{^oMtmeuia Številka stance 1 krono.
vsak četrtek tn velja • ■wed ali V Maribora *
jem ne dom ta celo leto i £ pol leta 20 K, xa četrt leta i It Irven Jugoslavije 50 K.
b!h6 te pošlje na uprav-»>«» «Slovenskega Gospodarja" * Hwu«or», Koroška cesta šL 5.
9« dopožlljo do odpovedi. pEre&fo» se plačuje naprej. - t— Teielon štev. 220. —:—
19. itav.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABfiVO
U««e .Katot Htkofoes« dobivajo Ust brez po»
ročnlne. — Uredništvo: cesta SL 5. Rokopisi se ne ' Uprevni&tvo sprejema naroč Inserete in reklamacije. < inseiatom po dogovora. I« kraine oglase primeren Kezeprte reklamacije so |
proste. —:— Telefon it. 280.

Tepeni tisti, ki nočejo! slovenske samouprave.
Slov. ljudska stranka pri občinskih' volitvah sijajno zmagala.
Od 20. aprila do 15. maja se vršijo po Sloveniji občinske volitve. Pri teh' volitvah so liberalci in njihovi sorodniki ¡samostojlieži strahovito tepe -ni. Liberalci so izgubili celo po trgih in mestih svoje glasove, na deželi pa so samostojneži obdržali komaj in komaj 8e nekai občin v svojih rokah -Njih1 glasovi so padli več kot za polovico. Naša stranka pa je sijajno napredovala. Od 28. nov. do sedaj se ie ljudstvo do dobra spametovalo. Te volitve so pravzaprav ljudsko glasovanje za samoupravo Slovenije proti po -gubonosnemu centralizmu (neomejenemu gospodstvu iz Beograda). Demokrati in Samostojna so nas prodali v Beogradu za centralizem, zategadelj pa je celokupni slovenski rod sedaj odločno obsodil to nesrečno politiko . Onim volilcem, ki so še zapeljani m so še glasovali za kandidatne liste samostojnih in liberalcev, pa bo še prav kmalu Žal za ta pogubonosni korak. 52aT, da Še danes ne moremo podati celotne slike o izidu volitev, ker še volitve niso povsod zaključene. Radi pomanjkanja prostora tudi ne moremo prinesti podroben izid iz vseh občin. Zategadelj prinašamo pregled po o-krajih', ki je natančno sestavljen. Ze naprej opozarjamo, da Številke, ki jih pošiljajo okrajna glavarstva dež, vladi. niti približno niso resnične.
Evo vam izide po okrajih:
Sodni okraj Maribor: Število odbornikov 1044, SLS, ozir. SKZ 630. 60.35%, vse nasprotne stranke skupaj 414, torej 39.65%.
Sodni okraj Sv. Lenart v SI. gor.: Število odbornikov 434. SLS o-ziroma SKZ 394, tocej 86,79%, vse nasprotne stranke skupaj 60, torej 13.21%.
Sodni okraj Slov. Bistrica: Število odbornikov 474, SLS oziroma SKZ 411, torej 86.71%, vse nasprotne sfranke 63, torej 13.29%.
Celokupni izid v mariborskem okrajnem glavarstvu: .Vseh' odbornikov 1972, SLS oziroma SKZ je 1435, torej 72.76%, vse nasprotne 537, torej 27.24%.
Etujsko okr a j no glav ar £ t v o (trije sodni okraji): Število odbornikov 1768, SLS 1168, vse nasprotne stranže 600. (SLS 66%.)
Okrajno glavarstvo Slovenj-g rade c (po uradnem izkazu): Ste-
Maplbop, Ane 12. maja 1821.
55. i«tnlk.

vilo odbornikov: 632, SLS-SKZ 338, demokrati 46, Samostojna 92, Narodni socialci 14, socialni demokrati 142. V tem okraju ima naša stranka torej 44 odbornikov celo po uradnem izkazu več kol vse nasprotne stranke. Ce be pa pomisli, da je okrajno glavarstvo Štelo n. pr. vse odbornike občine Tr~ bonje za pristaše Samostojne, dasira-vno so kandidirali na listi „krščansko kmetske stranke" in da prišteva okr. glavarstvo naše pristaše na Kaplji med razne nam nasprotne stranke — potem je še sploh čudno, da je glavar stvo izračunalo našo večino.
Okraj Konjice: Število odbornikov 434, SLS-SKZ 321, t. j. 74%. vse nasprotne stranke 113, t. j. 26i%. Celo lepi trg Konjice šteje 10 naših oi bornikov in samo 6 nasprotnih.
Okrajno glavarstvo L ju t o m e r (uradni izkaz): SLS-SKZ ima 35 občin, samostojna 17 občin.. V 1 vsaka polovica. Sicer pa je tudi iu tako kot v drugih' okrajih, fra uradni izkaz nosi po krivici ime uradni, ker je le strankarsko skrpucan, kakor je zahtevala deželna vlada. Ko dobimo iz okraja natančno poročilo, bodemo ia „uradni" izkaz izpodbili.
Iz ostalih okrajev še nimamo na tančnib izidov. Ze danes pa je jasno da bo imela naša Slovenska ljudska stranka (SLS) 60% vseh občin Slov. Stajerja v svojih rokah. Mi smo tega .sijajnega uspeha zelo veseli. Omeniti moramo, da je socialdemokraška stran ka pridobila nekaj občin, a ne toliko, kot je pričakovala. Vse kaže, da bomo v bodoče imeli samo dve stranki: našo SLS in socialdemokraško,
Našim voliloem, zaupnikom in agi tatoriem, ki so s svojim pridnim delom pripomogli, da je zmagala naša stranka in da smo vrgli ob tla hinavsko in prešerno Samostojno, izrekamo iskreno zahvalo in Čestitke. Izvojevali sto zgodovinsko zmago. Naj slišijo sedaj vsi slovenski in srbijanski centralisti in tudi liberalno-samostojna vlada, da hoče slovensko ljudstvo samoupravo --Slovenije.
Ljudski taborlvJCelju.
Kadar treba iti posluša? dr. Ko -rošca, našim vrlim pristašem nobena pot ni predolga, nobeno vreme pre -slabo, O tem smo se lahko zopet pre pričali na praznik Vnebohoda Gospodovega popoldne, ko je imel dr,. Korošec shod v Celju v veliki dvora ii Narodnega doma. Vreme je bilo nougod-no, Kljub temu so prišli naši pristaši iz celega celjskega okrožja, iz sodnih okrajev Celje, Vranski. Šoštanj,
Šmarje, Laško, Kozje, Sevnoa j. dr. da vidijo in slišijo svojega voditelja, prvobojevnika za avtonomijo, .Velika dvorana Narodnega doma, ki ima pro štora za 2000 ljudi, je bila premajhna da bi; obsegala vse množice. Ko je vstopil dr. Korošec, ljublj3uec vsega 'tobro in krščanskomislečeca slovenskega ljudstva v dvorano in na oder, 1 »ozdravljanja in navdušenja ni hotelo biti konec. Govoril je o nalogah naše stranke v novih občiaskdi odborih, katere si je že v večini občin priborila; v prvi vrsti za reveže, za uboge Lazarje, za naprčdak in olaj ■ šanje gospodarskega življenja za šolo in izobrazbo, govoril o bodjčem boju za samoupravo občin, okrajev in pokrajin.
Označil je stališče naša stranke glede davkov in vojaščine. .Ubogi narod ima vedno več plačil. Davki bodo našega kmeta, delavca in malega obrtnika popolnoma potlačili. Od na -ših posojilnic dobivamo poročim, ki pravijo, da mala posestniki in obrtniki najemajo posojila, ker ne morejo davkov plačati, Ako se to i'0.ii, je to začetek gospodarskega nazadovanja . Mi moramo davke zmanjša',!! Zato moramo gledati, da se t slo. Kar je najdražje in najmanj potreono, črta in izostane. Naša stranka je v ustavnem odboru predlagala: Narodi med seboj ne smejo več svojih sporov reševati krvavim potom. Stalno vojaš -tvo se naj odpravi! Danes jo še to nemogoče, a mogoče je, da se vojaš -tvo zmanjša! Dokler bo vojaštvo obstalo, pa zahtevamo, da naši vojaki , ako je treba služiti, služijo v svoii domovini in da se z njimi dobro in pobrittsko ravna. S pozivom na t"oj za svobodo in avtonomijo naši slovenske zemlje, za svobodo kmetskva delavskega in obrtniškega stanu je končal svoj skoro dveurni govor, ki ga je ljudstvo poslušalo kakor zamaknjeno.
Za njim je poslanec dr. Ilohnjoc poljudno označil nasprotne stranke in njih delovanje. Poslanec K raj no je v ) kratkih in prisrčnih besedah pozval s-borovalce, naj skrbijo, da bo kmalu vsa Slovenija zbrana v tabora Slovenske ljudske stranke.
Po triurnem zborovanlu je pred -sednik dr. Ogrizek zaključil sijajni shod, na katerem se je na^e ljudstvo iz govorov našega voditelja dr. Korošca, organizatorja dr, Hohujeca in l.metskega poslanca Krajnca napilo zopet novega navdušenja za delo za Kmetsko zvezo.
Pridobivajte naročnike!
~Kako Mermolja izdaja
I slovensko ljudstvo? !
Samostojna kmetijska strai-ka ima na Slov. Staierju med svojimi „voditelji" moža, i sliši na iire Mermolja^ Loma je iz vasi Vertojba na Goriškem, Mož je zapustil svojo domovino in je prišel verižit v naše kraje. Mer, molja je osrečil Slov. Stijer z usta* 'levitvijo zgagarske in iz dajalo k e Samostojne. Vrgel je med naše ljudstvo Pukl j o prepira in sovraštvi. A no sa-mu to. Mermoba je tisti Čbvei-, ki ja očrnil v Beogradu slovenskega kmeta ni bajtarja, da jako veliko zasluži * v sle d česar se mu more predpisati še več davka. Pri posvetova li j v Beo a giadu junija meseca lansko >3to je namreč izjavil, da kmet na Slov. Sta-jsrju na posestvu 5 hekta.jev (okoli 9. oralov)- pridela na leto toi ko, da ima koncem leta čistih 30,000 K dobička!-.Tako govori ta mož v Beogradu za kmeta.
In v 24. seji ustavotvui-no skup Ščine je Mermolja zopet gove-il. iTo jv» bil torej njegov drugi guvo.' v Beogradu. Da je bil Mermol;ev govor, plitev in se je odlikoval py praznini, t j sprevidi vsakdo sam, levor uda to niegovo modrijanstvo. To js njegova stvar. Saj vemo iz Mermaijruh shodov, da zna on kričati,, iipUt kot ži-gov, vrteti svoj plašč po veti-'.. A, da je Mermolja zopet izdal slJ'- ca ¿ko Ijud >tVO, to pa se mora belel'.?, Mermolja je govoril proti avtonomiji, slovenskih pokrajin, govoril je za ustavo, za tisto ustavo, ki nas bo v kovala v j ogubonosni srbski oentrabzDci, L j4 v - brezpogojno komando iz Beograda^ Mož je v svojem govoru '.zrake! veliko in hudobno laž, da „naš narod nh ma niti pojma o avtonomiji,, ki jo zahteva Slovenska ljudska stranka"* Mermolja torej sodi razumnost našega ljudstva, po svoji plitvi, zmešani pameti. Nadalje pravi Mormolja, da - slovenski narod v istini obsoja vsako zavlačevanje ustave", S t?rri bese-ciami Mermolja ni samo grdo žalil siovenskega ljudstva, ampak jo tudi nas; Slovence naravnost i/dal boograd fckemu centralizmu. Mermolia govori, kakor da slovensko ljudstvo ne ki lilo toliko izobraženo, da ne bi znalo razločevati med „avtonomije" iu „centralizmom*. Z „avtonomijo (samo-» upravo) Slovenije hoče naši stranka priboriti slovenskemu ljuosVvu politično in gospodarsko samostojnost, ki nam gre in ki je za nas Slovence e-d na rešilna zahteva. Samostojni pa se potegujejo s srbskimi in slovenskimi demokrati .(Pberalci) za i slavo, ka
Zaklad na otoku.1
S» angleškega prevedel Paulus.
Izgubljena sva bila!
Kako sem klel bojazljivost naših' so sedov, kako sem očital materi njeno svojeglavno poštenost, ki je bila ob -enem skopost, in njeno predrznost, k^ se jej je v usodnem trenutku izprevr-gla v strašljivo slabost!
K sreči sva bila blizu mostiča. — Pomagal sem opotekajoči se materi dr roba potoka, tam je z onemoglim vzdi-fiom padla na moja ramena.
Ne vem, kje sem našel toliko mo -Či, in bojim se, da nisem bil ravno — preveč nežen,
pa zavlekel sem jo ven dar po bregu navzdol in pod most. —• Nizko obokan je bil in le kleče sem se splazil pod nJega ter potegnil mator za seboj.
iV.
Pa radovednost je bila hujša kot strah"^ Ni mi dalo miru pod mostom • Zlezel sem nazaj na rob' potoka in sr skril za gnmlčiem, odkoder sem mogel opazovali cesto pred gostilno.
Komaj sem zložno legel na svojo mesto, že so prišli.
Sedem ali osem-jih je bilo. Niilio vi dirjajoči koraki so odmevali po cesti. mož s svetibko je tekal nekai korakov prt. drtrgimi. Troje so( se držali za roke, kljub megli sem spoznal, da je bil slepi berač srednji med njimi.
V. tem sem že tudi slišal njegov glas:
„Doli z durmi!" je zaklical.
„Takoj, takoj!" so mu odgovorili, trije, štirje in z vso silo so se zaiiieh proti hiši, mož s svetiljko za njim».
Pa obstali so presenečeni — vr--»-ta so bila odprta! Tiho so se nekaj časa posvefovali je spet je zadoncl po veljujoči glas slepčev, pa za nekaj stopinj viši in poznalo se mu je, da je mož ves razpaljen od jeze in togo-te.
„V hišo, v hišo!" je kričal in se hudoval nad njihovo počasnostjo.
Štiri ali pet jih je skočilo v vežo, dva pa sta ostala pri strašnem slepcu na cesti
Nastal je molk. —
Krik iznenadenja ga je pretrgal in nekdo je zaklical iz hiše:
„Bili je mrtev!"
In zopet jih je klel slepec zavoljo njihove nerodne počasnosti.
„Preiščite ga, strahopetni tepci!! Dr.ugi pa skočite gori k njegovemu zaboju!"
Cul sem jih, kako so topotali po naših starih stopnicah, da se je menda hiša tresla od njihovih korakov.
Novi kriki iznenadenja! —
Okno kapitanove sobe sft je s treskom odprlo, stekla so se zdrobila in se žvenkefaje usula na cesto, nekdo se je naslonil do ramen skozi okno in zaklical slepemu beraču doli pred vrata:
„Peter, prehiteli so nas! Prebrs kali so kovčeg od vrha do tal!"
„Si našel — ?"
„Denar!"
Slepec je preklel denar.
„Flintovo torbico mislim."
„Je ni videti!"
He, vi tn-le spodaj, ali jo ima Še Bili pri sebi?"
„So že tudi bili pri njem! Nič ni najti!"
„Ti-le gostilničarski ljudje! iTisti fant!" je rohnel berač. „Da bi mu bil iztaknil oči!. — Ni Šo dolgo, kar so So
bili v hiši! .Vrata so bila zapahnjena, ko sem jih skušal odpreti. Iščite, iščite! Prevrnite hišo!"
Tako je rohnel Peter in udarial s palico ob tla.
In tedaj je zabobnelo po našem Je tako starem in ljubem hramu! S težkimi koraki so stopali gori in doli, — premikali in prevračali omare in mi -ze, razbijali vrata, tolkli po tleh, da je odmevalo ven po skalovju in griče* v ju.
Pa eden za drugim so prišli nazaj ven na cesto in pravili, da nas ni in pa ni.
,V. tistem hipu se je spet oglasilo za teglo žvižganje, ki sva ga z materjo čula, ko sva štela kapitanove zlate — topot pa dvakrat zaporedoma. Mislil sem tedaj, da je dal slepi rokovnjač svojim pomagačem z žvižganjem znamenje za napad. Toda žvižganje Je prišlo od vaških gričev sem in je bi« lo, kakor sem spoznal, znamenje bliža joče se nevarnosti.
„Zopet Dirk!" je rekel nekdo. — „Pa dvakrat! Treba se bo zganiti!"
(Dalje prihodnji«.!
i ara nas bo vkovala v ver>ga brezob-rrne komande iz Beograda, In Mor-linolja je Se tako drzen, da se s svo -jim izdajalskim govorom oelo hvali ! Slovensko ljudstvo, vprašam tt.: Kam spadajo izdajioe?
Mermolja govori o jugoslovanskem stališču, a ob enem trdi, da so Srbi vzgojeni samo kot Srbi a ne kot Jugoslovani . Mermolja, no vej nam, kako boš z ustavo, ki jo ti tako hva-iisaš, mogel Srbe vzgojiti za Jugoslovane, ko jra je ta ustava otrok ideje o Veliki Srbiji! Ustava, ki jo kujete \i izdajice slovenskega narod* — samostojneži in liberalci — bo razkosala Slovenijo na dva, Hrvatske pa co-<o na več kosov. Zato, da izgubimo Kiovenoi iii Hrvati še oin» skupnost in moč, ki jo imamo sedaj. Vi prodajate pravo Jugoslovansko, naLc celokupno Slovenijo in enotno Hrvatsko za Veliko Srbijo. In kaj dobite za to? Judeževe groše: Izvoznice! Izdajice ste! Prodane duše!
Mermolja je v svojem govoru po-veličaval samega sebe, se h.ali! da je med Muro in Dravo pridobil Pas-kole in Hojnigge za to, da k* zavedajo kot Jugoslovani. Mi pa vemo, koo sta Paskolo in Hojnigg! Na Dunaj sta se vozila tožarit Slovence in prosila cesarja Karla, naj da zaproli vse one, ki ustanavljajo Jugosiav.jot To sta človeka s črno dušo, ki sta i. 1914 pomagala zapirati nedolžne olovenoe samo radi tega, ker so bili Slovenci.-Kmet Ivan Roškar od Sv. Jurija, krnet Ivan Hlebič od Sv.: Križa, dijak cJtancer iz Jarenine in mnogo, mnogo drugih bi nam vedeli povedati mnogo, mnogo o svojem trpljenju v graških ječah, kamor so jih spravili ovaduhi 1'askolove in Hojniggove vrstic ln Mermolja sedaj v jugoslovanskem Beo gradu celo hvali te ljudi! Lep Jugoslovan to!
Svoje delo hvalisa- Mermj';a. In kakšno je to delo, Kancalparagraf ? Kakaj pa Mermolja ne zaht iva enak paragraf tudi za politikujoča učitelje, ¡uradnike, sodnike, profesorje? Zakaj samo za duhovnike zahteva nagob -Snik glede političnega delo vama.? Zato ker duhovniki širijo krščanska nadela, liberalni učitelji in uradniki pa forezverska. In to se Mermot i in vsem kolovodjem Samostojne dopade Zato pa lop po duhovnikih. Zakaj pa Mermolja ne zahteva kancelparagral za strokovne učitelje na kmetijskih šo -lah ? Belle, Goričan, Zriidar.6. Veder-njak, Jamnik i- dr, so najvačji politi-kujoči liberalno-samostojni petelini Država jih plačuje, šolo in svojo služ bo zanemarjajo, za samostojno libe -ralno hujskarijo pa imajo čas.
Mermolja pravi, da stranke, ki v Beogradu nočejo glasovati za veliko' srbsko ustavo, niso resne. Dobro, da je Mermolja to povedal. Seda' vsaj ¡vemo, kdo je po njegovem mnenja resen.- Tisti Turek, ki se da od vlade podkupiti za 1200 milijonov, tisti Kristan, ki dobi za svoj glas od liberalne vlade Friderikove milijone, tisti Mermolja in .Urek, ki dobita za to da &e pehata za velikosrbsko ustavo, izvoznice. Plačani Judeži!
Slovensko ljudstvo vas je po 28.-novembru 1920 do dobra spoznalo, kakšni zapeljivci ste. Vse sle nam ob ubili: odpravo davkov, odo- avo vojaštva, znižanje števila uradnikov , odpravo draginie. In kai.ste i z poslovali? Vedno višje in nove davke, prepoved izvoza živine, neznosno visok ilesetek pri prevzemanju kmetskili po sestev/ Vaš minister. Puceli je glasoval za vojsko. Glasovali sto za eonira lizem, ki Slovenijo uničuje.^ O goliu ■ iali sle slovensko ljudstvo* Prodali ste nas* Le pridite še vi samostojni preroki Mermolja, Ueek, Drofenik in Kirbiš med slovensko ljudsl vo. Poz -dravljali vas bodo plačilni nalogi, ki žih dobivajo zadnje tedne ljudje na do želi. Vprašamo te Mermolja: Zakaj o teh neznosnih davkih in bremenili nisi odprl ust? Ker si ne upaš' Ker no smeš! Ker. si se prodal srbskim in slovenskim demokratom. Ti in cela tvoja Samostojna je prodala in izdala slovensko ljudstvo,.
Dr. Korošec Ureku.
racfnjiC smo prejeli in ofilavili Rlanek proi« iVesenjaka kot resen in o< ster odgovor na .Urekove laži. Sedaj smo prejeli tudi od našega voditelja g. dr, Korošca izjavo, ki nam razgali g.
Ureka v takšni luči, da je med resnimi in poštenimi možmi nemogoč. Naše somišljenike prosimo, da povsod šir^o to resnico o Ureku,
Isjava dr. Korošca se gtasi: Prijatelji tu somišljeniki so me opozoidi na spi.' v „Kmet. listu", ki ga je poslanec Urek dal objaviti s svojim imenom, Sicer pretežna večina somišljenikov, o tudi političnih nasprotnikov ne potrebuje pojasnila, ker pozna moje delo. Ali izjavo dam, da nepoučeni zvedo u* si ustvarijo sodbo, ako imajo smisei resnico in dostojnost.
Fosianec Urek grdo zlorablja svojo imuniteto in nečastno in nemožatc podtika naši stranki in meni dejanja, ki jih yismo nikdar zakrivili. On tr -di, da sem si pridobil v politiki mili -jone, a vsak poštenjak se lahko pre -priča, da nimam premoženja niti za srednjega našega želarja (kočarja) Urek laže in mi podtika kupčijo z jajci, a vsa poštena javnost ve, da nikdar trgoval nisem, ne direktno in ne indirektno. Z jajci je pač trgoval neki Anton Korošec, trgovec iz Gornje Radgone; a celo naše Mursko polje , moja ožja domovina, dobro ve, da la mož ni moj sorodnik in ni naš pristaš, Urek si drzne natolcevati našo stranko z izvoznicami, pa mora kot poslanec vedeti, da nisem imel nikdar pravico izdajati izvoznic in torej tudi v svojem življenju nisem niti ene izdal, in podpisal ne zase, ne za stranko in ne za druge. Namenoma laže. da smo | mi odreddi izterjevanje davka naprej, | pa bi moral kot poslanec vedeti, da se je to odredilo, ko jaz nisem bil več v ministrstvu.
Tako je še v članku cela vrsta iažnjivih trditev o meni in Slov. ljudski stranki in njenih poslancih, posebej pa Še o mojem težkem delu za pre hrano v najbolj kritičnih dneh. »Vse sama zavijanja hi podtikanja, nevredna in poštenjaku nepotrebna, da bi jih zavračal. Laž o penzijah dr. Jan-koviča in Roškarja je že pojasnjena , naj dodenem, da tudi jaz dosedaj nisem prejel niti vinarja, Le moralno po kvarjen človek ali brezčastni podkup-ljenec in plačan lopov zamore pisati tako, kakor poslanec Urek v označe -nem Članku. Resen mož — poštenjak I se takšnih' brezčastnih sredstev ne po-j služuje.
.Vsak' poslanec ima priložnost, se tudi sme in mora prepričati o resničnosti tega, Kar y javnosti trdi in piše, To je poslanec dolžen ne le samemu sebi, temveč še bolj časti svojih lastnih' volilcev. Poslanec Urek se tega ni hotel držati v sramoto našega ljudstva in podpredsedniškega mesta v ustavo-tvorni skupščini in tako si je svojo sodbo in primerno izpričevalo napisal sam*
Dr. Anton Korošec.
Politični ogled.
K r. a 1 j e v i n a S H S. Po k'on -Čanih' pravoslavnih velikonočnih praznikih je imela konstituanta že dve seji, ki ste bili pa precej slabo obiska-" ni in so na njih nastopiji bolj brez -pomembni govorniki. Zelo važna glasovalna seja se vrši danes. Pri tej priliki se bo odloČilo, ali še ostane na dalje na vladi Pašič s policajdemokrati in samostojnim mesarjem ali ne. Beograjska vlada je prepovedala Radiču vsako zborovanje in sedaj nameravajo razveljaviti tudi mandate Radičevih poslancev.
Italija, JPo vsej Italiji se vrši burna agitacija za nove državnozbor-ske volitve. Ker se bodo teh volitev u-deležili polnoštevilno- tudi socijalisti , so izbruhnili po vseli mestih' Gornjo -Italije poboji na življenje in smrt med fašisti in socijalisti. Naši neodrešeni bratje Slovenci so tudi vložili svole lastne kandidatne liste.
Nemčija. Nemci se bodo menda le udali in plačali ententi, kar zahteva. Francoskih' čet kar mrgoli o!) francosko-nemški meji, da lahko vsak čas zasedejo nemška obmejna mesta .-Z ozirom na spor med Nemci in za -vezniki je odstopila prejšnja nemšlTa vla&a in je sestavljena nova pod no • vira državnim kanclerjem dr. Wirlom.
Gornjo Slezilo še imajo vedno v rckali Poljaki, ki so pometali in pognali iz gornješlezijskilf mest francosko in italijansko vojaštvo. Kakor ja Viclefl, Bodo Poljaki tudi obdržali, kar
so iztrgali Nemcem nasilnim pologi, Enfenta ima preveč opravka z iztir-jaivijo izplačila nemške vojne odškodnine, kakor da bi nastopila napram Poljakom, — Ako bi bili mi po nesrečnem koroškem glasovanju tako zasedli Koroško kot Poljaki Gornjo Slezijo, !»i bila ostaia Koroška v naši posesti,
Turška vojska je začela z novo ofenzivo v Mali Aziji proti Grkom.	_
Tedenske novice.
t Sijajna zmaga Slov. ljudske
stranke na Kranjskem. Caprav priznavamo mirno, da je zmaga naše stranke na Štajerskem presenetljiva, nas vendar srčno veseli, t;.-v so naši kranjski somišljeniki tako krasno od-brili napade vseh združenih protikr -ščanskih strank. Kmetska zveza ozi -ioma Slov, ljudska stranka je dobila od 235 občin 155 popolnoma v svoje roke. V 31 nadaljnih občinah ima naša stranka razmerno večino. Izidi iz 47 občin še niso znani. Tuili v ostalih občinah, kjer še niso voliti, bo zmagala povprečno samo SLS. Volitve na Kranjskem so pokazalo, da slovensko ljudstvo ne mara pogubouos -nega centralizma, katerega zagovar -jajo liberalci in njih samostojni sinovi V celi Sloveniji sta tepeai omenjeni centralistični stranki, ki sta pred volitvami slepili naše ljudstvo z neico prazno brezpomembno samoupravo. Edina stranka, katera ja zahtevala popolno avtonomijo Sloveniji z zakonodajno oblastjo, je bila na,'a Slov. ljudska stranka. Ljudstvo jo to uvidelo in radi tega se je oklepa čim tes -neje. Pravica in poštenost sta zmagali nad lažjo in hinavščino. Slava zavednim volilcem.
t Ljudstvo že uvldeva. Veliko jo bilo število tistih zaslepljencev, ki i>o volili dne 28. nov. slabostojne poslance. Občinske volitve so pokazale čisio drugo lice in jo marsikatera samostojna trdnjava padla v roke Kmetske zre ze, oziroma Ljudske stranke. V. krajui kjer se pa slabostojneži še vedno Vo; tjujejo našim ljudem, pa imajo samo -stojno politike do grla siti možje tudi posebna sredstva, s katerimi se jih u branijo. Tako n. pr. je moral zbežati Mabostojm in lažipolni Urek v Kape lah, Pilštanju in Dobovi, kjer so mu razjarjeni in nafarbani kmetje razbili shode, tako da je moral odifi. Slabo-slojnežu Dcofeniku iz St. Jurja pa se je slaba godila pri Sv. Jerneju nad Ločami. Res je sicer, da je naše ljudstvo potrpežljivo, toda enkrat mu pa vendarle mine potrpežljivost,
t Več „svobode dobimo! — Toda ne mi, pošteni državljani, marveč poliefija, žandarji in politične oblasti, ki bodo odslej brez sodnega pojtopa -r;ja kratkim potom kaznova'e vsakogar, ki bi javno zasmehoval oziroma omalovaževal državo, ustavo in zakone, vojsko in posamezna plemena tro-imenskoga naroda Srbov, Hrvatov "u, Slovencev. Deželna vlada, v kateri sedijo demokrati in trije samostojneži le izdala to naredbo edinoia i/, strankarskih razlogov. Kdor bi se pregrešil zoper to naredbo, bo kaznovan /. globo od 20 K do 10.000 K, ali z zaporom od 24 ur do 3 mescev. Globa se steka v ubožni sklad dofčne občine. v katere okolišu se je ka^niivo de tanje izvršilo. — Ta naredba, ki so jo izdali slovenski policajdemokrati in njihovi sjabostojni prijatelji, bo davila svobodo slovenskega ljudstva lo nekaj časa. Prišel bo dan splošnega obračuna. Ako se boš v gostilni hi doval nad neprimernimi in visokimi davki, te bodo vtaknili v luknjo, ako ne boš imel s čim plačati. Ce boš svojim prijateljem pripovedoval, da so ie na dav, kariji nahruliii, boš zopet imel sitnosti z žandarmerijo. Lepa svoboda, ki nam jo je prinesel 28. november 1. 1. ko je slov, ljudstvo volilo liberalca in samostojne!
t Sklepi jugoslov. škofov. V Zagrebu so se zbrali dne 30. aprila 1.1. vsi katoliški Škofi Jugoslavije In so pod predsedstvom zagrebškega nadškola dr. Bauerja razpravljali o važnih, jugoslovanskih katoličanov se tikajočih vprašanjih. Dr. Bauer jo uvodoma poročal škofom o potovanju, ki so ga pod vzeli trije zastopniki škofov v Rim. Sv Oče je dovolil, da se bo po vseh Jugoslov. škoiijah latinskega obreda čital evangelij v narodnem ]exffn» EMU t» kramente : 3 bo delilo v. narodnem je-
j ziku. Škofje so r&zventega enoglasno
obsodili postopanje vladSe^, ki je v «Vojvodini ukinila verski pouk in so od * poslali tozadevni ugovor Pašiču, Pri-bičeviču in predsedstvu konstituanta * v i »osebni spomenici pa so škofje obsodili kancelparagraf, ki omejuje pravice in svobodo sv. Cerkve.
t Vinogradniki! Gorice pustite v» nemar, sadite tobak, ken vam gorice ne bodo nesle željenega dobička! —-tako je pridigal samostojni govornik, g. Znuderl dne 1. maja v Sv. Barbari v. Halozah, HaJožani se posmehujejo fo pravijo: „Kako je ovi govorU, tak sma se ne čuli. Oča so nas z goricami zra dili, stari oča so tudi od goric živeli, ta pa pravi: proč z goricami, pa to -, bak na naše bregove! To ni naša stranka. Samostojni Mermolja nas j» nagovarjal, da bi namesto goric čreš-nje sadili, ta samostojnež Znuderl pa hoče tobak. .Oni naj ima črešnje, ta naj šnoia tobak, nas pa naj ¡pustita v miru. Samostojna ni naša stranka." livala .Vam, g. Znuderl, za pomoč !i £ Vašimi besedami smo sedaj Vašim že itak maloštevilnim pristašem razložili tako jasno, da sedaj umevajo:* kake Samostojna ni stranka za Haloze. Ce bi pa .Vi mislili zato, ker je bila gos »-tilna polna ljudi, da so bili vsi Va5i pristaši, tedaj se grdo motite. .VašlL» ljudi, ki so jih izza vseh vetrov Vaši p_ristaši zbobnali, je bilo jako malo šte* vilo. Proščenje Filipovo je vsake prve majniške nedelje pri Sv. Barbari. Zato so bili tam tudi kupovalei in trgovci, Poljanci in Hrvatje, ki jih je pa-gnal de* in lačen želodec v gostilno 1 Mi Barbarčani smo pa tudi nekaj zaradi dežja, nekaj iz radovecniosti poslušali .Vaše besede. Le verjemite, dež je Vaše besede dobro žalil, sedaj jih obseva solnce, rastejo, rastejo; bodo prineslo sad. Grenek sad, katerega bo ste pri prihodnjem samostojnem shod« kislega obraza grizli, ker bodo Halo-žani govorili:i „To ni naša 'strankaU, T.a bo zopet pravil o tobaku, namesto o tem, kako naj bi gorice z majhnim denarjem obdelali, vino dobro prodali ter za dobljeni denar kupili potrebnega živeža, obleke in obuvala, Samostojna ni stranka za -haloškega vinogradnika. — Haložan vsem Haloža* nom in ostalim vinogradnikom.
t Na naslov zavarovalnice „Jugoslavija," Svojčas smo v našem listu priporočali „Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani" kot domače podjetje, tes smo izjavili, da nam „Jugoslavija' ni | natančneje znana. Cesar pa ne j)Ozna-nio, rašemu ljudstvu tudi ne moremo priporočati. N. našem zadnjem listu e« smo isto zopet ponovili ter. obenem o-žigosali način, kako se prenaša zavarovanje od prejšnjih družb' na „Jugoslavijo." S tem načinom kot ljudsii prijatelji nikakor, ne moremo soglašati. Mi zahtevamo, da se vsakomur odkrito pove in razloži, predenj se mu a a v podpis izjava, 'da pristopi K »Jugoslaviji'8 za 10 let! Zavarovanci morajo vedeti, da so pri novi družbi tsk varovani in se jih nikakor ne sme voditi za nos!. Odkritost povsod, tudi tukaj ! Ce pa poslovanje prejšnjih „nemških in nemškutarskih" zastopnikov „Jugoslavije" ne odgovarja predpisom zavoda, potem pa je potrebno, da da „Jugoslavija" svojim agentom natančna navodila, kal.o naj postopajo in naj q teh navodilih" obvesti tudi javnost^ Najmanj pa, kar moramo zahtevati, je, da iz jugoslovanskih zavarovalnic popolnoma izgine nemškutarenje jn nem-« ško poslovanje, Bivši nemški in nemš-kutai ski petelini ne spadajo na čelo ju goslovanskih zavarovalnic! Ako bi mi to trpeli, potem bi nas ljudstvo obsodilo; kajti ljudstvo pričakuje v narod* ni državi tudi jiovsod narodno urad-, ništvo. Tudi si ne damo prav od nikogar predpisovati, katero zavarovalnico naj priporočamo in katere pa n«i!| Toliko v pojasnilo „Jugoslaviji." 335-enem izjavljamo, da z našimi članki o „Jugoslaviji" ljubljanska Vzajemna za varovalnica ni v nobeni zvezi, da nam je ista poslala celo nekako izjavo, ki je pa mi ne objavimo, ker si od nikogar ne damo kratiti pravice, da javne in odkriio povemo svoje mnenje o zavarovalnicah,
Mladinsko gibanje. V nedeljo, dne 1. majnika so pohiteli Orli konjiškega okrožja kljub slabemu vremenu na Bri-njevo goro. Fantje iz Slov. Bistrice in Frama so se pripeljali na trqh vozovih. Navaden izlet se je razvil v sijajno ma-
aifestacijö ia orlovsko misel. Pö službi se je vršila lepa slavnost. Pevske točke lepe dekiamacije in telovadni nastopi so pokazali, koliko zamore Orel s tihim in vztrajnim delom. Bog živi naše vrle fante!.
t Hajdinjska občina nima v novem odboru nobenega samostojneža. Samo eden kandidat je izvoljen od »Prave kmetske stranke«, katero smo dolžili, da je samostojna Kirbiševa podružnica. Izvoljeni predstavnik je pa pri cerkvi vsem oznanil, da on ni pri Samostojni. Toliko v pojasnilo vsem na vse strani.
t Na Kamenščaku pri Ljutomeru je umrl mnogoleten naročnik ,Siov * Gospodarja", gostilničar, župan itd., g. Iv, Slavič, brat pok. župnika pri Sv. Antonu na Pohorju, v starosti <0 let.. Veličastni pogreb je pokaza.. kako priljubljen je bil pokojnik pogodi, zlasti dober svetovalec je bil vsakomur, kdor je iskal nasvet pri njem. Naj v miru počiva! — Gasilno društva v Cezanjevcih je naklonilo ubcžai šolski mladini v Cezanjevcih 150 K mesto venca. Hvala!
t Poro j t za sprejem gojencev v ¡škofijski ¿avod sv. Stanislava v St. ¡Vidu nad Ljubljano za šolsko 1, 1921-22. V zavod sv. Stanislava se sprejemajo zdravi, dobro vzgojeni dečki in »lasti taki, o katerih je upati, da se foodo pa dovršeni gimnaziji posvciUi duhovskemu poklicu. Prošnje za spregam je nasloviti na škofijski Ordinariat v Lijubijit -. , rošnji naj se priloži: a), krstni lisi, b) izpričevalo o dovršeni judski šoli s pripomnjo, da se je iz-dalOj ke/ hoče učenec vstopiti v srednje šole. Starši ali njih namestniki pa naj prošnje s prilogami prinesejo v zavod sv, Stanislava in ondi od 1. do iti. junija svoje sinove za sprejem v zavod osebno predstavijo.
t Komunisti pretepli deželnega glavarja. Dne 8. maja t. 1. se je podal štajerski deželni glavar dr. lijn-telen na shod krščanskih sozial cev v St, Lovrenc pri Kapfenbergu« kjer bi imel govoriti. Dvorano so pit že poprej zasedli komunisti, tako, da nje govi pristaši niso imeli vetu-e. Kmalu je nastal prepir, vpitje in prere -kanje. Nekaj komunističmu delavcev je pograbilo deželnega glavarju in uje govega spremljevalca in o^nt vrglo iz okna prvega nadstropja na cesto. Kljub poškodbi sta še mogla oba dvi gniti. Zdajci so pa komunisti planili jpo deželnem glavarju in ga tako iz -delali, da je obležal nezavesten.• Z avtomobilom so ga spravili v Gradec. OrožniStvo podivjane komunistično na padalce pridno zasleduje in Ura v za por.'
d Kdo ie zmagal v svetovni voj -ai? Francija bo imela za celih 10 let posla dovolj, da popravi in obnovi li ste kraje, kjer je vihrala svetovna voj na. Računa se, da bo Francija morala izdafi za obnovo opustošenih kra -jev letno 14 milijard frankov. Ker. pa Nemčija noče plačati vojne odškodm -ne, nastane vprašanje: Kdo je zmagal ¡r svetoyni vojski in kdo je bil pora -žen?
d Ne v Ameriko! V Ameriki iraja brezposelnost še nadalje. Ameriška vin da dela izseljencem, ki pridejo v A -meriko. vse mogoče zapreke. Ker jc ua italijanskih parnikih, ki prevažajo iz seljenike iz Evrope v Ameriko, zopyi izbruhnila neka nalezljiva bolezen, ie ameriška vlada prepovedala sprejema »je tujih potnikov v Ameriko.
d Katoličanstvo na otokih Hav.ai. Skupina 12 otokov Hawai se nahaja na Tihem oceanu. To otočje je lu jvaž nejše prometno križišče na imen "v a -aem oceanu, Sele od leta 1827 sc jo moglo katoličanstvo ustaliti na ten. o-tofcju, ki šteje sedaj 257.000 prebivalcev, od katerih je 70.000 katoličanov , Na tem otočju, ki šteje sedaj 120 kal. »erkev in kapel, oskrbujejo katoliško flušeskrbstvo redovniki iz reda Sv. Sr ca Jezusovega. Ti redovniki vzdržujejo lastno gimnazijo, katero obiskuje <ead 1000 dijakov. Napredek katoličan-stva na tem 2000 morskih milj od Japonske oddaljenem otočju v sredi Tih', ooeana je razveseljiv pojav katolifion-stva na daljnem vzhodu.
d Čudna riba. Ob' severni francoski morski obali so ribiči lovili ribe t mrežami. ,V„ veliko mrežo se je za'ak-uilo nekaj zelo težkega. Mrežo so z velikim naporom izvlekli in našli v njej namesto ribe — torpedo, kakor ga rabijo vojne ladile za unißenje sovražnih' ladij. Sodi se, tla je torpedo tz«
strelila nemška vojna ladja, a torpedo ni zadel nasprotne ladje in'ni ekapto diral.
d Zlata reka. Ob reki Kokomu v Alaski v Severni Ameriki so naleteli na velike množine zlata ob bregovi te reke. Iz vseh strani drve ljudje v to kraj in naselbine rastejo kakor gobe po dežu.
d Koliko telefonskih postai je na svetu. Državni urad telefonskega diu štva Zieciinjenih ameriških držav ie objavil statistiko, po kateri je bilo do leta 1921 na celem svetu ustaaovije -nih 18 milijonov telefonskih postaj. 12 milijonov odpado na Ameriko, 4 na Evropo. V Evropi prednjači Nemčija z 1,340.000 postajami. Angliia jih poseduje samo 850.000,
Mariborska eskomptna banka je is otvorila dne 1. aprila t. 1. novo ekspozituro v Gornji Radgoni, njena se -zonska ekspozitura v Rogaški Slatini se pa začne dne 15. maja t. 1.
t Na gostiji Napast—Pintar v Št. Lovrencu so zavedni gostje darovali za SKZ 324 K. Hvala! Novoporočen-cema obilo sreče !
t Za volilni sklad KZ. Na ietito-vanju Jož. Pečovnik v Ravnali, p. Šoštanj' se je nabralo 150 K. iskrena hvala!
Gospodarsko.
Kamilica pr^ Mariboru. V nede -ljo dne 22. t. m. po rani mas;, t. j, ob 8. uri priredi v prostorih Posojilnice Kmetijska podružnica Maribor in okoliš predavanje o kletarstvu. Govori vinogradnik in kletar g. Fran Rudi. Predavanju sledi prost razgovor o predmetu. Vstop je vsakomur dovoljen.
g Za prosto prodajo fa et. Krajevni odbor KZ v Vojniku je poslal Ju-goslov. klubu sledečo resol tcij?. ki jo ¡■e sklenil na svoji seji dne 1, maja t. i. in katero je podpisalo 18 odboru' -kov. Ze v začetku marca smo prosili da naj ljubljanska vlada razveliavi ukaz ki ga je izdala o prodaji telet, pa zopet se nam je dne 24.; aprila I red cerkvijo naznanilo, da je prodaja telet prepovedana. Le ti*« j telo se sme prodati ki ima telesno hibo in ni | za pleme in še tistega mor*, živino -zdravnik ali' pa mesogleda dotičnega kraja pregledati; seveda na stroške živinorejca. Ker vlada pri nas občutno pomanjkanje krme, vlada povpraševanje po njej; posebno po onih kra jih, kjer so bil lansko letj občutno prizadeti po toči, nimajo Sfltfaj kaj ži vini pokladati. Prosimo gg. poslance Jugoslovanskega kluba, da nam pri skočijo na pomoč in izposluiejo prosto prodajo telet. Ako jo vlada pravomoč-na za prepoved in ukaz, mora biti tudi pravomočna da reši poPožne iz stiske in revščine. Pa zdi se nam da upošteva samo prvo,, za drugo ima gluha ušesa, samo da pra.skrbi sebi in svojim prijateljem poconl meso* Ker pa živina, posebno tete'.a ne živijo od zraka in mesto da bi poginili jih pokoljemo doma, vlada pa naj se vpraša kdo je kriv gospodarskega propada. Ob enem pozdravljamo- in o-dobravamo govor dr. Korošca v seji konstituante in izrekamo zaupnico vsem poslancem Jugoslovanskega klu-Ja,
g Mariborsko sejmsko poročilo. --Na sejm v Maribor dne 10. t. m. se je prignalo: 3 bike, 111 volov, 113 krav, 11 telet in 14 konj. Skupaj 232 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 17 K do 19 K, poldebeli voli 15 do 18, plemenski voli 12 do IG, biki za klanje 12, klavne krave debelo 16 do 19, plemenske krave 16 do 18, molzne krave 13 do H. breje krave 12 do 15, mlada živina 13 do 15, teleta IG do 17, krave za kio-basarje 7 do 10 K.
g Svinjski sejem v Mariboru. Dne 6. t. m. se je prignalo na mariborski sejem 148 prašičev. Cene so bile sledeče: plemenski prašiči kg žive teže 26—30 K, polpitani 28—32 K, mladi 6—8 tednov stari pr<iši?i 400—550, jesenski pa od 600—1000 K komad.
g Mesne ceno v Mariboru :i Vdovsko meso L vrste 1 kg 27 K, II. vrste 25 K, meso od bikov, krav, telic ¿4 K. telečje meso I. vrste 25 K, II. vrste 23 K, svinjsEo meso sveže 32 K.
g Mariborsko tržno poročilo. V soboto, dne 6. t. m. je bilo na maribor-
skem trgu zastopanih 15 špeharjev, ki so pripeljali 45 svinj. Za meso se je plačevalo 32, za slanino pa 42—48 K. Krompirja so pripeljali 4b voz, prodajali so ga po 15—18 K za merico. Kozličke so plačevali 100-140 K, liter mleka po 5—6 K, cene jajcam pa so poskočile od 2 K do 2 50 K.
g Lesne cene v minuleui tednu . Hrastova debla 1. 1800 do 2800 kron, JI. 800 do 1200 kron, hrastove deske do 5 etn 3000 do 4500 kron, preko 5 cm 4000 do 5000 kron, bukova debla I 'M do 000 kron, javorova debta 1200 do 2000 kron, mehko tesano blago 600 do 800 kron, vse za kubik, orzojavni drogi, hrast 125 do 180 kron za komad, železniški hrastovi pragi 130 do 200 kron in bukovi pragi 115 do 130 kron, oboji za komad, lesno oglje ¡ta vagon 15.000 do 17.000 K.
g Kronski bankovci bodo iz^ibi -li svojo veljavnost še-le dno 31. maja. Vi krajih, kjer še ti bankovci krožijo, se jih bo zamenjavalo od 15, lo 30. t. m.- Tako je odredilo vsetc finančnim ravnateljstvom ministrstvo za finance.
g Kmetje, varujte se železnega drobiža! Finančna oblast naznanja , da ne velja več kot plačilno sredstvo avstroogrski železni drobiž. Državne blagajne ga ne sprejemajo več, d'isi so vrgle med ljudstvo ravuo te v zadnjem času velike svote lega drobiža med ljudstvo. Tako postopa demokrat sko samostojna vlada!
g Vrednost denarja. Aaieriški do lar stane 133 do 134 naših kron. 100 nemških mark stane 208—21.0, 100 laš kih lir 673-678, 100 čenos!jvuškiL' kron 11)4 - 195 in 100 avstrijskih kron stane 23 jugoslovanski', kron.
Dopisi.
Sv. Lenart v Slov. gor. Umrl je dne 8 t. m. po dolgi in mučni bolezni dolgoletni naročnik'našega lista Jan. Skamleo, posestnik v Gornjih Zerjav-cih. Bil je vnet krščanski mož in zvest pristaš KZ. N. v m. p. I,
Hajdina. SLS je zmagala z šest kandidati, mešana »Delavska kmetska stranka« pa z devet. Tej stranki sta največ pomagala dva kmeta, ki sta bila prej vedrto pristaša krščanske SLS. En Janez je svoje revne sosede-kočarje po-rivai v to novo stranko, drugi Janez je pa dal svojo hišo, da so v njej na zborovanju rogovilili tujci rdečkarji in komunisti. Nehvaležnost je seveda staro plačilo sveta, to vesta sedaj dobro oba — neizvoljena Janeza.
Sv. .Jurij ob Sčavnici. .Volilni shod je rodil sad. Na Vnebohod so volile tri občine. Sv. Jurij, Slaptinci in Stanetinci. Pri Sv. Jurju so računale napredne stranke na sijajno zma go, pa vkljub streljanju niso moglo prikriti svoje nevoljej ker niso mogle niti Mikla spraviti v odbor. V. tej napredni trdnjavi so prodrli zavedni in neustrašeni pristaši s 7 odborniki. Primernejše bi bilo poveličevati zmago s streljanjem našim somišljenikom v Slaptincih in Stanetincih, kjer si je Kmetska zveza priborila povsod 10 odbornikov. Nič ni pomagalo nasprotnikom, da je Kiiplen protipostavno črtal nosilca naše liste. V Stanctincih je bila vložena samo 1 lista pod šifro. „Kmetijske stranke". Tu so torej samostojneži mislili dobiti vajeti v roke. Toda vrezali so se in prav temeljito, Naravnost sramotno so propadli. Ne bodo zasedli županskega stolčka. Ni čudno, če se jim je razlil žolč- od jeze. Vsa čast požrtvovalnim volilcem!
Sv. Barbara v Halozah. Lepo število let je skrbel občinski odbor, na Čelu mu g. Anton Stumberger, v procvit, prospeh naše občine» ter v zadovoljnost občanov- Toda nev oščlji-vost nekaterih je tako dolgo grizla, podjedala, da so ta občinski cdbor uradno razpustili ter nastavili' gerenta, Sedaj je pa lista Slovensko ]jud_ ske stranke zmagala brez boja. Zopet so prišli v obč. odbor stari odborniki. Ta izvolitev je zadoščenjo ob enem pa zaupnica celemu staremu občinskemu odboru. Zdaj se je j¿snc dokazalo, komu zaupajo občani vod -stvo skupnega občinskega premoženja Obenem se lahko okraj, glavarstvo prejme za nos, pa naj v bodoče ne verjame vsakoršnim spletkam različnih častiželjnih ljudi.
Sv. Barbara v Halozah, Na Vnebohod popoldan zaslišali smo z prija-
znega griča romarske cerkve sv. An« zopet glus novega zvona. Mnog)šte* vilna procesija spremljala je zvon Qd> župnijske cerkve; domačini in tuii !a rani udelcžUi so se cerkyen8 slovesnosti. Domači g. župnik so v krasnem govoru razložili pričujočim vso žalostne in vesele dneve omenjen» cerkve. Po končani slovesnosti &o lepi čisti glasovi zvona spremljali udeležence na njih domove. Skrb g. /.up -nika, ki so to cerkev povzdignili iz zapuščenosti in podrtije v hišo božjo, ter, blagi darovi nekaterih vernikom pripravili so nam to veselje, da nas bo zopet zabil glas zvona ua romanja k sv. Ani. Hvala jim!
Sv. Jernej pri Ločah. Streljanje iz možnarjev je zvečer na dan volitve dne 4. majnika oznanilo domačinom ia
sosedom, da je v St. Jerneju zmagala resnica nad slabostojno lažjo. Silno veselje je vsled tega zavladalo med vsemi dobrimi farani, ki so, kakor so volitve pokazale, vendar le še v veČini. 60 glasov jo dobila SKZ, 37.' pa slabostojna. Kovačev Cena je od jeze tulil, Pirš Lujz pa še zdaj hodi z obrazom, kakor bi trpel porodne bolečine. J a, ja, slabostojni obračajo m ne Jevšenak, ne Drolenig, ampak Bog o-brne. Poper, ki so ga ponujali drugim so dobili sedaj sami in sicer toliko, da ga bodo težko več izkihali ii, izkašlja-li. St. Jernej je bil slabostojen, a ne bo nikdar več! Od 6 odbornikov, ki so jih slabostojni dobili, 1 ni njihov , ampak po mišljenju naš. Krčmar g. Zajelšnik je namreč po okolščinah pri-oiljen podpisal slabostojno listo, sicer pa čisto odkrito priznava, da se sramuje slabostojne bande, v kateri so zbrane vse sm6ti cele fare.- Tudi v La-žah je oKS general, mlečnozobi eks-kurni Cene Franc, s svojo bando pogorel. Sentjemejskim možem odbornikom od SKZ pa toplo priporočamo, da naj se vedno zavedajo, da so zmagali in naj se zato v občinskih zadevah ne dajo voditi in komandirati od široko-ustnega mladina Ceneta, ki bo gotovo hotel povsod imeti svoj dolgi nos in prvo besedo. Zakaj če bodo taki v občini komandirali, pridemo v najkraj» šem času vsi na boben.	, ■
Zetale. G. urednik! V'i ¡eb me, da Vam morem poročati, da smo se zapeljani samostojneži od 23. novembra p. 1. veliko poboljšali. Kar smo pri državnih volitvah zagrešili, smo sedaj pri občinskih volitvah popravili Od peterih občin so tri v ožile samo eno kandidatno listo SLS. V četrti občini je bilo sicer več strank, ali zmagala je tudi tam SLS. Da jo peta občina D. zašla v nasprotni tabor, te mu se ni čuditi, ker je tajijžnj: žu -pan prej vedno gladil „Štajerca", sedaj pa boža „Ptujski list"' in strupeno „Domovino",
Šmartno ob Paki, V časopisih o-bjavljeni izid naše občinski) volitve naj se popravi v tolikor, da' d niša KZ 11, združena nasprotna mešanica pa 5 odbornikov. Vsa ča.st in zahvala našim zavednim vold^em, ki' umejo čast svojega prapor^ ucomade-ževano obraniti. Do naspiotne liste niti ne bi bilo prišlo, da n» neki pri -seljeni gostilničar, ki sam ne ve, ali je samostojnež ali socijalis'.- v svoj političen piskerček spravil vse nas -protne stranke, katerih jedro obstoji iz prisiljeneov, ter ie dal tej godlji ime „Samostojna gospodarska stran -ka". Pijača in laž ste premotile sicer nekaj naših dobrih mož, da so dali svoj podpis nasprotni listi. Prvo gotovo pa je, da se v družbi socijalistov komunistov, liberalcev, samcrstojnežev in vseh, ki nikdar cerkve od ?notrnJ ne vidijo, ne bodo prav domače čutili. Ker so pri volitvi imeniiuo pogo -reli, stresa neka mlada žabu v celi -skl „Novi dobi" svojo onemoglo jezico nad našem obče priljubljenem a. kaplanom. Ce se je za volitev brigal m agitiral, je le za njega čast, še večja pa, da so ga volilci radi ubogali. Dopisnik naj bo prepričan, da se za njega živi duh ne bi zmenil, razven kakega ponočnjaka aR piianca. ¡Tudi blato mu ni prav na dan volitvo, ko bi vendar zaspanček moral vedeti, da. je bila isti dan na vse zgodaj procesi ja v blatu in dežju in da g. kaplan ni mogel isti dan radi tega v šolo. Ko , bi le 'drugi tako vestno svoje dolžno-; sti v šoli opravljali! Dopui-nček št» ni leto dni tukaj, pa se je že kruba preobjedef.
Kako se vrli volitev župana!
V občinah, kjer so že izvršene ob činske volitve in tam, kjer vsled sa -mo ene kandidatne liste ni bilo voli -tev, se bodo vršile prihodnja dni volitve županov in občinskih svatoval -cev. Kako se vse to vrši? b d.vi po končani volitvi odbornikov mora biti volilni izid nabit na občinski deski. Ue v tem času ni bijlo no')m o pr .tož -be, mora po letih najstar-^i odbornik sklicati ves novoizvoljeni občinski odbor k seji. Vsak odbor ni t: mora podpisati dostavnico, da je prejel vabilo k seji. Na povabilu se me a pristaviti opomba, da tisti odborniki, ki brez veljavnega izgovora ali ne pri -de, ali pred končano vol l vi jo odide, i/gubi svoj odborniški po.,5l in tri leta ne sme biti izvoljen ior da vrhu tega na občinsko korist plafsa globo , katero sme občinski odbor naložiti do 500 kron. .(Tako določa § io volilnega zakona). Pred volitvijo mora občinski urad ali najstarejši odbornik političnemu oblastvu pravočasno naznaniti cian, uro in kraj volitve 46). Za ?.upana in obč. svetovalce se smejo j/voliti le občinski odborniki. Izvzeti >o 1. aktivni, državni in javni zakla-dni uradniki, poduradnik', sluge in 2. duhovniki. Zupan, podfcupau in obč, svetovalci si ne sme!o biti v l. in II. kolenu v sorodstvu ali svaš -tvu. (§ 47). Najprej se voii župan. Da volitev županova veljava* je potre bna navzočnost najmanj polovice občinskih odbornikov in nidpjumčna večina glasov navzočih odbornikov. Ako ima občina 16 odborn lov, je dovolj, ako se udeleži volitve 8 odbornt lov in dobi kandidat za župansko me sto 5 glasov» Ce se pri glasovanju ne doseže omenjena večina, ja izvršiti nrugo glasovanie in ako se tudi pri '.em ne pokaže potrebna večina, ie izvršiti ožjo volitev. Pri ožji volitvi fcmejo odborniki glasove oddan samo i stima 2 odbornikoma, ki sla pri dru
gem glasovanju dobila naiveč glasov. Kadar je enako glasov, odljči žreb,; kdo pride v ožjo volitev. V.5ak glas , j ki pri ožji volitvi pripade l om i, ki ni j bil vzet v ožjo volitev, je neveljaven. ; Pri tem glasovanju se ŠUie za izvo - j 'jenega tisti, ki je dobil nudpolovično \ v ečino oddanih glasov. Ak.) je pri o-; žji volitvi enako glasov, odto';i žreb rj Voliti j"e vselei z glasovni-ami Zreb. vzdigne v obeh primerih predsednik (najstarejši odbornik). Ako bi izvoljenec ne spreiel volitve, je najdalje v osmih dneh opraviti novo volitev (§ 48). Po izvolitvi županovi je voliti občinske svetovalce. Vsak volilec napiše toliko imen, kolikor občinskih svetovalcev je treba voliti. Tudi pri tej volitvi veljajo predpisi j 18., ako se za tega ali onega ne doseže nad - j polovična večina glasov skupnoga šte ■ vila vseh občinskih odbora'kov, Pri i ožji volitvi smejo volilci svoja glasove oddati samo tistim, ki so pri drugem : glasovanju dobili relativno največ gla | "sov za onimi, ki so do&eg'i nadpolovi-čno veČino. Število oseb, ' i «j pri - j dejo v-ožjo volitev, je dva t v,t toliko,, kolikršno je število občinsK-h svetoval cev, ki jih je treba še votiti (§ tO). Ako se izvoli občinski svet »valeč, ki je-z izvoljenim županom v 1. ali !i. kolenu v sorodstvu ali v sv^štvn. ie treba voliti novega občinskega svetovalca (podžupana). Ako se izvolita dve ali več oseb za občinske svete -valoe, ki so si v I. ali II. kolenu v sorodstvu ali v svaštvu, ¡pa izvoljen oni, ki je dobil več glasov, oziroma ob enakem številu glasov om za katerega odloči žreb. (§ 51). O vol tvi župana (podžupana,) in občinskih svetovalcev je sestaviti zapisnik, ki ga morajo podpisati predsednik, dva ob -činska odbornika in zapisnikar (§52) O izidu se mora napraviti ra/^las in nabiti na občinsko desko.
metov
najtopleje priporočamo pri nakupovanja špecerijskega blaga,, posebno kave, čaja, riža, olja, sladkorja, mila, petroleja itd, nG¥'D t?9&V§V1Q
rece & Plahuta
C1U1» Atehiandrovi ulica
(prsj Kolodvorska ulica)
Kadar pridete v Celje, zglasite se, ¿•es nizkih cenah in dobrem blagu, po pošti. V zalogi cerkvene sveče
cenah.
da se prepričate o Razpošilja se tudi po znatno znižanih
9—l(i
Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuja
melje in izmenjava yse vrste žita. Mlin je na novo u	popravljen, ter izdeluje tudi zdrob	1M
KlipUle vse vrste zrnja po najvišji dnevni ceni.
RIHARD ORSSICHv PTUJ.
Prvovrstne in neprekosljine
zoper peronosporo izdeluje in re
bakrene škropilnice I
:zpošilja po vsej Jugoslaviji na drobno in debelo |
samo:
Prva jugoslovanska metslurgičoa tovarna KOVINA d. d. Maribor-Tezno.
Cene nizke! Dobavlja tudi razno kovinasto posodo. Naročila in vprašanja na : a—2 813 Kovina d. d., Maribor, Prešernova ulica 2.
M NAZNANILA.
Občnizbor
striei se vrM v »ečeljo, 22. m»j» 1.1. predpoldne ob 10. uri v po-»c jilnični arftdciei.nHjtelBeogr&d" Vaevni red: 1. Cttne zapisnik» zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva i a nadsorstv». 8. Odobrenje letnega računa in r«i*-d i liter čistega dobička, 4. Volitev eačelitva in nadiorstra. C. Poročilo o izvrši ni reviij!. 6. Naiieti i a predlogi
Vabilo
ca redni obuni zbo-posojilnice ▼ Kriiev-eih, i. k. a n. c., ki se bo vršil dne 6. juaija 19 21 ob 8. uri popoldne r posojilni taih pro starih. Duetni red: 1. ČiUnje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem «bora. 2. Poročilo načelstva in nadsov B'.va. 9. Odjbrenje računskega za ključka u Isto 1920. 4. Volitev lndaoritra. 6. Prememba pravil. 6 Slučajnosti. Ako bi ob določeni url ne b lo navioče zadoitno Ste rilo članov, vrli se pol ure pozo j« drog občni zbor, ki je glaiom pravil tklepčeb pri vsakem ite-rila zadrnž nikov.	889
Vabilo
na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Šmarjeti pri R'mBkih toplicah, r. z. z o. z., ki so bo •vršil 21. maja ob 9. ari dopoldne v Smarjeti pri B:mskih toplicsh St. 7. Onevni red: 1. Poročilo na-čelBtva in nadzorstva. 2. Odobrenjss ričunskega zaključka za 1. 1320. 8. Volitev enega člana načelstva. 4 Slučajnosti. Načelstvo. 844
Vinogradniki JEff
daj je še več tisoč na tu so cepljenih, in tadi več tisoč necepjjeue bele šmarnice. Cepljene trte sta sejo 1 komad K 4,—, necepljena Dela imam i ca pa utane 1 ko-sad & 1*60. Kfior ši kaj potrebaje, naj se takoj oglasi pri Franca Siodnjak, trtn*r pri 8». Lovrenc« v Slov. gor., p. Taršinči pri Ptuju.
8 -8 1X8
Kobila
c irebetom vred m sariii pomanj sanja krme prodi. Kobila ie spravljena Krotka živa'. Joief Krampak, Krtsvina št. 86 pri Maribora. 888
RflVfflft« Namanjamo »L IViUglUH. ob i in it m, da na 5
tiari mlin v Pekrah pri Maribora omenjava vsakovrstno iito za moko in »« priporočamo z i obilen obiik.	Riiserjer mlin.
Ctornja Ponikva.
Bralno in pevsko Jrnštvo priredi aa Binkoituo nedeljo, ki bo ob eaem pankrt*ka nelc.ija, popoldne cb pol S. ari veselico z igro .Lovski tat" in godbo.
ITnTliii>A Kat. izibraieval-JlOIlJilO. no društvo v Konjicah vprizori na B nkcštno nedeljo po veiernicah Krekovo igro „Tri sestre" in Finigarjevo „Veriga". Domačini in sosedje nljndno vabljeni I
Kobila,,epe
rasti, i let stara slvobel raste barve i lep'm irebetom se proda ali pa zamena. Vpraša a« v Maribora, Goipcjna ulica 18. 811
Birmske obleke in darila
ieaitvanj ika darila, mošk < in isn-ske obleke, klobuke, čevlje, salonska obleke, plaiče, irhaste h a-če, c en jate suka je, svilnata obleke perilo, rasno pohištvo, dirane, pisalne mize, blazine, zgUvnike, odeje, konjike odeje, aastore, preproge, podobe, zrcala svetilke, svečnike, vase, lov? ;o torbico, fflmaurir, pianlno, gosli, c'trej gramofon, pisalni stroj, bolniški stol, otroški voziček, fotelje, cvet-ljične mize, oakitje, torbice, are, ure na nihala, st*rs knjige, sekirice, ročna dela, ot oške igrače, potui kovček, rojni šivalni stroj, petne potrebščine in drago ptoda
J. Sebmidl, Maribor,
Koroška ceiia 18, I, nadstr. 849
L«po posestvo
na Pobrešja št. 69 pri Maribora se z vso iivino in letošnjo setvijo takoj po ceni proda. Ogleda se istotam ob nedeljah in praznikih.
860
Pozor!
KATlip	dobrega z
lAuiiji., opremo in voiom proda dr. Kapoc, odvetaik, Maribor.	1—2 812
Kolje r«
Maribor, Mejji
prvovrstno, F. Onilšek, •ka cesta 29. 847
Posestvo ^"Mo0;
g" v da, travnika, njive, trek gospodarskih poslopij, vse t dobrem stanu. Leii tik okraje ceste, četrt are od farne cerkie in tri četrt nre ed šol. poBtaje. Zraven hiše Isp vrt in sadouoBnik. Proda se vsled pretelitre. • Cena po dogovora. Martin Vodovnik, posest nik, Malohorna št. 46, p^šta Oplotnlca.	3—8 828
Vsakovrstni potji-* deljskl stroji, mi rovna roba, dospeli od prvovrstnih čehoslovaskih ter avstrijskih to varen. Posehao priporočam k aakapu : vitle, vsakovrstne mla-tilnice, kitne čistilne mline, trije r j« ali iitne odbiralnike, slamoresnioe, sadne in grozdne mline, drobilae mline, travniške is tkivne brane, gnotnične črpalke, voiovodne M-vi, motorje in parne stroje, po-dnksne braoparilnike, droreons koruzne s^jalne stroje, plečke za okopavf nje in osipavanje ter mlečne posaemalnike Oskrbim slamo-rezae noše ter popravilo Btrojev, Dajem točno pojasnila. Postrešbs solidna. Ivan H»jny, Msribor. Aleksandrova ceita 45, nasproti gl. kolodvora.	4 148
Smrekova skorja
iu smrekovo č?eslo, suho, zdravo, «e kup!. Ponudbe s navelbo cene je poslati na tovarno uinjaFrtuni, Maribor,
8-8 81*
Darila za BIRMO!
Ure, verižice, uhane, zapestnice, prstane, v zlata in srebra po znižam ceni, kakor tudi vsa popravila spadajoča v mojo stroko izvršujem točno . in ceno.
Lov. Stoiec, urar, M&ribor
3—8 Jurčičeva nI. 8. 828
Sa debelo I	Na drobno!
OBLEKO.
Pri proste ia fiuejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri : Alojzija Arbeiter v Maribora Dravska ulica št 15 (pri starem Bosta).	8-10 226
Mlinske kamne
za irmlje, brusne kamne vsake velikosti, ter lepih kosaih kamnov, po najnižji ceni na prodaj, odjrcms točna in solidna, Jošef Planine, Bogateč. 8 -6 826
Par konj S
vofaljo v hrib, 16 pesti visoka, se proda. Našlo r v upravni J tvu lista. 2-2 S8B
NaroCajte naSe liste I
Mariborska eskomptna banka
naznanja
da je otvorila dne 1. aprila
v Gomil
ki ce bavi z vsemi bančoimi podi. —
novo ekspozituro
adgoni
- — — Sezonska ekspozitura
v Rogaški Slatini
bode »aiela zopet poslovati dne 35. majnika 1921.
347
TTXanPii sprejme taftj is Utenui dobre poštene hiše Fraae Cvilak, meiičar in svečaT Slov. Bistrica.	2—8
ViUAnAP P°6ten'h ,tari" T djenet, |eT) s dobrim
šolskim spričevalom se sprejme v
trgovino mešanega b'aga Davorin
Tombai, Bv. Vid pri Ptuja. 829
8-2
T^AITIípa íiroto' ielt 1
1/üälllU, i roj o vzeti pi sestnica vdova bres otrok. Mahi poitno lešeSe, Hučs. 2—2
aa
o-er 836
in po
Učenca,!^
»Ino sprejme takoj tvrdka Berllsg, Že tale pri Bogatcu. 1—2 816
Tirni o ÍS sla;-be P" k»-
Ä.IUJttt> trgovini ali pa pri kaki krojaški mcjitrinji, za delo in prirezavanje je jako «možen. Naslov : M. Praprotnik, Druš-mlrje p. Šoštanj.	1—2 346
E 240/21—5
Draibeni oklic.
Dae 19. majnika 1921 dopoldne ob 9. url vrši s« pri podpisanem okrajnem sodišča v razprav ni ¿purani št. 27 dražba zemljišča vi. št 199 kat. občine Pekre, ob stoječe iz stavbne parcele št. 72 s hišo št. 61 v Pekrak, s pralnico in svinjakom, iz vrtne parcele št. 220/3 i 3 parcele št 220/2 njiva.
Cenilna vrednost znaša 54.000 E, najmanjši pona-dek pa 38388 K.
Dražbeni pogoji ia drag; natančnejši podatki se lahko vpogledajn pri podpisanem sodišča izba št. 26 med običajnimi uradnimi arami.
Okrajno sodišče v Mariboru, odd. IV.,
dne 11. aprila 1921.
340
Naznanilo.
Slavnemu občinstva aljadao naznanjam, sem otvoril b 1. majem
lastno trgovino z mešanim blatom
v hiši gdč. Liebich nasproti Ormoške posojilnice.
Svoje cenjene odjemalce bom solidno in toSna postregel ter prodtgal vso blago po najnižjih eenah
Priporočam se za obilen obisk ter biljeiim z odličnim spoštovanjem
Filip Izlakar,
337	trgovina mešanega blaga v Ormoža.
Pridobivajte. naročnike!
•Zalivala.
Povodom smrti blagsga ia nepozabnega mola, ozlr. sina, brata in strica
Jožefa Mulec,
se {«raka na tem mestu vsem prijatelj ta, znansem in so udom, kakor tudi vsem sorodnikom, ki so na kakorienkoli nalin lajiali zadaje t sike daere rajnemu ia ga spremili na zadnji poti, nsjiskreuejSa zahvala. Predvsem dolgujemo sa hvalo č. g. domaiemu »upnika, ki so rajnkega večkrat t bolesul obiskali in gi tolsšili ter mu ob grobu v ginljitih besedah govorili slovo. Končno še prav topla zahrala sosednim Orlovskim odsekom, ki so dragega nam Joieta spre I mili do groba ia srčna hvala tudi domaiemu pevskemu abo-ru za ialostlcko. Bog povrni vsakema svoj trud, rajnkega brata pa priporočamo v bltg spomin.
Tram, dne 1. «%ja 1921.	7%lu)M ^
040
\*d&JataU te «aL:- Kat. iisk, društvo.
CÖgovornl urednik: .Vlaflo EnSenJak.
/Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru.