~ j* | List za j jugoslovanske priselnike i ! v Ameriki. j iV 79004 V OBO Izdaja tedensko Jugoslovansk, ^ Pravica do svobodnega j i izražanja in poštenega j dela—to je naš ideal. a pipevetna zadruga Svoboda Ir Published weekly by Svoboda Inc., a cooperative for cuitural purpcses gT,—NO. 1 CHICAGO, ILL. 25. OKTOBRA (QCT. 25,) 1929 VIHAR NA JEZERU MICHIGAN Neurje se je pomaknilo proti vzhodu i* •-••t v * I - , Lij V torek in sredo je vse južno i jezero Michigan kakor pobe¬ snelo. Nenaana sprememba v temperaturi, M je prinesla zgodnji sneg, je razburkala va¬ love jezera, da je vse južnoza- padno obrežje do dve sto milj severno trpelo za milijone do¬ larjev škode. Obrežne tlako¬ vane ceste so razbite, cementni hodniki zdrobljeni, kopališčne ute in druga obrežna poslopja pa rezdejana. Cikaški obrež¬ ni parki so bili do malega pre¬ plavljeni v torek in sredo, na neštetih mestih je voda presto¬ pila bregove. Huda je predla mornarjem, ki jih je zajelo neurje. Reše¬ valne obrežne postaje so delo¬ vale. Poročila o smrtnih pone- srečenjih ni, vendar pa se je potopno ve,č obrežnih vlačilcev J Kakor poročajo vremenski uradi iz \v ashingtona in opa¬ zovalnica čikaške univerze, je pričakovati še več nezgod naj jezerih, toda vihar se je odda¬ ljil včeraj proti jezerom Huron in Erie, to je proti vzhodu. Za viharjem je v Chicagu sledil sneg, ki je pobelil mesto v sre¬ do dopoldne. Temperatura je padla na 34 stopinj. ' Čikaška voda, ki že tako vsa diši po klorinu, je nenadoma postala še motna in čikaški zdravstveni urad ji je dodal še večjo količino kemikalije, ki zamori bacile. Voda je posta¬ la bolj nečista, zato so vse pum- pe na jezeru začele dodajati večjo količino kemikalij. Pri¬ poročljivo je, da se vsa pitna voda prekuha. Hudi vihar je zadel tudi Mil- vvaukee. Ves južni Wisconsin je pobelil sneg. Nenavadno delovanje jezera Michigan zanima geologe in le¬ tos tudi politikaše. Vodna po¬ vršina se je dvignila na 583.8 čevlja nad morsko gladino. Da bi bila voda jezera kdaj tako; visoka, ne pomni noben Čika- žan. Najvišja vodna površina Prej je bila leta 1886, ko je do¬ segla 583.5 čevlja na morjem. Pred dvemi leti je bilo Michi¬ gansko jezero precej nižje. Vo¬ da je tekom leta nenavadno narastla. To pa razburja politikaše raznih držav, ki mejijo na je¬ zera Michigan, Huron in Erie. Te države so tožile Chicago, f da mesto popije preveč vode in da radi tega trpijo škodo dr¬ žave* ki meje na jezera. Iz tega se že par let vije tožba.; Kakor je tožba smešna, bi to- j žitelji radi odvzeli mestu Chi¬ cago Michigansko vodo. Geo¬ logi so pojasnjevali, da Chica¬ go ne more znižati vodne po¬ vršine, kajti odvisna je vendar od suhe zemlje, to je od vodne površine v suhi zemlji. Toda vse to ni pomagalo. Tožitelji šele sedaj lahko vidijo, kako bedaste so njih obtožbe, ko vo¬ da vzlic čikaški porabi narašča in jim dela škodo. PRIPRAVE ZA ZABAVO DRUŠTVA INTEGRITY. Integrity, mlado društvo Slovenske narodne podporne jednote v Chicagu, se priprav¬ lja na veliko veselico, katero bo priredilo_d ne 2. nov embr a v dvorani S. N. P. J..’ To bo veselica, kakršnih je bilo še malo med našo mladino v Chi¬ cagu. Navdušeni mladi člani store vse, da bo veselica uspeh. “Pa če denarno uspemo ali ne,’’ je pred kratkim dejal predsednik mladega društva Joe Baumbich, “mi hočemo da bo to moralen uspeh za dru¬ štvo in pa da pokažemo, kak¬ šno prijateljstvo je treba goji¬ ti med mladimi in starimi.” Na veselici bodo imeli kar dve godbi, obe prvovrstni za ples. Godbo svojega društva, ki jo radi nazivajo “Integrity Red Peppers” in v kateri so na¬ ši mladeniči, bodo dali v spod¬ njo dvorano, kjer bodo igrali v glavnem le domače plesne ko¬ made. Na vrhu pa bo igrala izborna ameriška godba. Ta¬ ko bo zadoščeno vsem . Prireditev je vredna mlade¬ ga društva. Zato je potrebno, da ga vsa ostala slovenska dru¬ štva v Chicagu podpro. LETO—VOL. I. ZRAČNA SLUŽBA ZA POiNSKE Nova zveza med Atlantikom in Pacifikom. Iz New Yoj ica je prišlo poro¬ čilo, da je predsednik Letal- sKe korporacije naznanil načrt za veliko zračno službo za pot¬ nike med Atlantikom in Paci¬ fikom. Tri zračne družbe so se spojile v to svrho. Vožnja po zrakoplovu iz New Yc»rka v Los Angeles bo vzela 36 ur. Služba bo redna. Iz New Yorka bo zrakoplov j odletel rano zjutraj in plul pro¬ ti zapadu v Cleveland, Chica¬ go in Kansas City. Za pot 1,135 milj do Kansas Cityja bo porabil enajst ur. Cez noč o- stanejo potniki v Kansas Ci- tyju, drugo jutro pa odlete še nadaljnih 1,417 milj do Los Angelesa. Ustavijo se v mestih VVichita, Amarillo, Albuquer- que, Holbrook in Kingmah. Potniški zrakoplovi bodb i nemškega Fokkerjevega izdel¬ ka. Vožnja bo stala približno $300. •Angleški ministerski predsednik Ramsay McDonald (na desni zgoraj) je prišel v Ameriko s svoje hčerko Ishbel (na levi). Slika spodaj predstavlja angleškega poslanika za Ameriko, E. Howarda. RUSKI LETALCI OKOLI SVE¬ TA. MacDonald v Ameriki Ali bodo konference rodile angleško ameriško zvezo? KRASEN ROMAN Štirje jezdeci Apokalipse Spisal svetovnoslavni španski pisatelj Blasco Ibanez, ZA “SVOBODO” POSLOVENIL A. K., prične izhajati v kratkem. * ŠTIRJE JEZDECI APOKALIPSE je srce pretresu- joča povest, v kateri pisatelj živo udarja po imperializmu, obenem pa nam podaje sliko dveh zaljubljencev, katerih prelepa čustva so se razblinila v nič, kakor so brli ubiti milijoni dobrih idej, ko so po svetu divjale Kuga, Lakota, Vojna in Smrt. Naročite si “Svolbodo” takoj, da boste lahko čitali vso prelepo povest. Neglede na to, kaj bodo rekli voiilci doma, je McDonald na nekem banketu ta teden izre¬ kel, da je Anglija zelo previdna radi ruskega vpraša¬ nja. To je vedno bolj pereče, kolikor bolj postaja Sovjetska unija močna. Radi blokad in neprestane grožnje so namreč sovjeti razvili mogočno indu¬ strijo. Takega razvoja v kra¬ tkem času desetih let še ni vi¬ del svet. Vojne ladje, zrako¬ plovi, lokomotive, poljedelski in industrijski stroji, vse se zdaj producira doma, česar pred vojno ni bilo. Ne samo da Anglija v Rusiji ne more ti¬ pati na kakšen trg, tudi ne¬ kak prikrit strah menda vlada I nned diplomati. Milijon mla¬ dih mož v orožju, ki jih imajo sovjeti, je nekaj česar ne do- seza nobena država. Povrhu se ta nova armada vadi za dr¬ žavljanstvo in za praktično de¬ lo. Dalje, Angleži tudi čitajo sovjetsko statistiko o državnem proračunu. Tolikega proraču¬ na še ni imela nobena država na svetu. Daši je polet ruskih letalcev naravnost heroičen in čeprav a- meriško časopisje vsako tako pogumno avanturo pozdravi s spisi in slikami, vendar ruski letalci dobijo le malo prizna¬ nja v časopisih. Svoj polet so začeli v Moskvi. Preleteli so skozi Sibirijo, čez Severni Pacifik in skoziAlasko v San Francisco in sedaj so na poti preko Združenih držav. V New York so imeli dospeti danes. Ko so se ustavili v Californi- ji, jih je pozdravilo zlasti de¬ lavstvo. Časopisje je takoj na¬ mignilo, da je to x-deča pro¬ paganda. ELEKTRIČNE NAPRAVE. Irska, kakor ima malo pri¬ like za razvoj vodnih sil, je zgradila velikansko hidroelek- triično napravo na reki Shan¬ non pri Limericku. Zgradili so orjaški, sedem in pol milje dolgi kanal, ki vodi skozi gri¬ čevje na drugo stran doline, kjer je padec večji in so tako producirali silo, ki bo lahko e- lektrizirala skoroda vso Irsko. Električna naprava bo v kra¬ tkem začela funkcijonirati. Očividci pravijo, da je nova naprava pravcat čudež moder¬ nega inženirstva. $60,000,000 ZA ELEKTRIČNO NAPRAVO. Chicago in Northvvestern že¬ leznica je elektrizirala vse pro¬ ge, ki vodijo skozi čikaška predmestja, tako da ne bo tre¬ ba več lokomotivam voziti v mesto. Naprave stane je $60,- 000,000, kot poroča družba. Na konferencah, banketih in javnih govorih McDonald si¬ cer ne izdaja svojih misli o razvoju Rusije, lahko pa si mi¬ slimo, da je tudi to majhen vzrok za njegovo potovanje, da prinese “dobro voljo” v A- meriko. • 2 SVOBODA Združene države evropske Trst glavno mesto? Vse evropsko časopisje Jbor- vsem povedati je silna v Evropi. Vse, kar je* (Evropa izgubila kot denarna m trgovska sjla, so pridobile Združene države. Ze sam u- VESTI IZ DOMOVINE Izvažanje lesa.— Jugoslavija skem in francoskem jeziku bo niče, parlamenti se zadnjih par mesecev zanimajo za novo mi države pomenijo. sedež civilizacije. sel, katero je sprožil francoski fvrop a - ministerski predsednik Briand kate J vili " acija v Amerikah, Posamezni .diplomati m v a ^ japonskem, v Južni Afriki se upirajo novemu g 1 ^^ J ’ ya in Avstraliji in civilizacija, ki da ljudstvo v viop d _ s topnjema prodira v Egiptu, vse m^ gosp o d 'a rs k m Dalekovi- naTurškem in Kitajekem ter v dni voditelji so prepričam,- E a Indij., je evropska. Miselno, bi Združene države v Evropi duševno in do velike meje tudi zagotovile mir tf-nBbdoče. Ge materij alno Evropa vlada sve- se Združene PBrzave evropske tu. S svojimi 600 milijoni belo- uresničijo, uo to res eden naj- poltnih prebivalcev ima vso večjih zgodovinskih dogodkov moderno opremo za industrijo ^P^svetovni mir in pravo civi- in vojno in kot taka vlada sve- lizacijo. tu. Kakršenkoli korak bo pod- Misleci so že pred davnim vzela, bo odločilen za človecan. časom priporočali tako združi- sivo. tev. Napoleon sam — dasi je Danes je Evropa opremljena bilo njegovo .delo predvsem z ogromnim orožjem za razde- podjarmljevanje — je delal in janj'3'. Pokazalo se je to že v govoril za Združene države, svetovni vojni. Evropsko raz- Evrope in celo celega sveta. Za- dejanje pa sloni na trmastem nimivo je, da je kot najpri- nacijonalizmu, ki hoče, da še pravnejše mesto kot stolico Evrope priporočil Trst. — “Trsi ’, je dejal, “je mesto, kjer se srečajo kulture romanskih, slovanskih in germanskih na¬ rodov. Naravno središče je in obenem dobro pristanišče za Evropo.” Priporočilo Napoleona o Tr¬ stu tudi sedaj, ko se resno raz¬ pravlja o Združenih evropskih državah, ni pozabljeno. Brzo¬ javna poročila, katera dobi ča¬ sopisje v Ameriki, večkrat po¬ vedo, da je francosko in itali¬ jansko mišljenje za to, da bi bilo mesto Trst stolica Evrope, če pride do federacije. Itali¬ janski listi pišejo, ,da se Trstu z bližjim okrožjem da vsa svo¬ boda ter da se razvije kot ne¬ odvisno mesto, v katerem bo glavni stan združenih evrop¬ skih držav. Ce pogledamo na zemljevid in upoštevamo, da pri Združe¬ nih evropskih državah zapadni narodi ne mislijo vključiti Ru¬ sije, vidimo, da je Trst res me¬ sto s srečno lego za prevoz po Evrope, morju kot po suhem. Obenem je lrst z bližnjimi istrskimi v bodoče obstoji v Evropi tri- kraji, Gradežem, Benetkami in j ese (; narodov, ki so vsi obo- le malo oddaljeno Dalmacijo ro ženi drug proti drugemu, center turizma, ki se je v teh Karkoli bi zlomilo tc razdejal- krajih zopet začel razvijati te- u0 s j] 0 , bo dobro ne samo za kom zadnjih let. Evropo, temveč za ves svet. Kar se gibanja za Združene Največ, kar je Amerika stori- evropske države tiče, obstoji la za civilizacijo, je njeno stop- dejstvo, da letos res izgleda, da njevalno organiziranje Združe- bo ta misel nekoč uresničena, nih držav. Namesto da bi bi- Ko jie Briand priporočil fede- lo 48 različnih držav, oborože- racijo, ni nikjer naletel poseb- nih druga proti drugi, jih je 48 nega odpora, ljudstva pa so ga pod eno vlado, ki je najboljše pozdravila. Priporočilo je bi- jamstvo za medsebojni mir. To lo podano na banketu, na ka- je nova možnost za civilizaci- terem je bilo zastopanih osem jo. Vojna med dvema država- in dvajset evropskih narodov, ma v Uniji ni samo nemogoča, Zastopniki so Briandov načrt temveč si je niti misliti ne mo- sprejeli in zagotovili zborujo- remo. Federacija držav pod e- če, da bodo priporočilo podali no vlado je za stalno odstranila svojim vladam. Splošno mn e- vojno. In vendar imajo države nje je bilo, da mora biti evro- lahko svoje lokalne vlade in pa združena vsaj gospodarsko, samoupravo. Mogoče je tudi Eno je gotovo: ako se Evro- to malo naučilo Evropejce, pa združi gospodarsko (s tem Drugo dejstvo so pa strašne da odpadejo carinske meje), posledice svetovne vojne. Sve- bo sledil razvoj tu.di politične tovna vojna je povzročila še federacije na način kakor so v manj enotnosti v Evropi, posta- Ameriki Združene države. Iz- vila je nove carinske meje, raz- med točk, ki so označene v na- bila industrijalni sistem in sk - Črtu za gospodarsko združitev, ro popolnoma upropastila več so najglavnejše te: Odprave narodov. Svetovna vojna je vseh carinskih meja med ev- privedla Evropo do tiste točke, ropskimi državami, 'enotni de- ko se mora oprijeti združitve, narni sistem za vso Evropo in ali pa se bo vsa evropska civi- enotni poštni sistem. lizacija razbila. Kaj bi Združene države po- Neko drugo dejstvo, ki za- menile za Evropo in za ostali hteva, da se mora Evropa zdru. sve t? žiti, pa je v Ameriki z njenimi Ako bi hoteli odgovoriti na Združenimi državami, katerih to vprašanje, bi morali pred- pozicija od svetovne vojne sem veda ne morejo pziti kar čez noč. Velikanske so zapreke proti politični federaciji Ali ze samo gibanje za uresničenje Združenih držav Evrope bo po- jačiio mir in demokracijo. Francoska bolnika jo, Španijo ter gornjeafrišici 1 vstan! Duh stopa v Slovenze državi Maroko in Tunis. Te- Napoleonov, en sarod poganja, kom prve polovice tega leta je prerojen, ves nov.” izvažala les celo v Argentinijo. V vseh teh državah Jugoslavi¬ ja sicer ni glavni založnik, ven¬ dar, aKo sodimo po Statističnih podatkih iz Belgrada, ki se gla- j sijo, da je bilo v prvih šestih Avstriji preti fašizem Fašistično gibanje se počasi a gotovo razširja. V Avstriji . mesecih tega leta izvoženih za ;se giblje že nekaj let. Takozva- V Parizu ležita bolna dva mi- ye > kot m iiij ardo dinarjev lesa ! ni “Heimvvehr” ni nič drugega nisterska predsednika k rancije. y yse fce de ž e l e , vidimo, da je ! kot fašistična organizacija. Mo- Obema se sicei viača zdia,\je, j U g. GS i a yjj a med prvimi evro- goče, da njenih 200,000 članov toda izven nevarnosti nista. psk j mi i zva ž a lci lesa. Največ j ni tako vročekrvnih kakor so jugoslovanskega lesa gre kaj- ! Mussolinijevi arditi, vendar pada v Italijo, ki že od leta stremljenja niso nič drugačna. i920 dalje uvaža največ svoje j Kakor so fašistične tolpe mar- lesne količine iz Jugoslavije. Iširale v Rim, tako napoveduje Zanimivo je, da je na sve-1“Heimvvehr”, da bo marširal tovni razstavi v Barceloni Španskem dobil jugoslovansk les prvo cenitev. Poincare je bil dvakrat operi¬ ran, Clemenceau pa je trpel na paralizi in notranjih neredih. I oincare in Clemenceau, oba sta velika diplomata in držav¬ nika. Clemenceau je znan posebno radi svojega delova¬ nja pri sklepanju mirovne po¬ godbe. Njegova taktika je bi¬ la izrazito protiitalijanska in ena najboljših potez, katere je izigral v proglašenje Jugoslavije. On je jo namreč proglasil v in to je ,pomagalo, da Italija ni nadaljevala z okupiranjem Dalmacije. na ! na Dunaj, da prekucne stol se- Izseljevanje iz Prekmurja.— .... Na Prekmurskem se med Sto¬ tem pogleriu, je^bi o yenc j god i skoro ravno to, kar med Slovenci na Primorskem vlade in ustanovi dikta- dajne turo. Vzrok fašističnega gibanja v Avstriji je nezadovoljstvo, ki- vlada proti social-demokratski (II. internacijonalni) stranki. IFašiste kajpada podpirajo v Skočil iz 17. nadstropja p ““?: kolikor se tiče izseljevanja. Vse prvi vrsti magnatje in stara av- vre v tujino. Ker ljudje ne strijska aristokracija. Ti za- morejo v Ameriko, gredo' za htevajo, da mora vlada dovoliti delom na Nemško in Franco- postavno nošenje orožja za slabo "Heimvvehr”. Ravnotako pa zahtevajo tudi drugn cent in poi, njen novi fant pa dva ducata fun¬ tov več kot ona. Nace ju je zvagai, predno sta jo popihala. Ce jih Kdo najde, naj jih zva- ga in poroča njuno sedajno te¬ žo Nacetu. Kaj je osebnost? Osebnost se med Slovenci v Ameriki tolmači na sto nači¬ nov. Osebnost je, če Nace oči¬ ta Micki, da ga je opeharila, če Carli zabavlja čez Janeza, da je komunistično župo, če veliki Janezek očita mrs. X-so- vi podkupnine, če se je vinček skisal, če set omeni debata, če majnar ne zna pravilno napisa¬ ti besede “kritika” in če si čla¬ nica S. N. P. J. vzame pravico pomesti svojo hišo. Slovenska uredništva si besedo “osebnost” !tolmačijo po svoje. 'Za nje be¬ seda pomeni veliko, priljublje¬ no osebo. Taka oseba je ne¬ dotakljiva, neoskrunljiva in ne¬ zmotljiva kot sam mili sveti oče v Vatikanu, ki vsako jutro še pred zajtrkom dobi pismo od Boga v nebesih. Gringo. Španci ne poznajo nobene razirrke med “American” in ‘English’. Njim je vse ‘gringo.’ Kaj hočemo, njim je vse špan¬ ska vas. Če znaš “American”, se moraš učiti petnajst, dvajset let, pa še ne znaš “En-glish”. Umetnost v stradanju. O nekem angleškem umetni¬ ku gre glas, da je mož umetnik tudi v stradanju. Po štirinajst dni nič ne je; pa mu nič ni. Kaj pa če mož je samo ponoči? TeVma v reklami. V glavni ulici londonski (Pic- caaiiiy) so se po vrsti nastani¬ li štirje 'krojači. Prvi je napi¬ sal na svojem izvesku “prvi londonski krojač”, drugi “naj¬ boljši krojač v Angliji”, tretji “najboljši krojač na svetu”, četrti so je vso noč ubijal in si belil lase, zjutraj pa je dal na¬ pisati na reklamno desko: “John Smith, najboljši krojač v tej ulici”. Tekmeci so hoteli kar popokati od jeze. Pozna take šale. Hribovec je prišel prvR na parket v gledališču. ‘ Vratar mu je potisnil vzmetni sedež navzdol in novinec se udobno u- sede na stol. Pri tem pa mu zdrkne gledališki list iz rok na tla. Vstane, ga pobere, hoče zopet sesti, ker pa je deska medtem sama po sebi šinila navzgor, pade kajpada na pod. Jezno se obrne in prisoli gospo¬ du za seboj grenko zaušnico, rekoč : “Vi, take šalie mi po¬ znamo !” =«$>== Ugrabljenje. “Torej, dušica, nocoj te u- grabim. Ali boš mogla dotlej spraviti vso svojo prtljago?” “Seveda bom. Papa in ma¬ ma sta mi obljubila, da mi bo- | sta pomagala.” SVOBODA ZOBNA HIGIJENA PIŠE DR. FRANK PAULICH. Naslednje je uvouni članek nadaljnima člankoma v bodočih izdajah Svobode. vjiovtuski zoo\«.-iravnik, ki je čianke spisal za naš list, podaja s tein poljudne in za vsakogar koristne nasvete ne saimo za ohrano zob, tciuvtc spibo.iu zd^civje. V p.inounjem čianku nam dr. Paulieh poda iie'..aj uoo.iu 1 im.v ouii gieue zobnega iazvoja in negovanja pii otrocin. nebibi vsaj enkrat ha dan in to najboljše takoj zjutraj. Tudi hrana dojenčka je va¬ žna. Večurai je dobro iskati nasvet zdraviima o pravilnem dojenju. V glavnem bi dojen¬ ček moral biti hranjen na ma¬ terinem mleku prvih 250 dni. Nato se prične z dodatki raz¬ nih sadnih sokov, vendar do [Koristna navodila] Lepilo za stenski papir. Za papiranje prevleči pred- Cikaške ljudske šole učijo deklice lepotičenja Vaši Zobje in usta ni mogoče razstopiti v vodi, ter t r ^ ek casokra ‘ je tudi važna v produkciji ener- jenček dobiva materino mleko s e P J a^om in po gije. Med glavne maščobe spa- uo osem mesecev štirikrat na voi J k' os to lepilo, giejmo se v zrcalo, ce imamo uata mast in olje. ! vsem stene s spojino glukoze in vode. Za iepno samo vzemi ■ dva funta ime moke, stavi v posodo, dodaj mrzle vode in mešaj toliko časa, da imaš do- lNato vzemi kos aiuma, približno velikosti malega kostanja, zdrobi ga v lepilo. Zopet Šolske oblasti v Chicagu se čeoaije bolj modernizirajo, zmaj so začele uvajati pouk v lepotičenju za deklice. Elower Technicai liigh School je u- vedla tečaje, v katerih se učen¬ ke vadijo v lišpanju. Naloga učiteljic teh tečajev je, da de¬ klice nauče pravilnega pudra^ nja, barvanja, rabe pravih par- i j dan. Bo tej dobi se prične da- ceio vrsto belih biserov, katerih | IS tem, da smo se malo se-1 jati detetu spremenjeno kravje zlato ne more kupni. So li lepi, znanih z različno hrano, nam mleko na tale način: Enkrat aopio 111 vrzl beli, ravni, ali zvenženi, uma- jie treba vedeti, da so vitamini na ,dan osmi, dvakrat na dan dobro zmešaj. Nato pnprau iumov j n maz ji za obraz, lase zam in polni gnilih lukenj? neobhodno potrebni zdravju, deveti, trikrat na dan deseti in še,ic kvartov vrele vode m zme- i n nohte. V nekem tečaju ima- Je-ii “mlin” popoln ali se naha- Te skrivnostne snovi najdemo j štirikrat na dan enajsti in dva- saJ v f® saupaj, donier je vro- j 0 pripravljene mizice za ma- najsti mesec. Dojenček star ce eno leto se popolnoma odstavi od materinega mleka in njego¬ va glavna hrana je spremenje¬ no kravje mleko od mešane črede. Omenjeno spremenjeno ali umetno mleko se diela na t^-le način: ja v ustin samo par zupuščenih zlasti v sadju, zelenjavi, ribjem šJ£rbm, katere čakajo na kle- oiju. mleku in maslu. Pozimi šče? ne najdemo vitaminov v mleku Malo, zelo malo je ljudi, ki [in maslu, ker krava ne je ze- so lahko ponosni na te naravne jienjave. V nadomestek je do- bisere. in e vednost, malomar¬ nost, nesreča in odlašanje je vsakdanja izpoved ljudi, ki obi" skujejo zobozdravnika, da sku¬ ša ohraniti in popraviti, kar je ostalo, ali pa je primoran žrt¬ vovati zob za zobom neusmilje¬ nim kleščam. In četudi se po¬ pravilo posreči še na tako fin način, slike narave še nikdo ni posnel stoprocentno. Kdaj in kako pričeti s paž- njo zobov, je važno vprašanje. Dasiravno zobozdravniška ve¬ da še vedno študira mehanični del poprave in nadomestek zob, je vendar obrnila glavno pozor¬ nost na vprašanje, kako pre- bro jemati pozimi ribje olje in vključiti v hrano dva do trikrat na teden boljši sir. V dnevno dijeto se morajo vključiti tudi snovi, katere so neprebavljive, kot lupine raz¬ ličnega sadja, da nam čistijo črevesa, nadalje hrano bogato na železu (zelenjave, jetra) in snovi potrebne kemikalnemu ravnotežju med alkalinom in Kislino v telesu. Svetlobe in ultravijoličnih žarkov ne smemo pozabiti. Ti so neobhodno potrebni za rast kosti in zobov. Življenje na prostem je važno. Navadno steklo na oknu ne pusti teh žarkov skozi in le direktno iz- Na ta način se napravi iz¬ vrstno lepilo za stenski papir in je dobro, ko. se ohladi. Za osnaženje dimnika. nikuriranje, to je snaženje, ma¬ zanje in likanje nohtov. Cel razred mladih deklet sedi vpognjen na mizicami, učitelji¬ ca jih pa nadzoruje, kako mo- Ce hočeš osnažiti cev za dim, ra i° postopati, da zatro vsako vzemi košček cina v peč, ko je b)el0 mesto na nohtih (ker bele ! s živo ogljie 1. Vzemi en pint mleka. 2. Vzemi smetano drugega pinta mleka in prideni prve¬ mu. vi. 3. Prideni eno in .aktoze ali maltoze mo v). To bo izčistilo ce- 1 pe S e na nohtih niso v modi), kako morajo nohte obrezati in kako dolge pustiti. Za čiščenje pozlačenih okvirjev. Izmij .jih z malo gobo, ki je pol inča namočena s terpentinovim o- (40 gra- ljem ali vinskim špiritom. Glej, [da goba ni preveč namočena, 4. Dodaj vode, dokler in poln toda d ° Volj ’ da vzan ? e .?. okvi - _ , . j ra madeže. Nikar ne brisi, tem- G 11 it V cll L. v , . , . vec pusti, da se mokrota sama Na ta način dobimo mleko, posuši, ki je po vsebini skoro enako j =*$»= Človeškemu. Nadalje potrebu- Za napolnjenje razpok v steni. prečiti zobne bolezni. Prišlo je do spoznanja med medicinci posiavljenjie solncu na prostem in zobozdravniki, da so zobje -- >-~ del telesa, ravnotako važni je dojenček mnogo vode, ki se Belilo, zmešano z lepilno vo- mu da na žlici. Ribje olje naj do ali plastrom in vodo, napravi vpliva .dobrodelno na človeka. se ne rabi prvo leto in jajca ne j a ko dobro, skoro gipsu enako Dnevna dijeca naj bi obseza- do dveh let. tvarino za napolnjenje razpok, zdraviu" kot vsak drug ud Ker la izbirek sledečih jedil: Da si zasigura matl dovolj se ZObovi in kosti bodočega ro- ! Za i trk: Sad -) e kakor poma " m 6ka ’ , p0tl ' edUje mn0 1 g ° f Pa ' Pri ^astrupljenju z amonijo jenčka že razvijajo v fetusu ranče, jabolka, hiuske, bies- matere, je treba posvetiti paž-;kve, citrone, (grape fruit), a- njo hrani, zdravju in pravim o- nane > močnate jedi iz zamesne . m ,tPVP nh času ko moke (whole wheat), oves j nja, malo skrbi in pravilne hra¬ ne. koliščinam matere ob času, ko je noseča, ako hočemo imeti zdravega in čvrstega novoro¬ jenčka. Bilo bi preobširno spustiti se v razpravo o količini, kako¬ vosti in kalorijah hrane. Na¬ šteti hočem samo nekaj last¬ nosti hrane potrebne pravemu razvijanju fetusa, posebno hra¬ ne,^ kateri se najde dosti ap¬ nenčevih snovi, potrebnih zla¬ sti rasti kosti in zobov. Je pa le potrebno, da grupiram isto v toliko, da bo razumljivo, zakaj je važno, da je treba to¬ liko različne hrane v dnevni di- jeti. Hrana se .deli v protein, kar- bohidrate in maščobo. Protein je hrana, snovi katere najdemo v kemični sestavi celic telesa. Ta hrana je neobhodno po¬ trebna pomnoženju celic (ras¬ ti) ter za njih nadomestek in popravilo. Med najvažnejše proteine štejemo različno me¬ so in jajca. Karbohidrati so hrana po¬ trebna kot kurjava za razvi¬ janje energije v telesu. Pro es (oatmeal), opečen kruh. Ce je večji obed samo enkrat na dan, se zajtrku lahko pridene eno jajce s koščekom slani- 1 tajski dijaki stroge izpite, ne, nato mleko ali pa kava. Zamesilo moko povdarjam, ker otrobi, katerih bogate vsebine nismo poznali, smo metali stran ali pa redili z njimi prašiče, ki ali lugom. Kakor hitro moreš, daj pa- cijentu kisline kot na primer jesiha ali limoninega soka, ki nevtralizira alkaiij. Ko je ki- ■- slina imela dovo-lj časa za uni- Za državno službo delajo ki- čenje alkalija, daj še rastlin- ■ - s k ega 0 ],j a (olivnega, mandlje¬ vega ali konopljevega). 0 kitajskih študentih Na prostoru, zagrajenem z viso kim zidom, se postavi dolga vr¬ sta tesnih celic z okencem in dvema deskama v notrini: ena Razumna kuharica. Ženka je hotela prvič prese¬ netiti možička z novim kola- Zanimanje za tečaje v liš¬ panju je prav veliko, kajti mar¬ sikatera deklica se bo rajša u- čila trebiti nohte kot pa račun¬ stva. Po izjavah učitfeljice Calla- han, ki vodi te vrste šolo, je treba pri deklicah vzgojiti po¬ nos na lepoto, da jo bodo ohra¬ nile. Da je naravna lepota zvezana s snažnostjo najlepša, tega učiteljica v svojih izjavah ne pove. Mogoče pa vse pod- vzetje podpira kakšen trust, ki bi rad razpečal več pudra, rde¬ čila in parfumov. Nov rekord ladje Bremen. Vzlic viharnemu morju je Bremen, ladja severno-nem- škega Lloyda, napravila nov re¬ kord. Iz Bremena v New York je dospela v 4 dneh, 17 urah in 24 minutah. ! —>* \ _ _ „ ^ za mizo, druga za sedež, zlo- so se seveda hitro redili, ker so ženi pa služita za ležišče. Iz- dobili najboljši del pšenice. praševanec se namreč ne sme j čem. Soprog je ves navdušen Lahkemu zajtrku je treba ' nikamor ganiti tri dni. Po pr- °b dobri slaščici, vendar ves slediti s škrobnim obedom, ka- v em izdelku dobi nekaj ur od- čas pljuje. “Kaj pa ti je, dra- kor: riž, makaroni, pečen diha pod milim nebom. Nato gec?” krompir, močnata jedila z me- S a zapro zopet za tri dni, d i harica dom. Takemu kosilu je treba izvrši novo -- 1 - A1 -~ »--• “Nfu še šptinače, naribanega zelja poizveduje spretna ku- ali pa solate. V večerjo vključi mal ko¬ mad mesa trikrat na teden ob dnevih, ko nismo imeli jajec. (Prašičjega mesa se je treba iz¬ ogibati radi težke prebave.) Zraven večerje se ključi izbi¬ rek sledečih: fižol, karfijola, kislo zelje, solata, repa, koru¬ za, čebula, korenje. Štiri jajca na teden so do- j volj, preobjesti se močnatih [jedil ni dobro mleko ali kislo nalogo. Ako bi sprejel od zunaj kakršno si bo¬ di pomoč, je kandidat izklju¬ čen vselej od nadaljnjih izku¬ šenj. Ob nedeljah in praznikih, ko se peljete na deželo, posetite I VALEIINA KOBALA I i Nič, dragica, ampak v ko laču je nekam dosti jajčjih lu pili.’’ “I, seveda, poglej, tu stoji v j receptu: Vzemi skodelico mo-[ ke, 4 cela jajca . . .!” 55th and Clarendon Hilis Road CLARENDON HILLS, II L. Phone: Hinsdale 1509 SPLOŠNA TRGOVINA IN OKREPČILA. Kitajska skrb za javno varnost Kon-fucijeva domovina je kaj čuden svet. Vendar je “ne¬ beško carstvo”, kakor se nazi¬ va ta dežela, pravičnejše od iinueiiuii ivaiuuiuuiau ou oiau- - vsaki dan. našega. b>aj mi male tatiče o- kor, mokci, krompir, riž, j&bol- sir boljše kvalitete trikrat na bešanio, velike zmikavte pa iz • i i*. /-\ —i.- rmčpornn Tnmkm’ na nnšča ir minentni karbohidrati so slad- rnl^ko se vzame ka. banane, paradižnik. čw i,eh pride od rastlinstva in najvažnejši karbohidrat je škrob. Maščoba je jako potrebna kot hrana celicam, zatorej jo tudi najdemo v večini živečih celic. Mnogokrat pomaga ce¬ licam razstopiti snovi, katerih y e _ teden, zelje (surovo) gotovo puščamo. Tamkaj pa puščajo enkrat na teden, sadni sok na lia miru ene kakor druge, dok- solati je boljši kot jesih, vsa ler ne pride kateri v roke re- listnata zelenjava se je surova, derju, ki zasačenega zlikovca’ tu in tam malo trdega sladkor- pošteno naklesti. Sleherni uz- ja takoj po jedi je zdravo (isto movič pa lahko za časa odnese velja za mladino), slaščice (p>e- šila in kopita, ker kitasti stra- civo) enkrat ali dvakrat na te- žar mora ponoči venomer raz- den, odpadkov se je treba iz- bija.ti po kovinskem bobnu. FRAK.:, TRGOVINA Z GROCERIJAMI, SADJEM IN ZELENJAVO 1813 West 22nd Street Chicago, III. Tel.: Canal 6015 DOSTAVLJAMO NA DOM £4 ■f Vedno odprto Telefon Monroe 0206 -jj frrii. rrffAinrrurng mmini .. .}_ za- : KOLAR FLORAL GOIVJPANV J. L. KOLAR & A. B. KRAMARŠIČ, PROPS. PROMPT SERVICE Nova cvetličarna nudi izvrstno postrežbo izkušenega cvetličarja. S106 WEST 22nd STREET, CICERO, ILL. Posebno pažnjo posvečamo naročilom izven mesta. Telefon: Cicero 1230 ■ SGHNEIDERJEV A restavracija in obedovalnica. 'jj 807 Mihvaukee Avenue Chicago, Illinois Dobra postrežba in sveža hrana. ■ 6 Živel je kmiet, dosti ljudi te imel, da so mu jedli, malo, cla bi mu aeiali; a dela je bilo čez glavo: Košnja, žetev, mlatev, oranje, setev — vse je stalo pred durmi. Treba je bilo pri¬ jeti za Lo in za ono težko delo, hlapca pa no¬ benega pri hiši. Iskal ga je, dobil pa ne. Z ženo si je pomagal; storila sta, kar sta mogla, vsemu pa nista bila kos. Neke sobote opoldne kosi zamišljen za hišo j in zdaj pa zdaj potarna: ‘Veliko ljudi je pri hiši za jelo, nobenega za delo, sama z ženo ne zmoreva vsega. Kaj bo, kaj bo V” F a se prigodi, da pride mimo zastaven mla¬ denič v zeleni obleki in s kozjo bradico pod čeljustmi — sam nuuir iz pekia. UD kmetu j se ustavi in ga nagovori: ".D oh er dan, očka! ivaj ste pa taico žalostni?” ‘•Kog ga daj!” odzdravi kmet, potlej pa pojasnjuje: “On, kako ne bom žalosten, saj moram biti: tonko dela, delavcev pa nič; z ženo sis pehava za žive in mrtve, pa kaj ? Vsega ne zmoreva, hej, hlapca iščem, pa ga . nikjer ne morem dobiti; vsak se izgovarja in se mrda, da je preveč dela pri naši hiši. Jaz pa pravim; res je dosti dela, pa je tu.di obilo jeia. Tod mojo streho m še nmče za lakoijo poginil, še žival ne, kaj še človek! Fa tudi ne bo, dokler mi bo mezinec migal. Kru¬ ha je na oštarije in suho meso se kuha vsaj od nedeljah in praznikih, če ne že druge dne¬ ve.” ‘‘Taka je taka! Kar največ morejo se dan¬ danes boje in branijo ljudje ueia. Vidite, jaz pa rad delam. Ako zaradi težkega dela ne mara nihče v vašo službo, bom pa jaz vaš hlapec, če vam je všeč,” se ponuja mladenič. ' U, veš da mi je všeč! Kar ostani pri nas, godno se ti ne bo slabo,” ga prijazno vabi kmet. "Fa ostanem,” pritrdi mladenič. “V jedi nisem izbirčen, toliko me je pa tudi skupaj, da se ne ustrašim nobenega dela. Zaradi te¬ ga se ne bova nikoli prerekala, prav gotovo, ua se ne bova.” ‘‘Dobro, dobro ! Kar prav si mi prišel. Sa¬ mo : kakšno plačilo zahtevaš? Še o tem se dogovoriva.” “Čakajte, očka, da vam povem. Sam sem z velikega posestva, ali šel sem od hiše, ker je na domu preveč ljudi, pa premalo dela. jaz sem navajen le težko, trdo delati. Dajati mi rnoiate le težka, trda opravila; le taka me vešele. in plačilo? No, tako-le se pogodiva : eno leto bom služil pri vas. Ako mi boste da¬ li v tem času tri taka dela, da jih ne bom mo¬ gel, me-lahko ob letu, ali kadar hočete, za¬ podite od hiše, ako bom pa vse storil, kar mi boste ukazali, potlej poj dete pa vi k meni eno leto za hlapca. Ali ste tako zadovoljni?” Kmet si misli: “Čuden hlapec, čudna po¬ godba. Ampak jaz gamavijem trdo, kakor še nihče ne in v kozji rog ga uženem, če je tudi samemu hudirju iz pekla ušel! Naložim mu dela, da se bo potil za žjve in mrtve; če se j pri tem pretegne, meni nič mar, po pogodbi bom ravnal.” Tako si misli sam pri sebi, na¬ to pa mu seže v roko: “Velja, kakor si re¬ kel!” “Dobro, velja!” Kmet se smeje, da je tako poceni pridobil silno*ueiovno moč, kakor je bil iz govorjenja j spoznal ; hlapec se muza, da bo kmeta ob j letu osorej vzel. Oba sta bila zadovoljna. Tako je ostal mladenič kozjebradec pri j kmetu za hlapca. Kmet mu je zares dajal silno težka dela, ali le-ta jih je zvesto izvr¬ ševal na veliko veseljie gospodarjevo. Resni- i čno: trije ne bi naredili prej toliko, kot je naredil zdaj sam ta hlapec. Kar mu je bilo ukazano, vse je izvršil do pičice natančno. Ce mu je kmet še toliko naložil, točno ob dogo¬ vorjeni uri je bilo vse gotovo. “Ta je pa od spaka!” si je mislil kmet, re¬ kel pa ni nič. Kmetovo premoženje je raslo in se mno¬ žilo. Velikansko bogastvo se mu je nakopi¬ čilo, da se je vse čudilo in blagrovalo kmeta bogataša. Leto se je bližalo koncu, kmetu je šla že trda za nohte. Zakaj hlapec je vsako delo brez zamude izvršil in če je bilo tudi tako, da bi ga komaj zmoglo sedem težakov. Ce mu je naložil še več, je pa še več in čez sedmero mero podelal. “Nazadnje bom moral pa res jaz k njemu za hlapca in Bog ve, kakšna dela mi bo na¬ lagal,” je rojilo kmetu po glavi. V nemalih 3krbeh je lazil žalostno okrog hiše in javkal: SVOBODA “vs. naredi, kar mu ukažem! Kaj bo, kaj bu, ce se to kako ne preonegavi?” rako je javkaj kmet okrog hišnih oglov in razmišljal, kakšno ueio naj di še naložil hlap¬ cu, ua bi ga ne mogel izvršni. Fa se spomni na ODŠiriu travnik v Lazm: “Sedem koscev ga je .drugekrati kosilo sedem dni, hlapec mi ga mora sam pokositi s seuium uran. Ha, te¬ ga pa ne bo zmogel, ga ze imam!” Tako si misu kmet, poklice mapca in mu reče: “Še ! uanes ti bom naiozn ta*.o ueio, ua ga ne boš mogel izvršiti.” •-naj pa takega?” vpraša malomarno hla¬ pec. "ko, kaj? V Laze pojdi in veliki travnik mi pokosi!. Pa jadrno! Ali si slišal?” 'oom. Kdaj mora biti pokošen ? ’ “Ldaj je ura sedem, ob uveli popoldne mo¬ raš Diti gotov.” "Dobro!” odgovori hlapec, vzame koso in oslovmik, pa gre. Ko pnue v Laze, zažvižga na prste. Naenkrat prihitijo njegovi bratci na pomoč, se postavijo v vrste, noše zaolisk- nejo, reui pauajo, v treh urah je bu veliki travnik ponošen m trava raztepena. Ob de¬ setin se je ze vračal čudni hlapec s koso na j rami pr o a domu. “rvaj si ze gotov?” ga vpraša kmet začu¬ deno, no ga sreča na potu. “Ze,” je bil kratek odgovor. Kmet gre gledat. Veliki travnik je bil po¬ košen kanor z britvijo, trava na travniku pra¬ vimo razuepena ! . . “Ves pekel mu pomaga, .drugače ne more biti, drugega ne morem misliti,’ se čudi kmet in se prijemlje za glavo. “Kar drugi nare- de v enem dnevu, on v eni uri, o še veliko prej; kar diugi v eni uri, on v eni minuti, še prej! To nj pravdanski človek !” Ko pride domov, spet javka okrog hišnih oglov in razmišlja, kakšno delo naj bi še na¬ ložil hlapcu, da bi ga ne mogel izvršiti. Pa se spomni na zlatorumeno pšenico na polju: “Trinajst žienjic bi se moralo zelo podvizati, pa bi jo še komaj požele teden dni; nlapec mi jo mora sam požeti v treh urah, pa še domov zvoziti, v kozeic zdeti, potlej pa vso njivo zo- rati in pobranati. Tega pa ne bo zmogel, ga že imam!” Tako si misli kmet, pokliče hlapca in ga vpraša: “Cloveče, znaš žeti?” “Nie preveč,” odgovori hlapec. “Ha, ha, zdaj te pa imam, tega pa ne boš mogel kar tako'izvršiti!” “Kaj pa takega?” “No, kaj? Na polje pojdi in vso pšenico požanji, pa še domov jo zvozi, v kozeic zde- ni, potlej pa vso njivo zorji in zbranaj. Pa jadrno ! Ali sj čul?” “Sem. Kaj mora biti izvršeno?” “Jutri zjutraj te pokličem ob treh, in do šestih mora biti vse gotovo.” “Dobro!” odgovori hlapec malomarno in gre po svojih opravkih. Drugo jutro ga res pokliče kmet cb treh. Nič se ne obotavlja kozjebradec, kar pri pri¬ či vstane, vzame srp v roke, pa jo mahne iz hiše. Ko pride na polje, trikrat zažvižga na prste. Prikaže se njegovih bratcev ko listja in trave. Jadrno se zasučejo. Eni so želi, drugi znašali bogato snopovjte na kmetov dom v kozeic, nato so preorali njivo in jo po¬ branali. V dveh urah je bilo vse opravljeno. Ob petih že sliši gospodar hlapca žvižgati tam ob hlevskih durih. “Kako, da si že prišel? Ali je mar pše¬ nica že požeta?” ga vpraša kmet. “Poglejte!” se namuzne hlapec in pokaže proti kozelcu. Kmet ostrmi, ko vidi poln kozeic zdete pše¬ nice. Jecljajoče vpraša: “Pojdeš zdaj orat in branat?” “Tudi to je že izvršeno,” se odreže hlapec. Kmet gre gledat na polje. Obširna njiva je bila res preorana in zbranana tako skrbno, da ni bilo ne ene kepice ,zemlja pa rahla in drobna ko pšenična moka. “Ta je pa od samiega vraga, .drugače ne more biti!” goltne kmet ves prestrašen, da mu je kar sapo zapiralo. Ko se vrne domov, spet javka okoli hišnih oglov in razmišlja, kakšno delo naj bi še na¬ ložil hlapcu, da bi ga ne mogel izvršiti. Dolgo razmišlja, naposled Se spomni na obširni bu¬ kov gozd. Tri ure bi hodil, pa bi ga še ne prehodil. “Vsa vas bi ga komaj iztrebila in posekala ter domov zvonila v enem le.u, i hlapec naj to izvrši v treh urah. Ha, ha, ha, tega pa ne bo zmogel, ga že imam !” Tako si misli kmet, pokliče hlapca in se razkorači: “Ha, ha, ha, zdaj te pa imam, tega pa ne boš kar tako opravil!’ ’ “No, kaj pa takega?” “V gozd pojdi in ga iztrebi. Posekaj vse i bukve, jih zvozi domov, sežagaj, skolji in 1 scepi v drva ter složi skladanice po pasišču za hlevom. Pa jadrno!” (Dalje prihodnjič.) R. F. KOMATER: DVA MESECA MED DlJnOBORCI cerih jis■ bilo po štirideset sede¬ žev. Zanimiv je bil pogled na vian, ko je oDStal poieg posta¬ je Farson. Možje so se zivabno oprijeli aeia, prislonili so k vo- V poletju 1925 sem bil za- zovom scopmce m lestvice, na poslen pri železniški družbi kuhinji in stanovanjskm vozo- Canadian Pacific v Cranbroo- v, Jh so povečali dimnike, da so ku, Briish Columbia. štrleli v zrak. Medtem se je Ker je v provinci British iz dimnikov že pričelo kaditi, Columbije poletje zelo kratko, bilo je h nosilu, ki so ga pri¬ vleci iolge zime, mrzlina na pravljali. čLarešina je imel ma- progah marsikdaj ne odneha M konieienco z železniškim t pJed petnajstim junijem, ta- mojstrom. Ker je bil mojster ko da popravilo na progah sej 10 J a k iz Ukrajine, srn se lahno ne more pričeti pred prvim ju- pogovarjala v slovanskem jezi- lijem. Po prvem juliju prične- itu, kar je Diio zeio udobno za jo železniške družbe najemati j starešino, kajti v drugem slu- de.avce, katere pošljejo na čaju Di potreDoval tolmača, proge popravljat železniške Pridni stari možje so med moScOve, posipat progo z gra- tem donašali drva, katera so mozom, zamenjat prage, trač- pripravljali sa kuhinjo in Sta¬ niče itd. Železniške družbe i- novanja. Kosilo je bilo pri- majo navado, da za zadnje o- pravijeno, kuhinjski pomagač, menjena dela pošljejo Duho- ni so nazivali “Buli cook” je borce, kateri so deloma vsi brez to naznanil z zvoncem. Priče- posla ta čas. Običajno so Du- Ji so vstopati v jedilnice ter za- 5 hoborci zaposleni šumah kot sedli klopi. gozdarji, a v poletju preneha¬ jo z delom v šumah, da s tem obvarujejo gozde pred požari, : katerih je že tako mnogo. (Železniški; mojster me je poslal k postaji Parson, B. C., | to je v dolino, ki se vije od Col (Dalje prihodnjič.) NOGO SI JE POJEDEL V Belgijskem Kongu je bilo treba zamorskemu kralju od¬ rezati nogo. Po operaciji jo valli do Goldena, kjer smo de- je veličanstvo zahtevalo od lali priprave za prihod Duho- zdravnika nazaj, češ, da jo ho- ! borcev. Ko so bile stranske če použiti. Uprava bolnice mu proge .dogotovljere, je prišel ! vlak z Duhoborci. Vlak je iz- ni ustregla, ker je ljudožerstvo zakonito zabranjeno. Kralj pa j gledal kakor da bi bil veliki! je tožil, in glej! Sodišče je i pasažirski transkontmentalni dalo tožitelju prav in uprava je vlak sestavljen s tovornimi vo- j morala nogo izročiti gospodar- zovi. Prvi voz za lokomotivo ju. Veličanstvo, afriški kralj: j e bil naložen z orodjem kate- dober tek! rega rabijo pri popravljanju -- proge, drugi voz je bil skoro ! docela naložen s hrano, tretji Pri krojaču. “Poglejte, gospod mojster,” voz je bil jedilni, četrta, kuhi- reče debeluh, “ko sem si zapel n j a, peti, zopet jedilni voz, na- ( telovnik, se mi je zadnja piat i to so sledili spalni vozovi, ka- od vrha do tal pretrgala.” “iz tega vidite, kako dobro - * -:<■ -x- * x- * * * * * * -x- -x- * -x- * -x- * * * * * x- -X CISTO, SVEŽE MLEKO —IZ— Slovenske mlekarne Zdravstveno preizkušeno in za¬ varovano proti bolezenskim bacilom WENCEL’S DAIRY 1818 West 22nd Street CHICAGO ILL. Pilone Roosevelt 3673 -X-*-**************-:;-********* terih je bilo šest. Postelje v spalnih vozovih se bile zgraje-;smo prisili gumbe.’ j ne z deskami, tako da je bila ! ena nad drugo, postelje pa -na- | silane z gozdno posušeno tra¬ vo. Vozovi so vsebovali poji |dvajset postelj. V dvanajstem]* | vozu je stanoval njih preddela- j vec Dukowski, katerega so ime- | li za starešino. Bradati in si¬ volasi starešina je porabil cel voz kot stanovanje za sebe in; J svojo družino, v kateri jih je * ! bilo pet, in sicer; žena, katero ] | [So vsi nazivali mater, hči Ma-jij: rijana, Franc in Jažo. Sina sta | ! pomagala starešini pri delu na j * progi, hči pa je pomagala ma- * j teri pri gospodinjskem delu.: =j= ! V trinajstem in štirinajstem | vozu so stanovale štiri male | družine. Ti možje z maliimi dru- | žinami so se razlikovali toliko od drugih, da niso bili bradati, j Kar je značilo, da so bili še ! mladi. Ljubili so toliko svoje ! I miade tovarišice, dg so jih vze- j ii s seboj, kamurkoli jih je po- i sial železmišKi mojster. Isto- i.aKo jim je dal na razpolago j tovorne vozove, kateri so ure¬ jeni za taka stanovanja, ne da di jim zato kaj računih V še- ! stih vozovih, v katerih so bile i vdelane postelje, kakor sem že prej omenil, je stanovalo ose- rnoz, z malo izje¬ mo vsi b. ahati, z dolgimi in po- si venim lasmi. Na njih obra- m.i se je čitalo, da so šli skozi mnogo bridkosti in težkega de- ia. Zgodovina n„dh preganja¬ nja in mučenja nam jasno do¬ kazuje, da je to ljudstvo veli¬ ko trpelo za svojo vero in za peto božjo zapoved, katero strogo izpolnjujejo. Zadnji, katen niso imeli žen s seboj, ( je bila, kakor sem omenil oseminšestdeset), so zajtrkova- v’ m Slh ln .. vecer J ali v jedilnih voz h imeli so dva vozova ki sta kila tako priklopljena h ku¬ hinjskemu vozu, da je bil na FRANK SEJTKA MODNI KROJAČ Napravi nove obleke in izvršuje vsa druga krojaška ter čistilna in likalna dela. 2644 S. Trumbull Ave. CHICAGO, ILL. Tel. Rockvvell 1944 Častitam in želim uspeha “SVOBODI” CHICAGO, ILL. vsaKo stran kuhinje edenTkT- »&&&, JOHN K0S1CEK 1805 So. Racine Ave- SVOBODA 0 SVEli The 1930 Census and Our Foreign Born People V današnji obliki znana šele kakih 80 let. Brej so ra- - bili samo voščene in lojieve sv e- (See page eight.) če. Voščenke še danaanes go- They may not speak it them- re po cerkvah, medtem ko so sielves but for the most part lojenske postale zelo redke. V ,they understand the mother Predsednik Hoover o vojni propagandi Pretečenega meseca je izšla Očividno je bil Shearer zaslep- iz Beie hiše v \vashmgconu iz- ljen radi pohlepa po denarju, java, kaKišne najbrž se ni iz-^ da je pozabil biti oprezen in se dal nooen predsednik Združe- je tako izdal s tožbo. Kar nič mh držav. V tej izjavi pred- se ni obotavljal pričati, da so rabi so samo še po nekaterih tongue of their parents and are regard to mother tongue, that sednik Hoover razkrinkava voj-j mu izdelovalci municije že pla-j krajih v Evropi, zlasti po kmec- not likely to mistake German is, nationality. Such an inquiry ne propagandiste, to je tiste čali $50,000 zato, da je na taj- skih lnšah. Američani imajo na- for Czech, Polish for Ukrain- is necessary to insure accurate ljudi, podjetnike in tovarnarje, 1 nem rovaril proti mirovni po- vauo, aa se jin poslužijo pri ian, or Italian for Croatian. But information about our foreign kateri bi si radi zopet naigrma- godbi. Pravi pa, da je ta skro- boljših in formalnih obedih. Ob can they be relied upon to iborn peoples and the extent to dili par sto milijonov dolarjev mna plača samo del za drago- takih prilikah vpilinejo vse lu- knovv whether some distant vil- ;which diiferent nalionaliiies na račun vojnega klanja. ceno delo, katerega je izvršil Predsednik Hoover je podal za izdelovalce orožja. Propa- tion which will seem to in- crease the numerical strength of the “enemy” nationality in tiiis country. In order to secure accurate census returns this mass psy- chology must be taken into ac- count and one way to do it will be to continue the inquiry in naslednjo izjavo: “Zeio se zanimam za dogna¬ ne podrobnosti nekega mornar¬ skega eksperta, ki je pred me¬ secem vložil pritožbo na ne\v- yorških sodiščih proti trem lad- jedei.niškim družbam. V obtož¬ bi izjavlja, da je od dotičnih ladjedeiniških korporacij pre¬ jel $50,000 na račun za svoje delo. Kot je dognano, je dotični propagandist .tekom zanjih par let organiziral propagando za vsem zaupanjU; kl jim iz . Povečano orozevanje Strogo kaž . e Anierika pa rujejo ravno je v javnosti kritiziral vsak po- ob tem času> da bl miro , vna izkus nase vlade, da bi pnsu konferenca zasnovana med do mednarodne pogodbe za pre dsednikom Ta ci m pnzgo samo sveče. V početku 19. stoletja je Francoz iviiiiy izumil steannke. Steaiin se uooiva iz loja, ki se mu odvzame olein in glicerin. Take sveče niso več tako mehke in me zaudarjajo pri gorenju kakor lojnice. Dodajajo jim pisati delu agentov privatnih še parafitna (ki ostaja pri do- ladjedelniških družb v Ameri- bivanju peaoiejaj, da ne bi bi¬ ki, je težko ugotoviti. Poleg Te krhke. Francoz Cambacere vsega tega pa ladjedelniške je iznašel zanje poseben stenj, družbe v Ameriki še vživajo ki ga ni treba usekovati, pla- zaupanje vlade in gradijo lad-jmen pa gori enakomerno, je za ameriško vojsko. In pri contributing their gando je namreč vršil po raz¬ nih deželah v Evropi in Ame¬ riki. Zanimivo je, da je bila do- tična mirovna konferenca brez uspeha. Koliko krivde je pri- blood and culture inheritance to us. Only by such an inquiry can \ve oblam and preserve for the present and future študent, information of the greatest im- ' lage in Europe which they nev- a re er saw and may never have heard of, belongs now to Hun- gary or to Czechoslovakia ? As to the immigrants them- selves they can certainly an- swer accurately thie quesl.ioii as j portance to America. to vvhat language they spoke at | f : _ — „„ - home. On the other hand, in the immigranfs mind liis native country is not always bounded by the black lines of the nevv- est map. Many groups think and speak of “eouimy” in cerms of nationality and ethnic territory 'rather than in thoše of political geography. Manj Tmmigrants vvill inevitably give the country of which they vere zmanjšanje orozevanja propaganda se je širila, zato, da se ustvari mednarodno ne¬ zaupanje ter sovraštvo. Težko mi je verjeti, da so odgovorni direktorji korporacij sami kri¬ vi propagande, kakor je ozna¬ čeno v tožbi, toda preiskava je potrebna. Z državnim pravdni- kom sem se posvetoval, kaj i- mamo storiti. Če družbe ne Hooverjem in McDonaldom ja ne mogla ro- .diti nič obrega. Kakšna bo kazen ladje¬ deiniških družb/ težke kazni. Kot kaže današ , „ . , ... ... . nji članek o ruvarenju ladjedel- dokazejo, da je i o nji i pos ° družb, so bogati lastni- panje čisto menaj lugega vot k - reg za g re §iii velik greh nad je označeno v tožbi, bomo mo- vsem j Združenimi državami in rali podvzeti potrebne korake, ostalim gvetom Kaj naj store da osvobodimo deželo takih z njimi? Alj naj jih obe sijo ? vplivov. ... . —- Potem se bodo našli pa drugi Vsak American ima pravico, i as ,t n iki. izraziti svoje mnenje in se po¬ dati v odprto propagando, ako Najhujša kazen za ladjedel- Pog.iej si ta plamen! Temno jedro je zavito v svetel del. v temni sredini ni gorenja. Tu se le stearin od vročine pret¬ varja v plin, ki žari, ko pride subject when they left Europe v dotiko z zrakom. Okoli svet- as their country of origin. Tne lega dela je še prozoren plašč, boundaries may since have ki ga je tiežko razločiti. Tu je changied and some other gov- gorenje popolno, zato pa je zu- ernment may have taken ove. -belj nevidijiv. Saje tukaj do- the plače of their birth, but gore vaj o docela v plinasto in they are likely to think that the nevidno ogljično kislino. change could not affect thern _ ! O teh trditvah se moreš sam in America. Finally, the emo- r, , v , ’ 7“ , . , , uveriti: postavi preko plamena 'tional attitude of countless im- vžigalico, pa boš videi, da oni migranta towards the present kos šibice, ki je bil v temnem political situation in Europe delu, ni kar nič nagorel. Najja- should not be disregarded. če se je vnela vžigalica na ro- They refuse to accept the new bu plamena in v neopaznem vnanjem ovoju. Primakni kon¬ ček klinčka na dva do tri mi¬ limetra proti plamenu, pa bo les plavil, čeprav ni prišel v stik s svetlim delom plamena. Tel. Cicero 610 Residence: Cicero 4484 Dr. FMNK PAUlfCfl Slovenski zobozdravnik 2123-23 So. 52nd Avenue, CiCERO, ILL. Uradno ure: Od 9 do 12 dop., od 1-5 pop. in od 6:30 do 9 zvečer. Ob sredah in ne¬ deljah od 9-12 dop. boundaries and to recognize the new States. For thousands of Hungarians the “lost prov- inces” are stili Hungary, and if they havie not acknowledged the cession of these territories Pri lojenkah stoji stenj rav- t° the victorious powers, they želi, toda proti ljudskim inte- nišiue podjetnike bi bila, če bi no, tako da njegov vršiček osta- are n »t likely to deliver them resom je, da bi ljudje, ki so vlada Združenih držav kar na ja vedno v mračnem delu pia- to the American census enu- 'finančno zainteresirani pri gra- lepem konfiscirala vse njdh lad- mena. Loj zgoreva, stenj pa jen j u ladij, tajno vplivali na jedelnice. Predsednik Hoover, ne more, saj smo rekli, da v sre- ljudsko mnenje ali pa na javne ki je tako lepo pokazal v izja- di ni gorenja. Zaradi tega se uradnike, da se poveča orože- vi, da mu, je za blagostanje stenj kopiči v neko grudico ali vanje.” ljudstva, bi lahko sam podvzel kepico, ui bolj in bolj duši pla- V tej izjavi predsednik Hoo- akcijo in ljudstvo bi ga ned- men. Stenj lojene sveče se na- ver jasno pove, da so ladje- vomno odprlo. Saj Amerika še pravlja s sukanjem kakor vrv. delniške korporacije plačevale ni popolnoma zašla v fevdalno Cambaoere je prvi splel stenj propagandista z mastno plačo, dobo, v kateri je interes posa- za Miiiyjeve sveče nalik žen- zato da bo. agitiral za vojno meznika višji od interesa drža ter razbil vsak poizkus za mir ve . in vplival na ameriške zastop- skim kitam. Tak stenj se zvi- merator. Wherever a Hungar- ian may have been born, the plače will be Hungary. 'Many Slovenes will refuse to be re- born in Italy. Many Ukrain- ians vvill name any other land but Poland as their country. Many former Austrians vvill prefer to keep a birthplace in Austria even if it is oow in Cze- nike v drugih deželah, da seje jo sovraštvo in nezaupnost med narodi, ki želijo miru. Nič bolj hudobnega in kri¬ minalnega si ne moremo misliti. -Tolovajske tolpe po velikih me Nevarnost refrigera- torjev je, pride v vroči zunanji ovoj in choslovakia or Italy. It is easy zgori, ne 9e Piudje zastrupijo. Te- glavi v pleteni košarici. Do- preprečiti mirili zasejati vojno, kom zadnjega leta se je samo jenček je v njej tako varen kai zato da bodo bogati lastniki v Chicagu zastrupilo s takim kor v razkošni gospodski zibki, korporacije lahko želi velike profite z izdelovanjem orožja. Tako igranje z blagostanjem ljudstva presega vse meje. Lastniki takih korporacij se prav nič ne razlikujejo od na¬ vadne tolpe izdajalcev. Izjava presednika Hooverja plinom devet in dvajset ljudi, Ta priprava ji služi za otroški in deset od njih je umrlo, voziček in obenem za klobu Ljudje so zbegani, čikaški Imenuje se ši-hag-jova. Ko bi zdravstveni odbor jih pa tola- si ga naše duhovite modistice ži, da ni nič tako hudega. vzele za vzorec, bi gotovo do- Čikaški zdravstveni odbor bi segle velik uspeh. Ta pokri-l delal veliko modrejše, če bi za- , vala bi kajpak rabila zgolj za hteval, da mora vsaka taka jav-; nakit, ker meščanke ne nosijo je prišla v javnost, ko je Wil- na naprava preiti pod kontrolo svoje dece s seboj. Kvečjemu liam B. Shearer “mornariški in končno tudi v last mesta. bi naprtile na glavo omiljene ekspert” vložil tožbo proti trem psičke ali mucke, odličnim ladjedelniškim druž- Narobe razumel. - - bam. Shearer toži korporacije Zdravnik stopi razburjen od Previden dečko. Bethlehem Shipbuilding, Arne- telefona. “Takoj moram od Mlad gospod: “Slišiš, de- rican Brown Boveri in Newport doma!” vzklikne. “Mlad go- čko, če mi poveš, kar govori Nevv Shipbuilding. Pri vrhov- spod mi 1 je telefoniral, da brez tvoja sestra o meni, ti dam kvo- nem sodišču v Nevv Yorku za- mene ne more več živeti.” der.” hteva, da mu prisodijo plačane “Motiš se, dragi,” mu mirno Otrok: “Tega pa že ne! stroške za delo tekom mirovne odvrne žena. “Najina hči je Pozneje bi mi jih vzeli in mi PRIJAZNO IN CISTO DVORANO ZA DRUŽABNE VEČERE. ZABAVE IN SEJE IMA NA RAZPOLAGO PAUL BERGER 2353 So. Lawndale Ave. Chicago, 111. TELEFON: CRAVVFORD 4290 DOMAČA POSTREŽBA V RESTAVRACIJI. ' -i' \ "] m M POZABITE! Ko kupujete koneertino, za¬ htevajte Patekovo ali Patekovo Special koneertino. Beračevega imena 1»! si nihče ne lastil, kajti nesmiselno je. posnemati malovredne reči. Ta¬ ko pazite tudi pri kupovanju koneertino, (la dobite izdelek prave ih me Vsako blago, ki se na široko oglaša in je na splošno priljub¬ ljeno, se tudi na široko pona¬ reja, toda taki nadomestki so (ukor njih izdelovalci — ki kaj dobrega po svojem razumu ne morejo storiti. Originalni iz¬ delek je vedno boljši, če ne bi ga ne skušali ponarejati. Pat-iW Musič Store v Uhi< agU je podjetje, ki izdeluje Pateko- vp ter Patekovo Special konce:- tino. Kupite si Patekovo kon- certino in imeli boste najboljšo. 'Pomnite, da ni dobra, ako ni¬ ma napisa čez cel pokrov nad odprtino za zrak. Za učenje na koneertino vzdržujemo tudi redno šolo za poduk. Patek Musič Store CONCERTINAS AND CONCERTINA MUSiC. Phone Monroe 2557 835 Milwaukee Avenue, Chicago, 111. konference v Ženevi leta 1927. bila klicana k telefonu.” še prismolili zaušnico.” PRVA SLOVENSKA TRGOVINA ZLATNINE IN SREBRNINE V oICERO, ILLINOIS. V zalogi imam ure najfinejšega izdelka, kot so: Elgin, VVaitham, Boward', Springfield, Hamilton, žepne dn zapestne, za movške in ženske. Velika zaloga zlatnine vseh vrst. Najbolj prikupljiva za božično darilce je zapestna ura ali pa prstan z diiamantom ali dtrugim žlahtnim kamnom. Se priporočam, Vaš znani FRANK STONICH 6114 W. 22nd ST., CICERO. ILL. Tel. Cicero 2737. SVOBODA SVOBO DA - L IBERYY In ali fields of natural life stant march of this principle to expression has always been a final reality. poceni ractor. Ali shades of mberty! A baautiful and unuerstanding, the complicated sigimicant word. To many it laouc of eniouonal life, efforts 1S c h e symbol of happiness. To oi attraction, are so common many it is the freedom of per- anu general in ali living things sonal expression. To some that they form the immense cloubting people it is a prede- essence of lile. Hence the va- cessor of anarchy and license. rious and brilliant display of xq 0 W orcl in politični history has ever been subjected so much iO argument and speculation as diis word. It has passed mrough riie intensity of acad- emic debates and through the tria ls of politieal practices, and finally came out to mean colors, forms, spech, and the wnoie harmony and discords of sounds in the vast arena of liv¬ ing bemgs. In the stages of eivolution these elements are in- terwoven with the instinct of seli' preservation and propaga- tion, — thus making them a the freedom to see and argue most active force in shaping according to one’s conscience our destiny. From this cosmic and the freedom to know. progress the human speech is Liberty. To this sacred word evoived as a single iteni of nat- our paper “Svoboda” is dedi- ure’s vast program. Ihisisthe cated. The founders of this speech we human beings beli- paper wish it to be known eve to be the means of expres- L hat the principle of free- smg our ideas, opindons, and thought is . to be its guiding seiuiments. principle. We believe that un- A thinking man undoubtedly der this guidance we can serve believes that freedom of speech us readers. and of politieal and philosoph- The main purpose of the ical opinions is a natural right paper is to establish a cultural of man. However, this princi- band arnoung the Jugoslavs in ple is not old for, it is only pos- Amierica. It is in this connect- sible for it to exist in an era of ion that we hope to help to e n 1 i g h t e n m e n t which is promote a sincere and cordial brought forth to life just re- understanding a m o n g the cently after many bitter strug- many conflicting ideas and gles and bloodshed. History opinions to realize a hea!lthy alone can teli the series of and unified Jugoslav opinion tragedies and the slow but con. in America. The 1930 Census and Our Born People Foreig n to be a German fellovv”—is an answer tliat wouiu more aue- quai.eiy explam acceue uuu ue- navmr. itn, if the recommend- ation oi Uie Advisory Commit- ( fhe fol!owing a.ticle appeared in the September issue of “The Inteipreter”, tee is aeeepi.ed, the census re- puonshed month.y by .the Foreign Language Info : }-mation Service in New j turilS OI iyoU VVlil gTvič US veiy vfe repni., it in the Engiish languaje becaus.e,.pf its infoirmation whieh !j na dequaLe intormaiion on tile may be oi'. iiuerest to those that read Engiish more fluently than Slovene.) I nmnJber Of Germans j a this countiy. There wiii be one figure for those who have their birthplace withm the bound- anes of the new German Re- public, and another for im-.; migrants from what is touay thie territory of Austria, bul ali those people of German speech, custorn and culture The Second Aunual Dance of the !ntegrity Lodge, S. N. P. J. The Integrity Lodge No. you also teli them that you saw 631 will hold its “Second An- nual Dance” at the SNPJ. Auditoiium on the second of November. This dance is one that every one should attend because it is a real treat for our dance advertized “Svoboda”. in the Get your tickets early from any member of the Integrity Lodge and help us make a ..... . ,, ,, i howling success of our big af- both the young and the old. { . ^ * The old folks will have a regu- 1 ,, , We nee '? yom nel ?\ “ Ur “Domača Zabava” in the J" 11 be , greatly aPP^eciated. lower portion of the SNPJ Remember: November Second- country of a hundred nation- alities than.the empire of the Ccars was. Poland has official- ly recognized in its population 3.883.000 ’ Ukrainians, 2,13,000 Jews, 1,036,000 Germans, and 1.057.000 White Russians. Cze- choslovakia has within its boundaries. not only Czechs and S.ovaks but also 3,123,000 I who came from South lyrol, Germans, ,745,000 Hungarians j Bohemia, Silesia, Transyivama, and 462,00.0 Ruthenians. — | Carinthia, the Bal lic countries Roumania has considerable i or tl ie German coionies in Rus- Hungarian, German, Ukraini-j s i a > w ^i be enumerated, ac- an, Russian and Jews “minor- cording to their piace oi' birth, ities.” Jugoslavia is a king-' as There will be no adequate dala for determining the num- er of Czechs, Germans, Poles, Siovaks, Slovenes, Croatians, Dkramians, Jews and many other nationalities in *he Unit- eu States, if present plans for taking the 11*30 Census are carried out. During the past sunimer the Advisory Commit- tee for the Census has rečom- mended that the question con- c-erning the mother tongue oi our foreign white stock be eiiminated from the 1930 scluedules. If this recommend auon is carried out, informa- tions as to the nationalities con- aibuling to our American pop- uiation will be limited to uata on country of birth, that is, .he country in which the im- migranfs birthplace is now located. A German immigrant oorn in Slovakia, for example, would have to be counted as a Czechoslovak, a Slovene boru in Fiume would become an uaiian and a Lithuanian born in Vilna woul.d be enumerated as a Pole. T ne assumption—apparently prevailing even in ofiicial cir- cles—■ that the two terms ”coun- cry” and “nationality,” \vhile - ,,,, , . Siovaks- •i- least CLlltural g^roups. The loss of ac- oiovaKs, ftalians, Czechoslovaks, dom of three distinct national- ■ P°Ies, Roumanians, Jugosla\s, ities, Serbians, Croatians and : Lebcs, Bsthonians or Russians. Slovenes. ' With South Tyrol iSuch imormation will be use- and the Adriatic coast Italy has I less to SLUdenls of our popula- acquired a German and a j Llon anci mislea,ding so far as Slovene population. Even the tbe general public is concerned. three small Baltic lands are I4ow misfeading much of neither linguistically nor cult- such information would be may be judged from the 1920 Census ngures. It showed, for urally of-one piece. In v!ew of these and the many otlier serious discrepan- exara P le > o9/,282 lmmigrants cies that hxist betvveen politieal irom iiull K al y but (according and ethiiic boundaries, the re- *-° ^oDiei tonguef only 263,- commendation that the inquiry Huiiganam, i,4UU,489 nn- on mother tongue be omitted niigrarits iiom f^ussut, but oniy in 1930, will be deplored by °9^>d49 Russians; ob2,4o6 im- d. 11 intPTPs^pcl in Amp- fiom OzpcliosTo-VcikicL rican’s ethnic comosition and ! but ^4,564 Czechs and 274,- 169,437 immi- curate statistical information Rrants- from JugosIav.Vi, but on our unique arraj r of im- not synonymous are targely co-extensive has little . uni ^ f : i02,744 Slovenes, 85,175 Cro- roundation m actual P ol R lc ^ I migra nt nationahties cannot be : alians and 40,669 Serbsj 515,- 625 immigrants from Austria, conditions in Europe. It l-st quite true that since 1910 wh:en shal f have 6 h^regard T the I of whom only 201,603 were countries of origin of our “for- German speakmg. Similar ex- ainples might che inquiry as to mother tongue was first made, several impor- tant nationalities have become independent countries. Upon many Americans, howiever, the war slogan calling for politieal self-determination of national¬ ities seerns to have impressed itself more deeply than the practical results of peace- Auditorium with the snappy Integruy Red Peppers furnish- ing polkas which will be dif- ficult to stand stili and listen to. Ail the attraetions in de- corations and mušic and favors will be there for your enjoy-| ment. The younger folks will be attraeted by Lh e harmonious j toneš of the Abaling’s Famous Syncopators, who will have ali the latest hits to their command ! and will try to furnish them to you the \vay you like them. Anyone who has attended the j “First Annual Dance” of the Integrity Lodge No. 631 will teli you that this orchestra is j. some orchestra. Don’t worry about your over-; heating because there will be refreshments of ali kinds to quench that heat. If the baby| cries be sure that you try some of the mušic on her instead of sending it to bed without sup- per. You will see that-before thie evening is over you will fine the little baby dancing also. Ilitch up the ol,d gray mare and meet us at the SNPJ Auditorium on November the second. We’ll be there to greet you with a cordial welcome. We are extending a cordial in- vitation to ali of those who will read this and to ali who have not. This is a time to teli your friends about it. Be sure that making which have cut aeross SNPJ Auditorium; ie i g h t many homogeneous ethnic ter- o’clock. | ritories and have combined John Baumbich, | many different nationalities in Chairman of the Dance one politieal unit. The Union Commitee. of Soviet Republics is no less a eign stock.” For the študent, the sociologist, the man of af- fairs, it is far more important to know the number of Czechs, Germans, or Poles, in the Unit¬ ed States than the number of inhabitants born within the present boundaries of Czecho- slovakia, Germany or Poland. Politieal boundaries change. I^urthier, the immigrant does not bring his country over to America. The allegiance to his former government—if it is an allegiance and not a bitter enmity — he renounces when a pplying for naturalization in the United States. He does not transmit his birthplacie and his be multiplied. They show the importance of supplementing SLatistic on country of birth by statisties on mother tongue. If this is not done, certain nationalities, such as the Jews and Ukrainians will disappear altogether, so far as the census is concerned, and others, such as the Czechs and Siovaks, and the Serbs, Croats and Slovenes wili lose their separate iden- tity. How far this is from the truth. From his arrival in America the immigrant who belongs to some national minor- ity, usually disassociates hini- self from his compatriots and enters into association with the New breed of house cats that can be trained to retrieve collar buttons. tormer citizenship to his Arne rican born children and he does people of his own speech and not impart his geographical pas culture from whatever coun- to his American environ- tries they may have come. Our ment. But whether he wants immigrant groups do not sur to or not, he cannot detach him- vive here as subdivisions of seif' from his nationality. What European politieal units. What every immigrant brings to this they contribute to the makini' country is that multiform com- of America, comes from the plex of cultural traits and tradi- various communities of culture, uons, customs and ideas, of distinguished primarily vvhich the native language is “mother tongue.” A p°P ula ' t ie tangible indication. Culture tion census in America wl»J : and nationality are, partially takes into consideration f at least, inherited by the se- arbitrary and changeab |e cond gemeration, and they — boundaries of Europe but **" not pasports and birth places ses thesie selfevident and hc process of An.e- reaching realities of AmeD ca life, can hardly be deeme ___ _ adequale American census- ^ it should be clear that Ry,” “citizensihip” and nca s ma-Aing. E , vei \ to the casual observ^er coun- * by no "means ldentical. The question : “What is his nationality ?”— is not a n- f ] u ered b y the Information thal fake/^fl 11 ln tiuestion has aken out his citizenship paper in C^ r v! Ca ,° r that he was b °n matter C - h °w 0Vakla ’ 0r ’ for that matter m Wisconsin. “He seem I- is also obvious that i be easier to oblain accura e turns for mother tongu® ^ for counti-y of birth. * ^ ali the “second from whom much mation is secured, wiH o teli what language and mother used to s P e home or use now in Arn®^, (Continued on P a k e 7 .) Postanite ustanovni naročnik “Svobode"