niča.  Slovenci radi vsako cvetlico ime¬
nujejo solnčnico, katerakoli ima žolt cvet in pa široko
ploščo, ki se za solncem obrača. Taka solnčnica je v
rani spomladi Tragopogon pratense, Boksbart; ki se
vedno suče za solncem, zvečer pa glavico nagne k po-
činku. Taka je nežna rožica Helianthemum vulgare, ki
v poletnem času na solnčnih bregih cvete, da si jo ba¬
bice nabirajo za neko mazilo za štrene ude ali kosti.
Sploh pa solnčnico imenujemo tisto cvetlico Helianthus
annuus, ki raste na njivi, v vrtu, v vinogradu in pov¬
sod, vendar v različni obliki. Gospod Jeglič je na fram¬
ski razstavi eno priobčil, ki je imela ploščo, skoro pol
metra široko; rastla je na kompostu. Kakor plevel zra¬
ste ta cvetlica za pedenj ali pol metra visoko. »Slo¬
venski Gospodar« nam jo je lani opisal in priporočil,
kar sem takoj storil in jo zasadil z najboljšim uspehom ;
zato jo tukaj zopet le kratko omenim. Iz vinograda jo
iztrebi, na njivi pa jo goji po naslednjem načinu! Ka¬
dar si krompir posadila, vzami malo motkico, pa loca-
njico semena solnčničnega; stopaj po razgonu, mahaj
na desno in levo, ter v vsako jamico vloži eno ali dve
zrni za meter narazno; in tako po vsem krompirišču,
ali menda še tudi med koruzo nekoliko. Pri okapanju
in ogrebanju pa je treba paziti, da te rastline ne pod-
sekaš; in dobro storiš, ako jo nekoliko osiplješ po na¬
činu koruze, da je veter ne podere. Tako ti bode do-
našala na dobri njivi precej koristi. 1. Imela boš celo

— 46

leto tečno hrano za svinje, katero ti to perje daje;
samo ne česaj ga, temuč poreži, da stebla ne raniš;
tudi panoge poreži, in le zgornje veje s poglavitno rožo
pusti. 2. Steblo ti služi za rajieo, po katerem se ovija
stezavka, fižola, ki je poleg smeš nasaditi. 3. Plošča,
ali glavica, kuhana je mastna krma za svinje v jeseni,
ki se pa da tudi posušiti za zimo. Pridene se namreč
teh nekoliko med drugo »špuro« za zamet. 4. Tičice,
tvoje pevčice, bodo imele sladek žir; tudi v hudi zimi
jim ga nastavljaj, ko jih je toliko lepo gledati. 5. Zrno
se izmelje iz posušenih plošč, se dobro presuši, opše
ali izlušči, ter porabi za najboljše olje, katerega Rusi
za pol milijona goldinarjev in še več nažmikajo in pro¬
dajo. 6. Steblo je trdo ali leseno, se porabi v slabih
krajih za kurila, pri nas pa lahko za kompost. 7. Cvetka
daje zdravilo zoper hudo mrzlico.

Vsak plevel se mora konec avgusta ali začetkoma
septembra iz gorice odpraviti, da grozdju ne dela sence,
in da ob branju ložje jagode poberemo. Kjer plevela v
vinogradu ni, bo grozdje zdravo ostalo. Plevel se enkrat
ali dvakrat podkaša, ter ga iz gorice iznosimo na vrat¬
nik, ker se posuši, ter za kravo shrani. Na kolje ga
natikati, ne svetujemo, ker veter še tedaj lahko več
kvara naredi. Najboljši plevel je srakonoga, ki daje sladko
in tečno krmo.

-—— : --

Cepitev goric.

Rimski pesniki preslavljajo prve, zlate čase, ko so
ljudje živeli v popolni prostosti in bili zadovoljni z vsem,
kar jim dobra mati narava podarila, brez obdelovanja
ali truda — »fraga legebant« — jagode so nabirali in
zobali. Sčasoma pa so ljudje zbirljivi postali; prirojena
priprostost je zginila, nastopila pa omika in napredek.
Zdaj jim jagode in lesnike niso bile več povoljne; mo¬
ralo je kaj žlahtnejšega biti. Zato so si začeli domiš-
ljevati, kako bi lesne divjake spremenili v krasne ja¬
blane. In sam Bog ve, kateri je bil prvi posestnik, ki

47

je požlahtnjeno jabelko pojedel namesto lesnike. Toliko
pa je gotovo, da požlahtnjenje je jako starodavno, če
tudi ga nekateri Slovenci še zdaj premalo obrajtajo.

Ko se je pa cepitev dreves prav dobro obnašala,
so že stari ljudje jeli tudi trse cepiti, naj bi jim požlaht-
njena gorica več in slajšega sadu rodila. Posebno pa
v sedanji dobi goričke smrti in uime se velikokrat pri¬
poroča ali naroča, naj gorice cepimo. Zato ti, dragi
mejaš, mislim danes kratko omeniti cepitev gorice.

1. Katere sorte so za cepitev?  Navadno
raste v eni gorici trsovje različnih sort; vinogradi z
enojnim nasadom so brž prav redki, kar je dobro tudi
zato, ker v enem letu rodi ta, v drugem pa druga sorta,
in tako vselej nekoliko naberemo. Med mnogimi sor¬
tami pa so nekatere prav slabe in nerodovitne. Nekdaj
smo take sorte krčili, kar pa ni bilo modro; zdaj ko
cepitev poznamo, jih požlahtnimo. Taka sorta je zele¬
nika, ki je divja in malo rodovitna, pa še tisti grozdi
so pozni in drobičke jagode. Raste pa čudežno rada in
požene obilne in dolge rozge, kakor da bi že sama pro¬
sila za cepitev. Ne posekaj je, daj ji žlahtno srce, pa
ti bo rodila dobro kapljico, posebno ker se je uška rada
ne loti. Debela zelenika je veliko vredna, ker je rodna,
in ima velike grozde; vino je pa trpko, sicer zdravo,
pa še le v sodu tretje leto dozori; za kupca je vedno:
»reš«. Zato pravim, bi kazalo zeleniko vso požlahtniti,
če je še kaj v gorici imaš. Tako namesto čvičkarja
dobiš sladko vince.

Druga sorta za cepitev je črnina drobna ali osi-
pana, ki malokdaj rodi in dozori. Navadno nastavi lepe
kavrnke, ko bi pa imel trgati, je celo gola. V petih letih
morda enkrat obrodi; pa še tedaj ti vino skvari, ker
mu daje visoko barvo, rjavo lice, katerega se kupec in
pivec bojita. Taka rdečina ima sicer v sebi obilno čresla,
in jo je dobro med mehko vino zmešati, da mu daje
stalnost ali trpežnost. Vendar ako je trs sposoben ali
ne prestar, ga do poslednjega precepi; namesto opuljene
vrane na sepu boš imel dobro natrkan zlat grozd.

Tretja sorta za cepitev je pa: amerikanec.  To
je namreč celo divja vinika brez grozdja; pa bujno

48 -

raste; njegov sok je uški zopern. Ako hočemo na njem
grozdje imeti, moramo mu našo rozgo vcepiti.

2. Način cepitve.  Moram ti takoj začetkoma
povedati, da so nekdaj najučenejši strokovnjaki bili zo¬
per to cepitev. Tako se je slavni Getej nekdaj celo
zavržno izrazil proti cepitvi gorice, pa mendale zato,
ker se je po slabem načinu cepilo in dosledno malo ali
nič ni doseglo — delo brez hasni, draga igrača. Odkar
se je pa našel dober način cepitve, nam jo vsi učenjaki
priporočujejo. Ta način pa je — dvojni: stari in novi.

a)  Stari način cepitve je tisti, po katerem so se
drevesa cepila, in so ga v gorico prenesli, tako da se
trsi zdaj cepijo: 1. v raz klad.  Izberi si trs, katerega
misliš precepiti ali požlahtniti; odkoplji ga za pedenj.
Ako vidiš, da je korenina mlada, zdrava, močna, tedaj
trs za tri prste pod zemljo vpošev odžagaj, gladko pri¬
reži ; potem ga razkolji skozi ali do polovice; vtakni
prirezan cepič v razkolj, z ličjem povezi in z ilom za¬
maži. Zdaj zemljo zagrni in kolek pristavi. To že slo-
bodno konec marcija delaš. Pa ti nisem porok, če ti
jih bo med 100 dvajset rastlo. Iz korena pa bode mla¬
dika zopet pognala za poletno cepitev. — 2. Cepi v
naklad.  Odreži gladko reznik, na eni strani mu tudi
gladko odreži za nohet na dolgo skorjo, priredi cepič
z malim kljunom ter ga na reznik nasadi na gladko
odrezani strani tako, da se reznik in cepič pokrijeta;
ali pa odreži reznik po dolgem navzgor, enako debeli
cepič pa po dolgem navzdol ter jih lepo naloži, da se
odrezani strani v eno celoto strinjata. To z ličjem do¬
bro povezi, z ilom lepo zamaži in vse z mahom obezi,
da ložje trsu mokroto ohrani. To delo se opravlja aprila
in tudi početkom maja; cepiči morajo biti že iebruvarija,
marcija rezani, sicer so preveč odgnali. Ta cepitev se
pri drevesih rada prime, pri trsu pa le, ako je prav m
dobro izpeljana.

Divjake cepimo 3. za kožo,  t. j. kadar so že
muževni, jim odrežemo steblo povprek, površino ogla-
dimo, priredimo cepič z rčpekom, ki ga steblu po noževi
črti za skorjo potisnemo. To zamažemo in s capo po¬
vežemo. To ceplenje pri trsu ni v rabi in ni tudi pri

49 —

trsu lahko izpeljivo, prav pa koristni za sadno in drugo
drevje^

Strti način cepitve je: 4. na oko,  ki se posebno
pri rožah rabi. Poišče se na divjaku primerno gladko
mesto ter se po navadnem načinu koža razpara in z
nožekom nekoliko od lesa odlušči. Zdaj se žlahtno oko
primerno priredi in v to jamico vloži ter rahlo poveže.
Tako se drevesa in rože cepijo v avgustu z najboljšim
uspehom; pa pri trsu veselja učakali ne bomo; kajti
mnogoletne skušnje so pokazale, da ti stari načini ce¬
pitve za gorico ne sodijo. In modrim ljudem se je po¬
srečilo iznajti novo in boljšo cepitev, ki se navadno
imenuje: b)  cepitev na zeleno.  Kar se nam je prej
smešno in nemogoče dozdevalo, kako bi namreč tako
rahla reč, kakor je trsova mladika, še mogla rasti, ko
je odrezana in drugam privezana, to je zdaj pred svetom
spričana, vesela resnica. Zeleno cepljenje jo bilo na Oger-
skem in drugaj že od nekdaj znano, rabili so je v drugi
obliki in v manji meri, nego zdaj. In le kar strmimo in
čudimo se, ko vidimo, da cepitev na zeleno se najrajši
prime. Kar je bil na Borlu dvakrat poduk zelenčkanja,
so nekateri viničarji žaliče, prepozno to delo posnemali,
ki se je sicer lepo zarastlo, pa ni dozorelo. Še celo
ženske roke so pokazale veliko spretnost, ki so na dan
po 50 trsov na zeleno precepile, in je vse rastlo.

Zelenčkanje ali cepitev na zeleno se pa vrši po
naslednjem načinu in navodu.

Drugi teden meseca maja, sploh, kadar so mladike
dovolj dolge, in ko je tri dni bilo zaporedoma 17°R.
toplo vreme, moramo začeti cepitev na zeleno. Zato si
že prej pripravimo poveznih trakov iz volne ali pa iz
elastike, ki se kupijo v prodajalnici g. Berdajsa v Mari¬
boru. Tudi si določimo trse in cepiče. Eden ali dva dni
pred zelenčkanjem si nož nabrusi ali kupi, ki se pri
nožarju dobi, tudi si trse za ta namen pripravi, da gre
delo potem ročno naprej, ali ti poseben težak pomaga.
To pripravno delo obstoji v tem, da se vsa očesa in
vsi postranski poganjki letošnjih mladik odrežejo ali po-
ščipajo tako, da na vsej trti ostanejo samo listi in ze¬
lene mladike. Mesto cepljenja mora težak sam izbrati,

4

— 50

ki bo tem višje na trsu, čem pozneje cepiš. Pri tem
delu so tri poglavitne reči: Oster nož, zvesta poveza
in urne roke. Zelene mladike za cepiče se shranijo ali
od inod prinesejo v mokrem mahu.

Cepi se najboljše v naklad ali doklado. Rozgo za
cepitev vrezi vselej na sklepu ali kolenu za pol prsta
navzgor, in že pripravljen cepič enake debelosti odreži
enako navzdol in odrezani strani tako vrhoma naloži,
da se popolnoma pokrijeta ter ji brž z elastiko dobro
povezi. Cepič naj vselej ima dve očesi, pa ne belega
stržena, ker takrat je že prestar in za zelenčkanje ne¬
sposoben. Pri podlagi ne velja to znamenje, zato ker je
tako globoko vrezati ne smemo. Ako se cepi v naklad,
prereže se popolnoma, sploh je tudi na podlagi dobro,
ozirati se na stanje stržena. Cepivno sposobnost mla¬
dike spoznamo na prepogibanju. Ako je mladika še celo
mehka, takrat cepitev slabo zaraste; ako se pa že težje
da upogniti, je pa tudi slabo; zato je v sredi med meh¬
kim in pretrdim delom mladike najboljše mesto za ze¬
lenčkanje. Na debelost mladike ni gledati. Ako so pa
cepiči v primeri s podlago preslabi, je boljše cepiti za
kožo, kar se mora tudi takrat storiti, če se ti je pre¬
globoko zarezalo, da si prišel do belega stržena podlage.
V vročini ne smemo cepiti.

Zelenčkanje se vrši do sredi junija; kar se pozneje
cepi, ostane kilavo. Črez štiri dni po cepitvi na zeleno
se morajo trsi pregledati, in na podlagi poščipati še
morda zaostala očesa, ki so ozelenela. In to delo po¬
navljaj vsak teden pozneje, dokler nova mladika iz ce¬
piča ne izraste za četrt metra. Ako to zanemariš, cepič
zaostane ali se posuši. Nove rozge morajo vedno na¬
vpično privezane biti na kol z ličjem ali rafijo; cepljeno
mesto pa povezi z elastiko, ako na spodnjem koncu
začneš povijati navzgor, tedaj bo požlahtnjeno mesto
na kolenu trdno in navskriž povezano, drugače se pa
ne zaraste. Na zgornjem koncu napravi eno ali dve
zanjki, da se poveza ne razpusti, dokler ne sprhni, ko
je mesto že dobro zaraščeno. Vse roparske mladike
moraš proti polamati, cepljeni vrh pa z galico škro¬
piti proti rji, da nežna rozga lepo zeleni, raste in dobro

51

dozori. Jeseni, ko je les dozorel, listje pa odpadlo, mo¬
ramo cepljeni trs pogrobati ali za spomladno grobanje
v zemljo shraniti, da ne pozebe. Pri tem grobanju ame-
rikanca mora cepljeno mesto nekoliko nad zemljo stati,
ne pa pod zemljo; drugače bi se teh koreninic uška
hitro lotila, in ves trud bi bil zastonj.

Najlepši nasledek cepitve bode ta, da bodo naši
zdaj goli grički zopet veselo ozeleneli; ondi, kjer zdaj
pastirji jagode pobirajo, bodo žlahlni trseki debelo grozdje
rodili; ubožani kmetič bo na novo oživel in v gorici
Boga hvalil; zlati časi obilne trgatve se bodo vrnili in
mili čuriček bo svojo ljubeznivo pesmico zopet veselo
prepeval ter vsi hribčki mu bodo mogočno zopet od¬
mevali :

Že čriček prepeva,

Ne more več spat;

V trgatev veleva,

Spet poj demo brat.

---

Čuvaj gorice.

Menda nobena stvar nima toliko sovražnikov ali
prijateljev, kakor jih ima gorica: v vinograd vse sili.
Vzami le poškodnice, opisane od Fr. Erjavca, ali škod¬
ljive rastline, opisane od g. prof. Cilenšeka; vsaka bi
rada v gorici živela, rastla, cvetla. Res, od najmanjše
živalice do mogočnega človeka, vse hlepi po grozdju ter
želi vinogradničarju škodo delati. Zato so že stari na¬
rodi pazili na svoje gorice, so jih zavarovali in čuvali.
Sredi vinograda so postavili visok stolp za čuvaja, ki
je ondi prebival in zverino odganjal; okoli pa so ob¬
dali zid. To je povzel prerok Izaija v svoji pridigi, ko
pravi: »Vinograd je imel moj ljubi vrhu tolstega griča.
Ogradil ga je in kamenje po njem pobral, zasadil ga je
žlahtno, na sredi njega je zazidal stolp«. (Iz. 5, I—2).

To sicer ima duhovni pomen, kako bi naj človek
svoj vinograd, neumrjočo dušo, varoval pred lisicami
zvitih zapeljivcev, odstranil kamenje greha, postavil stolp

4 *

—■ 52 —

krščanske čuječnosti; vendar nas pa tudi v besednem
pomenu uči: na gorice lepo paziti, oskrbeti jim čuvaja
gorice.

1. Ograja  je prvi čuvaj gorice. 2e za oko je
lepo, ako imaš svoj vinograd ograjen; sleherni popot¬
nik te bo pohvalil, da si skrben gospodar. Ograjo si pa
navadno napravimo iz soh in lat, kar je posebno za
tiste kraje lahko, kjer je še les doma. Pozimi posekamo
kostanj ali hrast, ki se je zrodil; ga prerežemo na pri¬
merno debele kose za 6—7 črevljev dolge; ga stešemo,
spodaj opalimo, v teru namočimo, in v zemljo za dva
sežnja narazno utrdimo. Potem te sohe preprežemo ali
zvežemo z rantami ali pa drotom, žicami; pribijemo,
oziroma privežemo za pedenj narazno kole in napeljamo
rozge, pa ne preblizu drota. Taka ograja ni predraga,
je trpežna in ti gorico dobro varuje pred živino in tudi
pred nemarnimi ljudmi, ki v mokrem vremenu in v
blatu radi stopijo raz navadni pot v vinograd ter vse
pomandrajo, trs in grozd. Je trpežna, ker traja 15—20
let in še več. Tudi na take brajde ali ograjo napeljani
trseki so rodovitni. Torej, ako le spremoreš, oskrbi si
tega čuvaja, napelji si ograjo okoli gorice.

2. Viničar  je drugi varuh gorice; on stanuje
blizu nje; jo vsak dan vidi in hodi po njej. Zato mora
vse odpoditi in zabraniti, kar bi utegnilo v vinogradu
škodo delati. Viničar mora na gorico paziti, kakti na
svojo lastnino. To je dolžen po svoji vesti, in tudi po¬
stava ga na to veže, ko pravi § 12: »Viničar je dol¬
žen gospodarja v vseh ukazih, ki se te službe tičejo,
ubogati; proti njemu in njegovim ljudem se spošto-
valno obnašati, in spodobno zadržati; nadalje je dolžen
vsako škodo na polju in pohištvu naznaniti gospodarju
in mora sploh vse svoje moči napenjati, da vsako škodo,
posebno tisto po požaru, tatvini grozdja, sadja, krme,
drv, stelje, orodja in drugih reči odvrača«. § 13: »Vi¬
ničar je dolžen storjeno škodo, katero je on sam ali
njegovi domačini ali posli zakrivili, ali katero je nje¬
gova živina na vinogradskem posestvu storila, povrniti
po določbah državljanskega zakona«. § 15. »Zmikanje,
tatvina grozdja, sadja, lesa, mladik ali živic, krme, stelje,

53 —

gnoja vsake vrste ima za krivega viničarja razun na¬
sledkov, ki ga po splošnem kazenskem zakonu zadevajo,
še tudi odstranitev iz službe takoj za seboj«. (Vin. buk.)
Tako je tedaj višja oblast viničarja postavila za čuvaja
gorice. Zato mora biti prav vesten, posebno ondi, kjer
posestnik daleč proč prebiva, da morda leto in leto ne
more dojti gledat. Viničarji! Nikdar ne mislite: Da le
jaz svoje plačilo dobim, drugo mene nič ne briga. Po¬
stava in vaša vest vas vežeta, da na gospodarjeve go¬
rice lepo pazite; vi ste čuvaji vinograda.

3. Čuvaj gorice pa je tretjič gospodar  sam, ki
mora svoje oči povsodi imeti posebno na gorice lepo
paziti, ker so drage in ker rodijo dobro kapljico. Kjer
je tvoj zaklad, tam bo tudi tvoje srce, misli in oči.
Dober gospodar mora pri vsakem goričkem delu biti
navzoč, in še poleg delati, posebno pri rezi in kopi. Ne
stoj oddaleč, ne nosi rok križem ali v žepu, ne puši
smodke v senci, v pivnici ali skozi okno, bodi le v go¬
rici pri težakih, izberi si primerno delo, samo da boš
za čuvaja na delu. V gorici je vsako delo imenitno, ne
sramuj se ga! Vzami škarnje, vinjek, žago, motiko, snaži,
trgaj, če tudi gosposko suknjo nosiš. Težaki bodo imeli
večje veselje in zvestobo pri delu. Pazi tudi na ljudi,
da bodo lepo v redu delali; kdor dobro ne dela, mu
daj prijazen poduk, opominj ali pa tudi odpust. Tudi
na njihove pogovore pazi, da ne bodo grdo govorili ali
pa kleli, kar vse nesrečo privleče črez gorice. Pazi na
viničarijo, da ne bo jama gnusobe in spotike za druge
ali za-te. Ne zlorabi svojih Stanovnikov, bodi jim čuvaj
njihove nedolžnosti in svojega poštenja, ki je najdražji
zaklad, in sreča zate in tvojo hišo!

Gospodar, bodi pameten čuvaj svoje gorice; obišči
jo vsakih 14 dnij! Poglej po hramu, v gorici in okoli
vinograda, bodi pošteno prijazen, pocedi kupico vina,
in idi zopet pobožno domov, da boš pri molitvi in ve¬
čerji zopet med svojo rodbino — brez sumničenja —
ker je sv. nedelje večer!

4. Varuh črez gorice je pa četrtič še občinski
čuvaj  goriški. Po novi uredbi imajo občine velike
oblasti ali pravice. One imajo delati red med razdra-

— 54 —

ženimi občani, morajo skrbeti za varstvo domačinov.
Odborniki občine smejo po § 28. določiti osebe, ki mo¬
rajo čuvati polje, njive, travnike, gošče, pa tudi gorice.
Te pravice bi se vsi župani naj poslužili, in ondi, kjer
čuriček prepeva ali so vinogradi, naj bi nastavili občinske
čuvaje goric. To se pravi: ako bi posamezniki ne ho¬
teli plačati, naj bi se čuvaji od občinskih naklad zdržavali.

Kjer so posestniki že modri, je povsod že čuvaj
goric, ki ga posamezni vinogradničarji plačujejo, obč.
župan pa izbere ah potrdi. Tako je okoli mest in tr¬
gov; ah vendar še premalo. Oddaljene gorice pa so pre¬
puščene samopašni želji ponočnjakov in gladovnih po¬
potnikov. Mnogokrat smo že namreč videli za potom
zavržene ozobke, cele grozde negodne ležati ah druge
reči in nemarnosti, ki prosijo za čuvaja goric. Gotovo
bo pač vsak vinogradničar rad dal 30—50 novčičev,
samo da take potrate ne vidi. Posebno hudo je na gra¬
niti, kjer so gorice rodne in ponoči v nevarnosti; žu¬
pani pa svojih občanov ne branijo. Oj strah je dober
za male in velike ljudi! Ako dete misli, da ga morda
čuvaj gleda, in bo prišel po-nj, ako popotnik vidi že
samo znamenje čuvaja; pusti rumeni grozd pri miru,
gre mimo, pa si misli: Ne smem!

5. Zastonj se trudijo čuvaji, pravi božji Duh, ki
branijo mesto, ako Gospod ne pomaga. Da pač, vsi va¬
ruhi goric ste preslabi, ki ne morete nesreče zabraniti
brez božje pomoči, brez božjega čuvaja. In ta peti, božji
čuvaj gorice je preljubi sv. Urban.

Posamezne dežele in kraji so si zbrali posebne
priprošnjike. To so znani patroni dežel, krajev, ljudij,
katere je gledal sv. apostol Janez, ko piše: »Tiste dni,
glejte, sem jaz Janez videl drugega angela priti od solnč-
nega izhoda, ki je imel znamenje živega Boga; in je
kričal z velikim glasom čveterim angelom, katerim je
bilo dano škodovati zemlji in morju, govoreč: Ne ško¬
dujte zemlji, ne morju, tudi ne drevesom.« (Raz. 7, 2.)
Med tistimi priprošnjiki, kateri nam čuvajo našo zemljo
gorice, ki branijo vinsko trto in v roki varujejo debeli
grozd, je odličen posebno preljubi sv. Urban. In kdo
je ta?

55

Nemška legenda od Donina omenja dveh svetih
Urbanov, 18. rimskega papeža dne 25. maja, in pa fran¬
coskega škofa dne 23. prosinca, med tem, ko naša le¬
genda nobenega ne opisuje in le sv. Urbana, papeža, v
mučitvi sv. Cecilije površno navaja. Gotovo torej tudi
nobeden Slovenec ne ve, kateri teh Urbanov je zapravo
čuvaj naše gorice. Zato res najboljše storimo, ako jih
obema v varstvo priporočujemo. Verjetno vendar je,
da francoski sv. Urban brani naše gorice. Saj tega ču¬
vaja tu in tam najdemo naslikanega v škofovski obleki
z mitro, in ne vselej s papeško tiaro.

Sv. Urban, papež od leta 227.—233., je vladal v
burnih časih cerkev katoliško; službo božjo je moral
na tihem opravljati; skrivaj je živel v hiši sv. Cecilije.
Toraj ni imel goric, ne pivnic — ne svojih lastnih, ne
tujih v Rimu, ki bi jih bil moral čuvati. Le čas njego¬
vega godu bi mu morda bil to čast čuvaja goric na¬
kladal. Grozd, ki se po Urbanovem prikaže ali izleže,
ne dozori popolnoma, ter ostane kisel »martinščak«.
Vinogradničar torej želi in moli, naj bi se vsi grozdki
do dne 25. maja narodih, in zato časti sv. Urbana, pa¬
peža, za čuvaja goric.

Drugi sv. Urban, ki bo menda pravi in prvotni
patron vinogradov, je škof v mestu Langres na Fran¬
coskem. Mesto Langres je podobno slavnemu Ptuju, ter
je obdano od vinskih gričev proti jugu (Plat-de Lang,
t. j. Langreški hribčki). Kristusova vera se je v te
kraje že po Rimljanih razširila; in že v prvi dobi kr¬
ščanstva so ondi škofje stanovali; med njimi eden Urban,
o katerem zgodovinar Menzel to-le piše: Patron goric
je sv. Urban, škof langreški, v 5. stoletju, ki se je nek¬
daj v pregonu kristjanov bil v vinograd skril, odslej pa
postal čuvaj goric, katere varuje pred točo ali uimo.
(Dr. H Samson, Schutzheiligen p. 317.)

Preljubi sveti Urban!

Ti dober naš mejaš;

V goricah ti stanuješ,

Jim žlahtno grozdje daš.
Le zori ga, le medi ga,

Boš dal nam dober mošt.

56

Veselo te na hribcu
Vsak kmetič počasti;

Okolj podobe tvoje
Rad brajdo naredi.

Le varuj nam — oskrbi nam
Gorice žlahten sad!


Trgatev gorice.

Bog je Noju pri žrtveniku obljubo dal, da se bodo
v prihodnje letne dobe redno vrstile. In vsak taki č as
ima za-se nekaj posebnega. Še zima ni brez veselja.
Bolj pa nas razveseljuje spomlad, ki nam prinese ne-
številno lepih rožic, ki ozeleni gaje, vzbudi tičice, ki
človeka začarajo, ki prečudežno okinča vsa drevesa.
Poletni čas daje in obeča kmetiču razhčno veselje, ka¬
tero mu rodovitna jesen spolni. Kadar meseca julija
tičice potihnejo, začne čudežna stvar božja — čuriček,
črkati, in zmučen viničar odpre svoje spalnice okno,
ter ga celo noč posluša, ker oznanjuje mu veselo branje.
Na zračnem griču pa drdra klopotec. Drrrr — dobro
leto, dobro leto, dobro leto! in vabi mejaše v trgatev
rodne gorice.

1. Pred trgatvijo.  — Ko se bliža čas branja,
moramo si posodo oskrbeti. Za mošt so najboljši novi
polovnjaki; daj jih zmeriti, da ne boš ti, ne kupec go¬
ljufan. Morajo biti zaparjeni, da ne točijo, in moštu
črne barve ali neprijetnega okusa ne dajo. Zagrej vode
da vreje, prideni trsovega listja ali grozd, in vse v sod
vlij, zabij in ga kotaj; potem pa pusti, da se zavleče.
Ali pa deni v polovnjak za 5 krajcarjev sode, ki jo v
vsaki prodajalnici dobiš; nalij kropa pisker, ter močno
kotaj, in nekoliko časa pusti zabito; potem ga z mrzlo
vodo izmij.

Še večje pozornosti je pri stari posodbi treba.
Star sod oddelaj, pilko in čep, pa ga nad prešo, ali na
drugi zračen kraj shrani, in skvaril se ti ne bo. Sod
pa v kleti ali na vlažnem prostoru postane plesniv, in

— 57

vina va-nj vliti ne smeš, dokler ga ne ozdraviš. Skvarjen
sod spoznaš, ako gorečo špalico va-nj pomoliš; če ugasne,
je bolen, ter ga moraš popraviti pred natakanjem. Kar
se na različne načine zvršuje:

a)  Ostrgaj ga! Ako so doge v sodu sprhnele ali
globoko plesnive, odpri sod, vzami strgalo, ter oblaj,
dokler do celo zdravega lesa ne prideš. Ako sam tega
ne razumeš, naprosi sodarja. Vendar sod pri tem jako
trpi, in pazi, da ti teža doge ne zlomi.

b)  Izkuri ga! To se zgodi, ako na eni strani pod-
nice odstraniš, vložiš trščic ali slame, ter jo užgeš, da
plamen vse osmodi; to nadaljuj, dokler ni ves plesnovec
pokončan. Drugi način skvarjene sode izkuriti je pa zelo
nevaren, ter ti ga zato naznanim, da ga gotovo opustiš.
Nekateri vlijejo v skvarjen sod »spiritus« ter ga obra¬
čajo, da se ves sod znotraj namoči. Zdaj pa vržejo v
sod gorečo špalico, in ga hitro zadelajo. Ti pa sam
spoznaš, kako nevarno delo je to. Leta 1892. je v Klečah
nekega gospodarja pri priči ubilo, ko je sod razneslo.
Torej ne delaj tega; rajši sod razsekaj in skuri, da le
ti zdrav in živ ostaneš!

c)  Zapari ga! Že je zgoraj omenjeno, da se sodi
najboljše podkuhajo s sodo. Vsiplji je v vsak polovnjak
za 5 novčičev, vlij vrelega kropa, in to kotaj, in pusti
zabito, če tudi celi dan, ali še dalje. Če še ni snažen,
ponavljaj to. Potem nalij vode, ter jo pusti 8—14 dnij
v sodu. Ako špalica v njem gori, je popolnoma poraben,
drugače pa ne.

d)  Žvepli ga! Ako se sod še le začne kvariti, ta¬
krat ga z žveplom najložje popraviš. — Oddelaj sod,
ter ga prepihni; če žveplo v njem gori, je dobro; če pa
ne, ga 3—4krat z vodo in verigo dobro izmij; vžgij
eno četrtinko žveplenke ali žveplenega traka, ter sod
dobro zamaži. Grez 3—4 mesece pa žveplenje zopet
ponovi, ako soda nisi rabil. Nekateri se žveplitve sodov
bojijo, ter pravijo, da jim tako vino škoduje, da jih
glava, želodec in vse boli. Vendar je dobro — sode
nekoliko žvepliti pri vsakem natoku. Pri tem boš tudi
spoznal, če si ti zdrav. Ako začneš pri žveplitvi po-
kašljavati, vedi, da si na pljučih ranjen, in le brž se

58

začni varovati in zdraviti. —• Drugič pa tudi vino svojo
barvo ohrani, se ne stere, če ga v žveplen sod pretočiš.
—■ Bova morala sode nekoliko z vodo oplakniti, rečem
nemškemu kupcu, ko sva začela natakati. O, ni treba!
jaz sem sode že doma dobro pripravil. In res, ko zač¬
neva, se je iz vsakega žveplo kadilo, kakor iz tvojih
ust, kadar pušiš. Ali bo to dobro? ga baram. In reče
mi: to je dobro in potrebno, da se barva vina »ne
stere«. Ko vino domov — v Uebelbach — dobim, bo
ravno to čisto barvo imelo, kakor je zdaj tukaj. Vsak
sod požvepli, da ga boš imel k redu za branje.

2. Med trgatvijo.  — Sicer se dan branja ne
more natanko določiti; vendar so se vinogradničarji
porazumeli, da pred Terezinim ne bodo trgali. Sploh pa
nas naj vodi ravnilo: Kadar je grozdje popolnoma zrelo,
ali doseglo najvišjo stopinjo zrelosti, takrat pa pojdemo
v trgatev. Zrelost je zavisna od lege goric; v poldanski
legi je grozd najpreje dozorel. Kupci jako gledajo na to.
Večerne gorice pozno dozorijo. Zrelost drugič je odvisna
od sorte trsa. Belina in lipovščina najprej dozorita,
potem rafolina, poznaj, šipon in muškat; zelenika pa še
le v sodu dozori, na trsu pa redko kdaj. Amerikanec,
če se ti posreči, bo prinesel za 14 dnij ranejšo trgatev.
Tudi letina vpliva na trgatev; ako je bila vedno ugodna,
to je: primerno vroča pa tudi zmerno deževna, bo trga¬
tev rana in izvrstna. Najbolj pa jesensko vreme trgatev
ali odlaga ali pa požuri. Ako je topla in zanesljivo stano¬
vitna, trgatev radi odlagamo, ker vsak dan slajšo kapljico
daje. Vendar predolgo ne odlagaj, ker devica sv. Uršula
je rada bela. In se nam je že zgodilo, da pri takem
odlaganju smo morali v snegu brati, kar je sitno, ker se
jagode na tleh pobrati ne dajo, pa tudi celi grozdi se
pomežijo ali pod snegom zaostanejo. Moštu na grozdje
zapladli sneg nič ne škodi, razven če je zelo zmrznilo;
drugače pa mu da sicer rjavo barvo in tudi vrlo sladkost.
Tako je bilo brž leta 1869. in 1889., ko je na grozdje že
dne 19. okt. debel sneg zapadel. Črez tri dni je potegnil
jug, ter toplo solnce je prisijalo, in bil je izvrsten mošt, da
so ga od karnice po 120 gld. plačevali. — Kadar bi
grozdje zmrznilo, in se vreme vlepiti več neče, takrat

59

bi se morala vsa trgatev v hiši otaliti; starci so jo s
toplo vodo na karnici polivali, kar pa mislim ni bilo
najbolje. Bog nas varuj take jeseni!

Določeni dan trgatve že svita! Naprošeni težaki
naj dobijo obilen zajutrek, da ne bodo mogli veliko zo¬
bati, kar dela gospodarju škodo in potrato časa. Nek¬
daj so grozdje ščipali ali od rozge trgali; zdaj si naj
Ysak berač kupi rudeč ali zelen nožek, vzame svoj škaf,
in urno na delo! Močni dečki pa vzamite brento in
moštanko, spodaj rogljato palico, da boste v puti grozdje
zmečkali, in dvekrat več nesli, ker tudi večje plačilo
dobite, ko drugi berači. In vsako brento ali puto si za¬
režite. — Najboljše je branje takoj na karnico nositi.

Karnica je dvojne ustrojbe: ali na obroče ali
pa male na koš. Veliki vinogradničarji žmikajo 8—12
polovnjakov naenkrat; zato imajo velike brezove obroče
in grozno težko tlačilo. Panj ali trop po šestkrat na
podu z motikami presekajo in celo noč bedijo. Manjši
posestniki imajo karnice na koš, pa samo po trikrat
z rokami trop predrobijo, in se hvalijo, da so njihove
tropine ob koncu bolj zažmikane ali suhe, kakor pa
obročarjev. Okoli Lučevca pa smo našli tako male žmike,
da smo iz ene stave komaj dva ali tri vedrice mošta
nažmikali. To je pač polževo delo! Tedaj bi še boljše
bile ročne žmike od g. Heller-ja v Beču, katere ponuja za
75 goldinarjev; samo da bi bile polovico cenejše. Kak¬
šen samouk bi nam jih za znižano ceno gotovo poši¬
ljal. In močno bi nam ustregel pri sadju in grozdju v
malih goricah.

Kdor si hoče delo trgatve skrajšati ali žmikanje
brž opraviti, on si naj oskrbi zdruzgalnico ali mlin za
grozdje. Kadar putar prinese zmoštano grozdje, ga vsiplje
v ta mlin, ter ga takoj proti zamelje. Tako je v mraku
že polovica mošta v sodu. Ako je poleg zdruzgalnice
na podu prostor, lahko tudi proti delaš stavo v koš ali
obroče, da zvečer že takoj vrtuliti začnete. Take zdruz-
galniee izdeluje po 10 goldinarjev g. Vouk na Ponikvi,
ki so posebno koristne v mrzlem in obilnem branju.
Da ti jagode, mehunci in pečke v mošt in sod ali brenko
ne pridejo, podstavi rešeto ali cedilo pod cevko, po ka-

60 —

teri mošt v kad ali v brenko curlja. Brez največje sile
ne hodi v trgatev poslednja dneva v tednu: petek zato
ne, ker je post tudi za pokopiča, orača, kopača, berača;
viničar pa se mastne govedine ob trgatvi že celo leto
veseli. Ali pa mu daj kostanjev, krompirja in hrena za
večerjo, govedino pa mu za nedeljo oskrbi. Ne trgaj v
soboto, da vam nedeljska služba božja ne odplava. Bog
ti gorice ni zato blagoslovil in obvaroval, da bi ga ti
ob trgatvi žalil. Tudi tukaj veljajo besede božje: »Ali
tedaj jeste, ali pijete, ali kaj druga delate, vse k časti
božji delajte«. (1. Kor. 10, 31.)

3. Po trgatvi.  — Hvala Bogu, nebeškemu Očetu!
Grozdje je pod streho in že zažmikano; ali mošt že je
v kadi, na podu. Zdaj vzami moštnico in zvagaj do¬
broto mošta, da ga veš primerno prodati. Potem nastavi
posodo, kolikor je napolniti misliš, jo malo požvepli, da
spoznaš snažnost soda, ter začni nalivati v vsaki sod
nekoliko vedric, da bo ves mošt enake dobrote. Sodov
ne stavi pod kap, da ti dežnica ne vteče; ne pod slivo,
da listje noter ne pade; ne k mlaki, da ti ne vlezejo
kuruci, tuce ali skunkači, ker takega mošta se kupec
ne prime. — Sedanji čas sodov zvrhano ne spolnjujemo,
ker ne damo več kipeti, kakor so nekdaj delali. Sod
bodi toliko navan, da s kazalcem do mošta dobro do¬
sežeš. Po nekod je navada, da jesen takoj po branju
kupci za moštom in vinom hodijo. Prvemu ga brž pro¬
daj ; ne trgaj se za eden novčič, da ti poznej ne bo žal.
Najboljše je mošt takoj od stiskarnice prodati, če tudi
nekaj cenejše; prvič ni treba polovnjaka spolnjevati,
drugič ne pretakati; tretjič ne dolivati; seveda tudi ne
piti. Skušnja nas pa uči, da cena upade okoli Božiča,
ali že brž po branju; in mnogoteri so za pretočeno
vino še manje dobili, kakor se jim je jeseni za presni
mošt obečalo. Pomisli, da tudi kupec ima veliko stro¬
škov ; in da bo zopet rad došel, ako je letos bil s teboj
zadovoljen. Boljše je, drži ga, kakor lovi ga. Prvemu
kupcu mošt ali vino prodaj; peneze pa v posojilnici
shrani.


Vino gorice.

Morda se komu ovi napis nepotreben dozdeva,
kakor da bi še kje drugje vino izviralo in ne le rastlo
v gorici; ali vendar je opravičen, kajti sedanji čas vino
izvira v vsaki mlaki, se dela v vsaki pivnici — namreč
čorba ali ponarejeno vino. Neki kupec mi je pravil, da
so ljudje ime in okus pravega vina popolnoma zgubili
tako, da za pravo vino ne poprašujejo več ter so za¬
dovoljni, da jim le kaj po grlu teče in praska, samo
da je po ceni. Pri nas se dobi taka kaluža z litersko
steklenico vred za 26 novčičev. Na hude nasledke raz¬
ličnih boleznij pa ne pomislijo. — Kakor so egipčanski
čarobniki božje čudeže, po Mojzesu storjene, posnemali
ali »podobne« napravljali, tako sedanji čas učeni ljudje
delo božjih rok, t. j. naravno vino posnemajo, ali po¬
dobno delajo: enakega pa storiti ne morejo. Neskončno
veliki je namreč razloček med umetno čorbo in zlato
kapljico naravnega vina.

1. Vsebina vina.  Vino je tekočina, ki je veči¬
noma iz vode, alkohola in različnih drugih tvarin: kise-
line, čreslovine, beljakovine, glicerina, razne soli, bar¬
vila, zračnega olja, sladkorja in ogljenčeve kiseline. Raz-
krojba navadnega vina kaže poprek naslednje množine
različnih tvarin: vode 87 - 0 %, alkohola 10'0%, vinskega
kamena 065 %> vinske kiseline 0'50%, čreslovine 0.15%,
kisa kiseline 0 - 07 %, jantara kiseline 0'12 %, glicerina
060%, beljakovine 010%, soli 0'25 H /o> sladkorja 020%,
različne snovi 058%.

Alkohol, navadno špirit ali vinski cvet imenovan,
je tekočina nebarvna, prozorna, oživljajočega duha, ža¬
rečega okusa; užgana gori bujno z višnjevkastim pla¬
menom pa brez dima; omami in opijani pivca.

62

Ogljenčeva kiselina nastane pri vrenju mošta; ve¬
činoma iz  soda izpuhti, nekoliko je pa itak v vinu za¬
ostane ter daje vinu okrepčaven in hladiven okus. Pri
natakanju se tako vino peni, ker ta kiselina v mehurč¬
kih iz vina uhaja. Penušica ima te kiseline mnogo v
sebi.

Glicerin je prozorna, brezbarvna, sladka, siropu
podobna tekočina, ki se dela pri vrenju mošta.

Čreslovina je v skorji dreves, posebno hrastov,
pa tudi v mehuncih in peškah grozdja, ki se še le pri
vrenju razvija ter v mošt tem obilnejše dojde, čim dalje
zdruzgano grozdje v kadi pustiš. To daje vinu stalnost
in zdravje. Črnina ima obilno čreslovine.

Kiseline so različne: jabelčna, citronova, jantar¬
jeva, kisova in vinska kiselina. Več ko je tega, kise-
lejše je vino. Navadna kiselina v vinu je vinska kise¬
lina. Vsako, še tako zrelo grozdje je nekaj v sebi ima.
Ona se s kalijem spoji ter daje: srež, vinski kamen ali
birso, ki se na doge prime.

Beljakovina, sladkor in gumi so snovi vina, ki mu
brž dajo žolto lice in prijetno dišavo — cvet.

Končno so v vinu raztopljene tudi soli. V vsakem
vinu se nahaja: Kalij, natron, apno, magnezija; žvep¬
lena, fosforna in kremenčeva kiselina; ali še celo tudi
železo.

Te različne tvarine ve ljubi Bog tako pomešati,
da dobimo žlahtno vinsko kapljico, ki razveseljuje naše
srce, nam daje moč in zdravje, pa nas tudi opominja
nebeškega Očeta zato hvaliti. Vino je zdravilno, ako je
naravno in tudi samo zdravo. Popačeno in bolno vino
pa je za človeka pogubelno. Zato še moramo pri tej
priliki pomisliti:

2. Bolezen vina.  Vsak nered v človeškem te¬
lesu pouzroči bolenje. Ako je le drobtica v očeh, med
zobmi ali v koži, nas že boli. Tako tudi vino postane
bolno, ako je kaj krivega v njem, ako zgoraj omenjenih
snovi j le ena izdatno prevlada druge; najhitreje vino
zboli, če v njem prevlada ali voda ali pa kiselina kisa.
Torej je treba v lepem času trgati, ne pa v deževnem.
Bolezni vina zaprečimo, ako skrbimo za snažno posodo,

63

za zdravo klet in za dobro sorto trsov. Sode imej od¬
prte na hramu, ter jih pred natakanjem dobro podku-
haj in užvepli. Kadar ti žveplo v sodu ne gori, ga ne
natakaj; ako žveplenke nimaš, poskusi ga s špalico. Ge
pa sode v kleti shranimo, jih moramo dobro žvepliti
in zabiti, pa nekaterekrati to zopetovati. Tako ostane
sod vedno poraben in zdrav, in tudi vino v njem je
dobro. Nekateri pa žvepla ne poznajo. Take žveplenke
ali požvepleni traki se dobijo v vsaki prodajalnici prav
ceno; ene žveplenke za polovnjak zadostuje, in

ko začneš natakati, ga zopet tako požvepli — vselej!
Pa žvepla na vino nikoli ne zažigaj, kadar je sod na-
van. To dela pljuvanje in glavobol, pokvari želodec in
pljuča. Tudi reje ne shranjuj poleg vina, repe in korenja,
krompirja in zelja, ker to rado plesneje, zrak okuži,
vino ga na-se potegne, posebno zeljno kiselino. Prhljadi
odpravi, vodo izpelji, gantarje vzdigni, klet in stene
ometi, da boš imel več veselja v snažni pivnici piti in
peti, ti in tvoji mejaši.

Vinsko bolezen tudi zabranimo z večkratnim pre¬
takanjem. Človek je zdrav, ki se mnogo na čistem
zraku giblje, tako vse drugo in še vino zdravo ostane,
če ga prelivaš. Pri tem delu pride vino z zdravim zra¬
kom v dotiko; beljakovine se strdijo in padejo na dno ;
cvet vina se razvije; belo vino zarumeni in hitreje zori.
Novo vino pretoči v starinski sod na godljo brez umi¬
vanja. Čim večkrat boš vino pretakal, tem čistejše in
zdravejše bo. Pretakati bi se moralo pred vsako spre¬
membo vremena, torej novo vino štirikrat na leto, ali
konči trikrat in sicer: o Božiču, pred cvetom, pred
trgatvijo; starino pretoči dvakrat, ako utegneš in jo
misliš prodati, ker kupec le čisto, rujno vino rad ima.
Za domači napitek je polovico tega pretakanja celo za-
dosta, ako ni preslabo vino. — Dva mejaša sta se
pravdala zaradi polovnjaka vina: bila sta oče, zavžit-
nik, in sin, posestnik, ki je moral očetu vsako leto ne¬
kaj vina dati. Prvi ga okusi, pa se mu zdi preslabo,
ne tako, kakoršno mu je bil pred kratkim natočil; zato
sina toži na goljufijo. Sin vino močno zabije za ves
čas tožbe, ki je tri leta trajala. Razsodba je bila dobra

64  —

in za sina ugodna. Zdaj gresta oče in sin pit tistega
tri leta zabitega, nepretočenega vina, da bi si jezo in
žejo ugasila. Sod je sicer že tanko zvonil, vendar je še
v njem nekaj soka bilo — dobra močna kapljica. Ko
sta obilno potov, plačila, jeze imela, sta poleg drugih
zlatih naukov — naj užitniki svojih mladičev ne stis¬
kajo, ne tožujejo — tudi to prepričanje dobila, da za
domači napitek ni treba obilnega pretakanja. Samo z
drož ga potegni in enkrat ali dvakrat pretoči; pa ga
polagoma pij. Boljše so vlažne, ko pa suhe kleti; tudi
prepiha ne trpi, solnca še manje ali pa zime, da ti
vino ne zboli.

Vina navadne bolezni so: Plesnoba, zopern okus
skvarjenega soda. Kriv si tega sam, ker pred nataka-
njem soda nisi poskušal; saj gorečo špalico skoz pilko
porini; ako ugasne, nikar ne natakaj. Vino za prodajo
ni, ter ga boš moral sam piti — za pokoro svoje trme.
Ako pa vino le samo malo po plesnobi soda »dehne«,
ga večkrat pretoči; vendar popolnoma zdravo ne bo.

Cik, kisel okus storjen po glivicah, ki alkohol ujejo
in v kis spremenijo. To se zgodi, ako je vino prevo-
deno in pa slabo zabito, ali pa na krčmah slabo teče.
Porabi ga za kis, da si drugega vina ne skvariš. Še
sod izkuri ali obnovi ali pa zažgij.

Birsa ali kan so glivice na površju slabega vina,
ako je navano in rahlo zabito. Ta bolezen se spremeni
v cik, če vina ne snažiš z birsačo ali krtačo vinsko
in vedno ne spolnjuješ. Krivo delajo tisti gospodarji, ki
si iz vsakega soda vina izvlečejo, pa nobenega ne spol¬
nijo. Snaga je tudi vinu ljuba in draga. Bivsnatega vina
kupec ne pije rad.

Zavlečeno vino ali oljnato, teče tiho, in se vleče
ko lim. Tako vino v sodu jako pretepi in ga skozi ce¬
dilo v drug žveplen sod zopetovano pretoči. Manjka
mu čreslovine in kiseline; dodaj mu je, ter ga poskusi
čistiti s kakšnim čistilom; ali ga pa na jesen na izžmi-
kane tropine in drože vliješ in drugi ali tretji dan za-
žmikaš. Sicer pa je za domači napitek dobro, dasi je
črne barve; samo iz ročke ga moraš piti, da njegove
začrnelosti ne vidiš, ali pa meži. — Kalno vino, katero

65

pri prvem vrenju ni popolnoma povrelo, se v toplejšem
času vedno mezi, dokler se alkohol v sladkor in ogljen-
čevo kiselino ne razkroji. To bolezen zabraniš, ako med
poletnim vrenjem sod zabijemo z umetno veho — Wein-
laube iz Klosterneuburga —, če si je sam ne veš na¬
praviti. To je pilka od spodaj do kape prevrtana; na
vratu ima eno ali dve luknjici, nad katerima je klopka,
kakor pri šumelicah, ki luknjice tesno pokriva, vendar
tako, da jih sopuh iz soda lahko odpira, zrak od zunaj
pa v sod ne more. Tako zamore vino varno celo leto
vreti, zrak pa mu ne bo mogel škodovati. Tudi čistilo,
žveplitev in pretok mu nekoliko pomagajo, ker se z
zdravim zrakom pomeša.

Zavrelica je bolezen slabega in vodenega vina, da
postane belo in gosto ko sirotka, ter se spremeni v
smradljivo tekočino. Brž vino pretoči, dodaj mu pri¬
merno alkohola in ga še menda očisti.

Začrnelo vino; ta bolezen napade prej zlato in
snažno vino, če ga v drugi sod pretočimo, posebno, če
ga nismo žveplili; pa tudi tedaj, če je v sodu vino pri¬
šlo do železa. Tako vino brž pretočiti v žveplene sode,
da se z zdravim zrakom pomeša in ozdravi. Zato kupec
svoje sode že doma prav obilno z žveplenim dimom
napolni, da se pri pretoku barva ne stere.

Staro, popolnoma dozorelo in čisto vino pa radi
pretakajo po cevih, ki se v poln in prazen sod vtak¬
nejo, in tako skoz zaprt prostor vino v praznega teče,
da cvet ne oslabi.

Že iz tukaj rečenega si spoznal, da se za bolno
vino tudi še:

3. Zdravilo  najde; ne samo da se ima v redu
pretakati in popolnoma zavreti, še nekatere druge po-
močke poznamo za bolna vina, posebno za skaljeno,
zavlečeno, zavrelo in začrnelo vino; zoper to rabi se
različno čistilo, in sicer:

Prvič ribji mehur, vsakemu vinogradničarju zelo
znano čistilo. Tvarina se drobno razreže ali pa cela na
toplem raztali v vodi; potem se med bolno vino dobro
zmeša, in močno pretepe. Kadar se vsa gošča na dno
vsede, vino v žveplen sod pretočimo.

5

— 66  —

Drugič: beljak. Vzami za polovnjak kalnega ali
rjavega vina morda štiri ali pet belic; beljak vlij v
skledo, kjer je za liter vin t; to vse pretepi in vlij v
polovnjak, pa dobro premešaj s palico; potem pa pusti,
da se godlja na dno vsede, in po kratkih dneh pretoči.
Videli smo na ta način že lepo čista in rumena vina.

Tretjič: Gelatina, kelje, ki se dobi v Beču, M. Br-
kovič, I. Hegelgasse, 17 — izvrstna, drugod slabejša.
To je najboljše čistilo. Na eden polovnjak vzami eden
komad »Gelatine Laine«; v piskrček vode jo vrzi in k
ognju pristavi, pa tako, da ne vreje, in vedno mešaj.
Ko se je to v vroči vodi raztalilo, vzami tri litre vina
v škaf in ovo raztopljenino prilij in zmešaj. To zmes
vlij v kalni polovnjak, vzami močno palico in na vso
silo mešaj ves polovnjak, da bodo pene pri pilki iz-
kipele. Zdaj sod dobro zabij, pa ga 3—4 dni pri miru
pusti, potem pa v žveplen sod pretakaj, dokler do črne
godlje ne prideš. Tako dobiš lepo, čisto, rumeno, sladko
vince.

Strtič: Ako se omenjena zdravila ali čistila ne
primejo, priporoča še učeni Nesler: »Špansko prst«.
Polij jo z vodo ali vinom, ter jo primešaj med bolno
vino. V 3—4 urah je vino čisto; zdaj ga pretoči in si
ga zavžij!

- -X -

Viničjak ali pikolo.

Žeja je huda nadloga, vse drugo ložje trpimo. Še pla¬
ninski jelen pod pekočo žejo najprej pogine. Vojščaki nam
vedo pripovedovati žalostne spomine na grozno žejo v boji¬
šču, ki so blatno kalužo radi srkali in žabam vodo iz mlake
popili. Pa tudi oratar na njivi, kosec na travniku milo
gleda, kje bi bila zvirenščina hladne vode ali pa celo ročka
okrepčavnega vina, da bi si svojo duško privezal. Pa
tisti časi, ko je za grmon ali na vratniku buča vina na
težake pazila, so pač menda za mnoga leta zginili.
Ubogi kmetič pri najvažnejšem in najtežavnejšem delu

67

vinske kaplice ne more težakom dajati, pa je tudi sam
več nima. Zato so pa kmetovalci začeli pripravljati dru-
gačišno pijačo, naj bi jim ona vino nadomestila in žgečo
žejo ugašala. Ne mislim žganjice, ki težaka ne okrepi,
temuč še bolj pogubi; začeli so si umetno pridelavati
pijačo, imenovano pikolo ali viničjak.

1. Različni so načini, po katerih se viničjak pri¬
deluje; glej »Umno kletarstvo« 1873 st. 67; ali pa »Ko¬
ledar Mohor. druž. 1895, st. 125«, kar si gotovo prečital.
Tukaj nam varčljiv gospodar jasno razlaga pridelek pi¬
kola ali tropinovca, ter celo resnično pravi, da v tropu,
najbolj razžmikanem, še zaostaja mnogo vinske snovi in
duha, posebno, če je žmika slaba, delo naglo in stiskalnik
lahek, težaki pa nezvesti: zaostaja vode, sladkorja, največ
pa menda čreslovine, ki še se le tedaj od mehuncev raz¬
kroji, kadar začne ta zmes vreti. Te snovi se porabijo za
pijačo, katero Italijani že dolgo let imenujejo pikolo, ako
nanosiš polovnjak vode, primešaš kakih 30 kil belega slad¬
korja in to zmes celi dan in noč vsako uro pre¬
mešaš, drugih 24 ur pa vreti pustiš. Potem vse to
razžmikaš in dobiš viničjak, ki ga pretakaj in pij, kakor
vsako drugo vino; pa glavo si bojda zvezi, želodec pa
močno prikleni, ker nekateri pravijo, da ta pijača ima
nevarno moč. Neki gospodar, ki je ta izdelek v »Kole¬
darju« prebral, mi je mirno rekel: »Jaz tega ne bom
delal, ker je drago, ne pil, ker mi je bilo sčrnelo in sem
vse razlil. Vinogradničar g. R. daje svojim težakom tako
pijačo, pa mnogoteri je ne morejo užiti. Saj nam je
znano, da sladkorna drozga, brez zadostne vinske kiseli-
ne ali čreslovine črna postane ali se potegne, skvari že¬
lodec in učini glavobol.« —

2. Vinogradničar I. G. mi je pa drug način pikola
naznanil. Vse sprešane tropine vržem v primeren sod.
nanosim vode ter pustim vse to zavreti. Potem posodo
napipim, zgoraj pa pilko močno zabijem. Ko pridem v
gorico, si te pijače toliko natočim, da si žejo ogasim;
pred odhodom pa sod zopet z vodo napolnim in zabijem.
— In ta mož mi je zagotovil, da je ta viničjak dobra
in zdrava pijača, kar mu tudi rad pritrdim, ker nobene

5 *

— 68  —

Škodljive sodrge ni primešal. To si lahko vsak po¬
sestnik napravi in poskusi. Če druga nič, saj eno dobro
ima ta pijača, da se je ne boš upijanil in da ne boš
kregan doma.

3. Iz lastne skušnje ti naznanim tretji način, de¬
lati viničjak. Trop razderi, tropine razmeči po stiskar-
nici, ali kar je še boljše, vrzi jih v kad, če jo imaš;
nanosi vode, pusti blizu dva dni ter večkrat premešaj.
Voda vse snovi poišče, kislino popije, čreslovino iz
mehuneev in pecljev povžije, in dobiš rjavo, moštu
podobno tekočino po enkratnem stiskavanju. To spravi
v sod, da zavreje in se usede. Ob novom letu pri preta¬
kanju vina to najprej pretoči v večjo posodo, pa vse drože
iz vinskih sodov tu noter vlij; konec februvarija pa
zopet pretoči. To pijačo bodo kopači radi pili, posebno
če jim še malo kalnega vina dotočiš. Ako ti tega vi-
ničjaka še kaj ostane ter ga še enkrat pretočiš, bo tudi
za-te ugodna pijača v vročem poletju ; že vsaj, ako pri
vsakem pretoku vina mu gošče priliješ. Tropine in drože
so potem seveda za nič. Saj ti več hasnejo, ko če bi
jih bil za žganjico porabil, ker si dobil mnogo in zdravo
pijačo.

4. Najboljši način narejati pijačo mi je pa naznanil
moj prijatelj, rekši: »Jaz vina ne smen piti, vse ne-
prilične prikazni mi učinja. Zato sem napravil pijačo
na ta način. Letos sem nažmikal veliko jabolčnice, in
ko bom o Božiču vino pretočil, bodem na drože vinske
takoj natočil jabolčnico«. Jaz pa mu zavrnem: »Prijatelj,
tvoje pohorsko vino je res presilno; ako pa tako na¬
rediš, boš imel za žejo in zdravje najboljšo pijačo. Tudi
jaz pri obiskovanju le za to pijačo prosim«.

Še boljše pa boš zadel, ako jeseni to že s tropinami
storiš, da jim namesto vode tolkle priliješ, pozneje še
drože vliješ in nekatere krati pretočiš. Zato pokupi od
vseh mejašev tropine in drože, ako jih prodajo, in na¬
pravi si tak viničjak, ki ga boš rad pil po zimi pa tudi
v poletni vročini.

Star Afrikanec, kristijan, leži na smrt bolan v
utici, s trnjem pokriti, ko pride katoliški misijonar na

69

svojem potovanju do tega reveža, in ga takoj začne pri¬
pravljati za smrt. Potem pa se siromak milo potoži
in svoje reve razodene, govoreč: »Oče duhovni! Jaz
sem imel ženo, in sem jo ljubil; zdaj je že mrtva. Imam
otroke, pa od treh let, kar se smrti bližam, ne pride
nobeden k meni, da bi mi rekel: »Oče, tu imate
banansko vino, pijte; tu imate sol za hrano. Tako sem
v svoji revi celo zapuščen.« (Kath. Miss. 1895, 2, 43.)
— V sedanjih slabih časih se še celo med nami utegne
zgoditi, da otroci svojim starim roditeljem, ali da sosedi
bolnikom po stari navadi ne morejo pri obiskavi vina
s seboj donesti. Zato pa pridelujmo na zgoraj omenjene
načine zdravo pijačo, da si žejo ugasimo, tujcu pa
vsaj dobro voljo in ljubezen skažemo, ko bi mu radi
boljše postregli, pa nam ni mogoče, dokler nam ljubi
Bog goric zopet obilnejše ne blagoslovi.

----

Pitje vina.

Očak Abraham je dobil goste, pa jim je tako dobro
postregel, da se njegova gostoljubnost hvali in priporoča
za vse čase. Gostoljubnost v tesni zvezi s krščanstvom
je imeniten čin krščanske ljubezni ali telesno dobro
delo. Žaliče, se je ta čednost včasih v nečednost spre¬
minjala in postala požrešnost. V dobrih letih so se v
vinskih goricah po rani službi božji pomenili, kje bodo
to ali ono nedeljo večernice imeli. Nedeljo večerko so
se zbrali zdaj pri tem, zdaj pri onem mejašu v pivnici,
število gostov narašča, da v kleti ni več prostora;
poznejši so morali na stopnicah sedeti ali okoli hrama
stati. In polovnjak je bil precej prazen. In kaj se je še
več godilo — o tem molči ustno sporočilo. Vendar
gotovo je, da mnogoteri vina piti ne znajo. Zato so
jim škof Slomšek poduk dali in pesmico zapeli:

„Le pijmo pošteno to žlahtno blago;

Kak grdo bi pač b’lo,

Ne znati kam domo!“

70 —

Dolgo, dragi bralec, te že vodim po goricah in
pivnicah, gotovo si že žejen; pa še zdaj ti za sklep
niman dati piti, pač pa nauk o pitju vina  ti mislim
naznaniti za tvoj dušni in telesni blagor.

1. Kdaj ne smeš vina piti?  Sicer so tako
slaba leta, da ponekod že vina več ne poznajo, zatorej
piti ne morejo. Segli so reveži po nesrečni žganjici, ki
posameznike in tudi cele rodovine ugonobi. Pametnejše
je uživati jabolčnico in grušovec. Ako pa še menda kaj
vina imaš, ali ga kje utegneš dobiti, vendar ti rečem:
Ne pij vina v nevarnih boleznih! Mnogi večkrat mislijo,
da bolniku dobro stori, če mu pošljejo kupico vina, in
bolnik mnogokrat sam zanj prosi, pa mu ne služi v
zdravje, temuč požuri njegovo smrt. Take nevarne bo¬
lezni, v katerih ne smeš vina piti, so: zapljučnica, re-
brnica ali bodeč in sploh vsako unetje drobovine in
znotranjih delov tvojega telesa, ki se razodene v mra-
zenju, potem pa nastopi vročina in gostokrat tudi smrt.
V takih slučajih pij mleko ali sadno vodo — vina pa
ne pij!

2. M alo vin a pi j! To je že sv. apostol Pavel
nasvetoval svojemu pomočniku sv. Timoteju, ki je bo¬
lehal in le samo vodo pil: »Ne pij dalje vode, temuč
pij malo vina zavoljo svojega želodca, in zaradi svojega
pogostega bolehanja.« (1. Tim. 5, 23). Zato so nam oče
Knajp tudi prepovedali vedno le samo vodo črepati,
dasi je ona čudežne zdravilnosti tako, da so že nekdanji
Rimljani pravili: »Voda ima zobe«. Seveda mora biti
krepka, pohorska voda; kaluža ti želodec še bolj skvari.

Sv. Janez Krstnik je bil veliki spokornik; o njem
je bil angel napovedal: »On bo velik pred Gospodom;
pa vina in pijače ne bo pil.« Po njem se je osnovala
družba zmernosti, da se udje zavežejo trezno živeti,
vina nič ali celo malo piti, žganjieo pa celo opustiti.
Čudil sem se imenitnemu gospodu, ki suhega vina ni¬
koli ni užival, temuč si ga vselej z vodo pomešal; pa
je bil bistre glave, rudečega lica in zdravega želodca;
in to je pravo in najboljše. Malo vina pij, primešavaj
si studenčnice ali pa slatine. Slatina je zdrava pijača.

— 71

Ona oživi prebavnost želodca, zasnaži črevesa, predere
zatiko; prežene influenco, nahod ali katar iz nosa, pljuč
in želodca. Slatina bi se morala nahajati pri vsaki hiši,
ker se tudi med mleko dobro primešati daje.

Malo vina naj pijejo stari ljudje, katerim so moči
pošle, da se okrepčajo, kri podredijo in živce zbudijo;
posebno kadar še otožnost ali žalost pride črez nje,
ker vino ima čudežno moč, da žalostno srce razveseli.
Malo vina naj pijejo sušičniki, ki so svoje telo zglodali,
da jim hira, in dnevoma umira. Sleherni kristijan pa
se naj varuje preobilnega vina, ker

3. Pijanost je grda.  Ne prestraši se, dragi
moj, ne misli si, to spada v cerkev, ne pa v gospo¬
darsko knjigo, ki bi nam morala nauk davati za ohranitev
in zboljšavo naših posestev. Ni hujše sovražnice kmetov
in kmetij, kakor je ta grda prijateljica — pijanost! Ona
a)  uničuje posestva.  Kralj Baltazar je napravil ve¬
liko pojedino za svoje velikaše: jedli, noreli in pili so
toliko, da so vsi bili pijani. In ravno takrat je božja
roka na steno palače napisala čarobne, le preroku Da¬
nijelu razumljive črke: M. T. P. — Tako pijanost piše
na steno hišice kmeta, ki preobilno uživa vino ali žganje:
Merjen  ali preštet si, tvoje življenje bo skrajšano!
Ali že nismo videli, kako so mlade gospodarje in žene
polagali v hladno zemljo, ki so preminoli zaradi požreš¬
nosti? Tehtan,  in težek si, pa ne v kronah, temuč v
dolgeh, akoravno so ti oče prepustili lepo posestvo brez'
dolgov. Nepremišljeno delajo pijanci dolgove po krčmah,
pevajoči: »Saj birt še krajdo ima.« Da, ima jo, pa joj
tebi, ako tvoje ime na vsaka vrata zapisujejo! Paran
ali raztrgan boš. Taki ljudje na obleko pozabijo, da so
le še za silo pokriti; snage ali svetečnega oblačila pa
nimajo, zato si ob nedeljah več k cerkvi ne upajo.
Razparani in razdrapani so oni in njihovi otročiči, da
v šolo in cerkev ne morejo. In tako parajo svoje po¬
sestvo, predavajo parcelo za parcelo; in na koncu je
razparana njihova lepa kmetija! Prav šaljivo sem v znani
dobrovoljki »Majolka« slišal naslednjo bodečo, pa resnično
kitico popevati, namreč:

72

„Majolka, ti si kriva,

Da me dohtar z grunta riva!“

b)  Požrešnost skvari telo  človeka — od pete
do temena, kar ti naj tukaj površno opišem. Kdor obilno
upijanljive pijače uživa, si skvari svoje možgane in pamet
postane »topa,« on pa trep; dobi unete, rudeče, krmežljive
oči, pa še mnogokrat slepec postane. Lice je razžgano,
naduto, krastavo. Grlo in glas vedno udren, kakor stare
gosli ali štren črep. Požiravnik je stuljen in suh, kakor
kaučukova cev. Roke in noge mu trepečejo, in na
sklepih bolijo, kjer se apnene snovi vina nasedajo in
ude razženejo, živce pa prenapenjajo. Ta apnena snov
se tudi na punčico očesa rada uleže — mrena.

Da bi nam še v želodec pijanca bi'o mogoče po¬
gledati ! Mrtev je, neprebaven, stene so zažgane, mrtve
ali letargične. Zato ni nič lačen, le žeja ga vedno. Pil
bi! da se mu bersa ali »veštanj« v želodcu napravi.
Preobilna tekočina slabo vpliva na jetra, ki so luknji¬
časta ali svedrčasta, in podobna škopu od spodaj. Skozi
te ljuknjice se preceja zaužita tekočina; in ako je nje
preveč, raztegne te ljuknjice nezmerno, da otečejo, in
jetra te bolijo; se ti utrdijo, postanejo pešnate, posebno
po močnem vinu ali pa grdi žganjici. Tudi še mehur ti
skvarijo, kar še zmiraj nekoliko apnene snovi poleg te¬
kočine skoz jetra pride v mehur, kjer se utrdijo v
pesek in kamenček — berso napravijo, ki ti izcejavo
zabrani.

Pijanost razkroji kri; pa tudi zabrani, da kri do-
raščati in se po telesu redno pretakati ne more. — Bol¬
nik pokliče zdravnika, ter mu toži svojo nevoljo, da ga
noge bolijo, da nič jesti ne more, ne spati, po vsem
telesu trepeče, slabe oči ima, in že je »zabuhel«. Zdravnik
mu nevarno bolezen odkritosrčno naznani, govoreč:
»Mož, vi imate vodeniko!« — »A to ni mogoče, mu
brž zavrne šaljivi bolnik. Kako bi pa jaz vodeniko imel,
ko nikdar nisem vode pil, temuč dobro vino in zdaj že
tudi samo »šnops.« — »Ravno zato ste dobili vodeniko,
reče mu zdravnik; zdaj si pa le spovednika oskrbite;
ne bova več pila!« Tako nezmerno pitje skvari telo

73

človeka, in c) pogubi tudi njegovo dušo. Dolgo
zbiram žalostne izglede požrešnikov, okoliščine, življenje,
konec ali smrt. Ne morem jih tukaj porabiti; vendar
toliko ti povem, da taki ljudje navadno v snegu zmrznejo,
se potopijo ali pobijejo, in Bog jim časa za pokoro
ne da! Pri taki resrečni smrti se nam vsili misel: »Kje
je pa tvoja duša!?«

Ni torej čuda, ljubi moj bralec, da duhovniki to¬
liko ostro svarijo in pridigajo zoper pijanost. Ni čuda,
da že tudi svetovnjaki spoznavajo nevarnost alkoho¬
lizma, ki uniči človeka v najboljših letih. Ni čuda,
da so morale države stopiti v bran proti nezmernemu
uživanju upijanljive tekočine s tem, da so dale postave
in prepovedi za krčmarje in pivce. Postava je dana za
neverneže in trdovratneže; pobožnemu kristijanu in
poštenemu Slovencu zadostuje zdrava pamet in božja
beseda, ki nam veleva: »Ali tedaj jeste ali pijete, ali
kaj druga delate, vse k časti božji delajte!« (1. Kor. 10, 31).

NARODNA IN UNIVERZITETNA
KNJIŽNICA

Kazalo.

Stran

Framska razstava.3

Katere sorte jabelk naj gojimo?.4

O gruškah in o koristi jabelk.G

Vzgoja Sadnikov. ....  8

Obdelovanje vinogradov sploh.10

Nasad gorice.13

Zaloga gorice.15

Rez gorice.18

Kop gorice.20

Vez gorice.24

Uima gorice.30

Plevel gorice.43

Cepitev goric.46

Čuvaj gorice.51

Trgatev gorice.56

Vino gorice.61

Viničjak ali pikolo..66

Pitje vina.69