Časovno zajem a leksikon obdobje m ed bitko pri A kciju ter začetkom Dio­
klecijanove vlade. V anj so vključeni vsi senatorji in vse plem stvo s svojci 
(ločeno z načinom tiska), če je opravljalo im peratorum negotia, dokum entirani 
tako v literatu ri kot drugod. Plebejci so izključeni (ker so navadno sam o im en­
sko dokum entirani in razvidni iz slehernega običajnega indeksa). Od Grkov in 
ostalih so bili privzeti zgolj tisti, ki so im eli stike ali vezi z R im ljani, ki jih 
leksikon obdela. V ladarji so obravnani zgolj za obdobja pred nastopom ; pisci 
pa, kolikor se n jih dela nanašajo na Rim, in vladarski oproščenci, kolikor so 
opravljali adm inistrativne državne funkcije. V vsakem zvezku so seznam i lite­
rature, kratic, dodatki, korekture. Po n ač rtu naj bi na k ra ju dela izšel dodatni 
zvezek s fasti konzulov in drugih državnih uradnikov, katalogi prokuratorjev, 
prefektov itd.
Delo je, to je razvidno takoj, neobhodno za slehernega historika, epigra- 
fika, tudi literarnega zgodovinarja in za vrsto drugih raziskovalcev oziroma 
bralcev, im a p a seveda nekaj historično in organizacijsko pogojenih pom anj­
kljivosti, ki jih bo lahko elim inirala šele kaka bodoča nova izdaja. Predvsem, 
v leksikonu ni oficirskega kadra, n i uglednih ljudi iz provinc, v njem ni zajeto 
m unicipalno življenje in m an jk a tudi tisto plemstvo, ki ni opravljalo državnih 
političnih funkcij. P reveličevati teh nedostatkov ne kaže, k ajti ustrezne mono­
grafije bi jih lahko povsem odpravile.
Sedaj ko se je tem eljit in izboren poznavalec gradiva, Leiva Petersen, delu 
sam opožrtvovalno posvetila, smemo upati, da bo v bližnji prihodnosti zaklju­
čeno in bomo tako dobili s stran i dinam ične Nem ške akadem ije lep doprinos 
znanosti. Delo z vzorno skrbjo tiska založba W. De G ruyter.
J. Šašel
Tihamér Szentléleky, A ncient Lamps. M onum enta antiquitatis 
extra fines H ungariae rep erta quae in M useo artium Hungarico aliisque museis 
ei collectionibus H ungaricis conservantur, vol. I. Akadém iai kiadó, Budapest 
1969, 158 str., 289 slik, številne risbe v tekstu.
M adžarska akadem ija pričenja s to knjigo novo serijo, ki bo dala na 
vpogled v m adžarskih zbirkah hranjeno, a ne iz M adžarske izvirajoče gradivo 
in bo važna za vrsto strokovnjakov pa tu d i ljubiteljev antik. P ričela je s pre­
gledom oljenk, h ran jen ih v M uzeju um etnosti in po drugih zbirkah. V uvodnem 
poglavju je J. Gy. Szilâgyi orisal zgodovino zbiranja starin in um etnin na 
M adžarskem, k ratk o in nadvse zanim ivo poglavje, oprem ljeno z izčrpnimi 
bibliografskim i napotki. Enak oris bi bil potreben tudi za našo muzeologijo.
Sledi katalog, ki je sestavljen kronološko, kolikor mogoče, in tipološko, 
tudi kolikor mogoče. K vsakem u prim erku je navedeno nahajališče, način p ri­
dobitve, tehnični podatki, k rate k opis, v večini prim erov z risbo in fotografijo. 
Vsako kronološko ozirom a tipološko skupino zaključuje k ratek obris, ki daje 
generalni pregled, bibliografijo, obravnava kronološke in tehnološke probleme. 
Delo p a zaključujejo indeksi in konkordančne tabele.
P ra v zaradi izčrpnega pregleda literatu re k ogljenkam za obdobje od leta 
1000 pred n. e. do leta 1000 n. e. okroglo, zaradi sintetičnih obrisov celotne 
problem atike, bo delo nedvom no na m izi vsakega muzejskega in arheološkega 
delavca, tudi študenta, in bo ohranilo — poleg svoje kataloške cene, ki daje 
vpogled v gradivo h ranjeno n a M adžarskem — tudi študijsko in učno ceno, 
podobno kot analogna dela, ki so jih napisali B ernhard (L am pki starozytne, 
1955), H aken (Roman Lam ps in the Prague National M useum and in Other 
Czechoslovak Collections, 1958), M iltner (Die antiken Lam pen in Klagenfurt. 
JÖAI 26 [1930] Bb. 67 s) in drugi.
J. Šašel
Patrick M . Bruun, T he Rom an Im perial Coinage, Voi. V II — Con­
stantine and Licinius A. D. 313—337. London, Spink and Son, 1966; XXXI in 
778 str., 24 tabel.
P o petnajstih letih smo dobili težko pričakovani novi zvezek v seriji The 
Rom an Im perial Coinage; tako je n ap rav ljen bistven korak za zaključitev te 
pom em bne serije priročnikov rim ske im perialne num izm atike, ki je bil začet