PRED Vlil. KONGRESOM ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE
Vse pomembnejša in odgovornejša vloga
i v Decembra, bržkone v za-. četku prav tega meseca —
. točen datum še ni določen i —bo na področju obalnih . občin slovenskega Primorja . osmi kongres Zveze sindi-. katov Slovenije. Na njem bo - sodelovalo, kot govore podatki, okrog 800 delegatov iz osnovnih in drugih organizacij sindikata naše republike. Ta kongres bo Prav gotovo izzvenel v smislu pisma predsedstva CK ZKJ in predsednika tov. Tita ter v skladu s tem nakazal novo pot v reševanju problematike našega vsakdanjega življenja v Prihodnje. Pismo bo imelo Vsekakor izreden vpliv in svoj poudarek, kar kažejo Podatki iz minulega obdobja, ki zahtevajo jasno opredelitev in nedvoumno upoštevanje načel za izboljšanje stanja na vseh Področjih družbeno političnega in gospodarskega življenja.
Sindikati in njihove organizacije odigravajo v sedanjem obdobju vse bolj in bolj pomembno vlogo, ki jo zlasti narekujejo Ustavni amandmaji. Sploh v zvezi z vse večjim uveljavljanjem delavskega razreda in delavcev v okviru samoupravnih socialističnih odnosov. To pa pomeni, da bo moral tudi bližajoči se kongres s svojim delom in z močno aktivnostjo vseh delegatov prispevati kar naj večji delež
k urejanju sedanjega stanja pri nas, k odpravljanju vseh dosedanjih napak in nepravilnosti ter k usmerjanju novih poti, ki jih nakazujejo že doslej sprejeti ukrepi v okviru partijskih in drugih družbeno političnih organizacij.
Za kaj pa pri vsem tem gre? Poziv, da je treba končno, po mnogih zaplet-Ijajih, nevšečnostih in nepravilnostih že vendar enkrat prenehati z brezplodnim besedičenjem in preiti končno k dejanjem, ne sme ostati le puhla, na papir vržena fraza, ampak je treba začeti z ureseničeva-njem sklepov!
Temu v prid govori že dejstvo, da je treba tudi urediti položaj sindikalnih in drugih družbeno političnih organizacij v statutih. S tem naj se določijo okviri in delovanje teh dejavnikov v samoupravnem sistemu delovnih organizacij. Mnogo pa je primerov, da so delovne organizacije v svojih statutih to uredile samo okvirno, s splošnimi določbami, premalo pa so natančno in podrobno oblikovale nalogo sindikata. Glede na XXI., XXII. in XXIII. ustavno dopolnilo je sindikat najširša družbeno politična organizacija delavskega razreda, nerazdružljivi del samoupravnega in družbeno ekonomskega sistema. S tem mora prevzeti vlo-
go stalne krepitve samoupravnih pozicij delavcev, ki naj na ta način postanejo odločujoči dejavnik samoupravnih odnosov. Delovanje sindikatov kot organizacije delavskega razreda in delovnih ljudi mora biti neposredno usmerjeno v to, da imajo delavci vpliv na razpolaganje s celotnim dohodkom, tako delovnih organizacij, kot v temeljnih organizacijah združenega dela, prav tako pa naj odločajo o sredstvih za razširjeno reprodukcijo. Takšna vloga sindikata naj bistveno pripomore k spremembam položaja delavcev.
Sindikat se mora v svoji stalni praksi upreti birokratizmu ter njegovemu prevladovanju, kot tudi prevladovanju tistih dejavnikov in ljudi, ki si želijo ali bi si še naprej želeli prisvajati vpliv in pristojnost glede reševanj družbeno političnih in ekonomskih vprašanj, s tem pa napačno oblikovali celovito politiko delovanja gospodarskih organizacij in s tem nekako ustvarjali še naprej ločnico med vodilnimi delavci ter delavci proizvajalci.
Sindikat mora dobiti moč in pravico, da daje različne pobude glede vpliva na izdelavo statutarnih in splošnih aktov ter normativnih določil, ki zadevajo življenjske probleme
. Na Šmartinski cesti, v okviru ostalih obratov kombinata, raste nov objekt, ki naj bi Pr'Pomogel k nadaljnji uspešnosti poslovanja. Posnetek je iz prvih začetkov gradnje skladišč
za surovine
v gospodarskih organizacijah. Imeti mora vpliv na načelna vprašanja, ki zadevajo kadrovanje, izobraževanje in izpopolnjevanje delavcev. Pri tem se ne sme pozabiti na pravilno informiranje delavcev o vseh dogajanjih, ki bodo le na ta način lahko resnično samoupravno odločali, dajali predloge za ustreznejše rešitve ali pa postavljali vprašanja, če se pojavljajo različni problemi. Zavedati se je namreč treba, da sedaj zares ni več NIC TAKO SKRITEGA, DA NE BI POSTALO OCITO. O tem govore mnogi pojavi v bližnji preteklosti, ko
so različni delavci na vodilnih mestih s svojo miselnostjo, da delavcem v proizvodnji ali na nižjih delovnih mestih marsikaj ni treba vedeti, zavajali svoje kolektive s skrivanjem resnice pred dejanskim stanjem, nato pa prav pri njih iskali pomoč za rešitev iz težkih in mnogokrat že povsem obupnih položajev, v katerih so sc podjetja znašla.
Prav zato postaja vloga sindikalnih delavcev in organizacij vse bolj pomembna in odgovorna, česar se moramo prav vsi brez izjeme dosledno zavedati, če Konec na 2. strani
20. novembra naš »da« za solidarnost s kmeti
Pred nami je ena najpomembnejših akcij sedanjega časa, ki naj da jasen odgovor, kako tesna povezanost obstaja in je možna med delavci, zaposlenimi v gospodarskih organizacijah, in kmeti. To naj bi bil dogovor o medsebojni solidarnosti med onimi, ki vsa kdan, teden za tednom in leto za letom stojijo ob strojih in proizvajajo različne izdelke, potrebne za široko porabo in vsakdanje življenje, ter med onimi, ki svoj trud vlagajo v zemljo in dajejo svoje pridelke na tržišče za prehrano delovnih ljudi, otrok in družin.
Bržkone ni odveč, če poudarimo, da so kmetje in kmečki predeli dali v času NOB svoj ogromni prispevek s tem, da so nudili zavetje, prehrano in še marsikaj partizanskim borcem ter njihovim vojnim enotam, skratka zelo aktivno so sodelovali v NOB. Po osvoboditvi so se spet lotili obdelovanja zemlje v sicer težkem, toda ne več razburljivem in vojnem obdobju, hoteč prav tako doprinašati svoj delež h graditvi razrušene domovine. Polja so znova zaživela, ponekod so si uspeli tudi kmetje obnoviti porušene domove in z veliko željo so se hoteli vključiti v ustvarjanje naše domovine. Svoj delež so prispevali, po svojih močeh, žal pa niso bili deležni vseh dobrin, ki jih zagotavlja delavcem v proizvodnji in ostalih gospodarskih organizacijah socialistična družba in njeni zakoni.
Zlasti so prikrajšani glede zdravstvenega zavarovanja, saj so imeli v Sloveniji delavci doslej večje pravice od kmetov. To je vsekakor neke vrste socialno razlikovanje, proti kateremu prav v zadnjem obdobju poteka zelo zaostren in vsekakor za naše razmere in sedanji čas povsem pravičen boj.
Odpraviti socialno razliko med delavci in kmeti torej, na področju zdravstvenega varstva, pomeni, naj se vsi izrečemo za solidarnost s kmečkimi proizvajalci, za izenačenost kmetov z delavci v redni proizvodnji in gospodarskih organizacijah. Gre za izenačenost pravic delavcev in kmetov v okviru zdravstvenega zavarovanja, glede česar teče akcija v vsej republiki, tako na področju obeh ljubljanskih skupnosti zavarovanja delavcev in kmetov, ki zajemata 18 občin ljubljanskega področja, kot v Mariboru in še v drugih krajih naše republike.
V novomeški občini in njeni okolici so glede tega že korak pred nami, saj so se za izenačitev izrekli že precej prej. Prav je, da sledimo temu zgledu in sodelujemo na referendumu, ki bo v vseh delovnih organizacijah 20. novembra, v okviru krajevnih skupnosti pa že dan prej, 19. novembra.
Bržkone med nami ne bo nikogar, ki ne bi razumel potreb kmetov v okviru zdravstvenega varstva. V dosedanjih pogojih se namreč le redko kdo od kmečkih proizvajelcev lahko odloči za zdravljenje v bolnišnicah, za iskanje pomoči v zdravstvenih ambulantah, za nakup različnih zdravil in podobno, ker nima za to ustrezno zagotovljenih enakih pogojev, kot jih ima zaposleni delavec. Z izenačitvijo teh pogojev pa bi lahko prispevali kmetom k izboljšanju stanja vsaj deloma, če ne v popolnosti.
Zato je prav, da na dan referenduma glasujemo vsi za združitev obeh skupnosti zdravstvenega zavarovanja delavcev in kmetov v ljubljanskem področju in s tem pokažemo, da delavec ne more brez kmeta, kmet pa ne brez delavca napredovati in živeti!
PROČ Z NEPRAVILNOSTMI!
OSNOVNA ORGANIZACIJA ZK JE NA DVEH ZAPOREDNIH SESTANKIH OBRAVNAVALA PISMO CK ZKJ IN PREDSEDNIKA TITA TER DOPOLNILA AKCIJSKI PROGRAM
Politični dogodki v nedavno minulem obdobju v vseh republikah naše federacije so vnesli vsepovsod izredno razgibanost, sploh po pismu, ki sta ga naslovila na komuniste in tudi na vse državljane SFRJ predsedstvo CK ZKJ in predsednik ZKJ Josip Broz Tito. Med 20 milijoni Jugoslovanov je bilo prav gotovo malo takšnih, ki ne bi prisluhnili temu odločnemu pozivu, naj končno že vsi prenehamo z nepravilnostmi, ki so se vse pogosteje in v kar največji meri pojavljale.
Zares je bilo treba narediti prelomnico in postaviti mejnik, ki naj bi vse opozarjal: do tu je bilo marsikaj v veliki meri napačnega, škodljivega in uničujočega za naše gospodarstvo in politično življenje nasploh — odtod naprej pa bo treba iti po novi poti, ki naj bi jo začrta-tali vsi, ki živimo v socialistični samoupravni družbeni skupnosti in ki si želimo vsestranske moralne, politične in gospodarske poštenosti.
Pomesti je treba z vsemi slabostmi in mlačnostjo ter z vso upornostjo in odločnostjo prekrižati račune različnim nasprotnikom socializma in samoupravljanja, ki so ali ki bi še želeli ribariti v kalnem in izkoriščati delavski razred v svoje namene.
Kdor ni za takšne odkritosrčne in nedvoumne posege, naj bo izločen iz naših vrst!
Prav zaradi obveznosti, ki jih nalagajo ti nedvoumni ukrepi najvišjega vodstva ZKJ, sta bila v okviru kombinata dva zaporedna sestanka članov osnovne organizacije kombinata, kjer so bili dokaj podrobno obravnavani pismo in najpomembnejši problemi trenutnega položaja v naši domovini nasploh.
P,cMO IN ČLANI ZK
Prvi sestanek je bil 16. oktobra, udeležilo pa se ga je 53 članov organizacije. Na tem sestanku so udeleženci prevsem obravnavali pismo predsednika CK ZKJ in tovariša Tita. Iz sestanka povzemamo naslednje podrobnosti:
Tov. Mihelič je v uvodu poudaril, da stojijo pred 00 ZK zelo važne in odgovorne naloge in da je treba pismo kar najbolj pozorno obdelati in nato podvzeti ukrepe za odpravo napak in nepravilnosti, ki se kažejo tudi v kombinatu.
Nato je prebral pismo in nadaljeval, da pomeni to pismo prelomnico v našem dosedanjem delu, to se pravi, da je treba od besed preiti brezpogojno na delo in v praksi dokazati, kaj smo in kaj bomo naredili.
Vsebini pisma, s katerim smo seznanjeni, je treba nujno prilagajati naš program 00 ZK Žito. Da bodo naloge, ki nam jih nalaga pismo, izvedljive, je potrebno dopolniti statut kombinata z določilom o opredelitvi dela 00
ZK in drugih družbeno-politič-nih organizacij.
Zelo aktualno vprašanje je tudi idejno izobraževanje komunistov. Občinski komite bo organiziral seminarje za komuniste v osnovnih organizacijah ZK, Vsaka organizacija je dolžna poslati na seminar nekaj članov, ki bi bili potem zadolženi v svoji organizaciji za vodenje študijskih sestankov, kajti uvesti bo potrebno študijske sestanke vsaj enkrat mesečno. Za mlade ljudi v kombinatu pa bo treba organizirati idejno izobraževanje.
Aktivi ZK po DE so dolžni takoj pričeti z uresničevanjem sklepov 00 ZK ter o svojih sestankih obveščati sekretariat in redno pošiljati zapisnike.
Glede kadrovske politike v kombinatu bo tudi potrebno pregledati, kdo zaseda vodilne in druge položaje in prav bi bilo preveriti moralne in politične kvalifikacije nekaterih delavcev, še posebno pa njihove odnose do naše družbe.
Zelo pomembno vprašanje je tudi uveljavljanje ustavnih dopolnil, o čemer je naša organizacija že večkrat razpravljala. Prav je, da se osnutek bodoče organizacije kombinata da čimprej v razpravo vsem DE.
Izvajanje stabilizacijskega programa in vprašanje nelikvidnosti sta še vedno osnovni nalogi, zato naj tudi v prihodnje komunisti, ki so za to zadolženi, budno spremljajo uresničevanje sklepov in opozarjajo na negativne pojave.
V razpravi je osnutek odloka o stanovanjski graditvi in predlog o predvideni združitvi delavskega in kmečkega zavarovanja. Sindikalne organizacije so te materiale že prejele, zato naj skupaj s komunisti organizirajo razprave DE in skličejo zbore delovnih ljudi ter dajo svoje pripombe, ali pa podprejo sprejem teh odlokov.
Uvodnim besedam je sledila razprava, ki je potekala tako:
Tov. Hafner — Za izboljšanje dela 00 ZK je nujno, da reorganiziramo našo organizacijo. Delo bo živahnejše, če bomo delali v manjših skupinah. Sekretarji 00 naj bi imeli večjo odgovornost, ZK nasploh pa bi morala imeti večji politični vpliv.
Tov. Zore — Naša dolžnost je, da glede na omenjeno pismo pogledamo najprej pri sebi. Menim pa, da je to pismo prišlo vsaj nekaj let prepozno. Glede kombinata mislim, da smo vodili zadovoljivo kadrovsko politiko, verjetno pa so tudi pri nas napake.
Pismo govori tudi o malomarnem odnosu do dela, raz-sipništvu itd. V zvezi s tem moramo tudi pri nas zaostriti vprašanje trošenja sredstev in to na vseh relacijah, saj bomo le na ta način vsaj
delno začeli izvajati sklepe ZKJ.
Glede vlaganja sredstev v nove investicije je v jugoslovanskem merilu dosti pisanega in govorjenega in vsepovsod se poudarja o velikih investicijah v državnem merilu. Če smo seznanjeni z intervjujem generalnega direktorja SDK Slovenije tov. Polajnarjem, ugotovimo, da imamo milijardne investicije nepokrite. Temu pa pri nas sledi novo izdajanje denarja. Jasno pa je, da je pri sedanji stopnji inflacije vsakdo šel v investicije, ne glede na to, ali ima dovolj lastnih sredstev oziroma druga pokritja iz kreditov. V takšen način dela nas je prisilila jugoslovanska praksa, vendar pa je treba takšno investiranje nujno omejiti. Tudi naš kombinat je doslej vlagal veliko sredstev v investicije, za prihodnje pa bomo morali vsako novo investicijo temeljito ekonomsko utemeljiti in preanalizirati ter se šele na osnovi ugodnih rezultatov analiz odločiti za gradnjo. Prav tako bi moral tudi naš aktiv razpravljati o vseh novih investicijah in njihovih pravilnostih.
Splošna nelikvidnost jugoslovanskega gospodarstva in težji pogoji pri najemanju posojil so nas pripeljali, da bomo morali tudi pri nas vložiti večja sredstva v lastna obratna sredstva. Če smo dobro razumeli poročilo tov. Polajnarja, lahko zaključimo, da so bile prav družbeno-poli-tične skupnosti, ki so pripravljale in sprejemale zakone, najbolj nedisciplinirane pri plačevanju dolgov, ki so nastali zaradi prevelikih investicij v republiškem in državnem merilu.
Če govorimo o vlaganju investicij, ugotavljamo, da je bilo na področju Ljubljane od skupnih investicij vloženih v gospodarstvo samo 30°/o, v trgovino pa kar 70 %>. To razmerje pa bi moralo biti ravno obratno in to v korist industrije, saj moramo najprej omogočiti razvoj industrije in zaposliti delovno silo, da si pridobimo kupno moč, in šele potem vlagati sredstva v druge namene.
V razpravi je tudi nov osnutek o obrtništvu, ki pa ni dovolj opredelil in razmejil proizvodno in storitveno obrt, kajti proizvodna obrt bi morala biti obdavčena po višji stopnji kot pa storitvena. Po dosedanjem zakonu obrtnik ni bil v enakem položaju z zaposlenim delavcem, kajti dohodki zaposlenega občana so bili obdavčeni nad 2,5 milijona S din, dohodki obrtnika pa že nad 1,5 milijona S din. In to je sililo obrtnike v utajo dohodka. Zato je treba v prihodnje določiti realnejša merila in tudi obrtnikom dovoliti večji ostanek dohodka, ki pa mora biti obdavčen, kot to velja za ostale občane. Dovoliti moramo, da dobi obrtnik, ki dejansko več dela kot delavec v podjetju, tudi temu primerno večji ostanek dohodka. Treba pa je zaostriti davčno politiko in ne dopuščati še naprej izigravanja zakonov in utaj davkov. Davčno politiko pa je treba za-
ostriti tudi nad ostalimi občani, da ne bomo samo s prsti kazali na obrtnika, kot da je on edini nosilec obnove kapitalizma v naši družbi.
Na 5. strani govori samo, da za bogate ni mesta v partiji. Kaj pa je s tistimi, ki niso člani partije? Teh pa je veliko v naši družbi in vse moramo obravnavati enako: torej, ko določamo obveznosti članom partije, moramo to storiti tudi za druge.
Vsi želimo, da sklepi ne bi ostali samo na papirju, marveč bi jih resnično izvajali. Na občini smo sestavili komisijo za ugotavljanje premoženjskega stanja, vendar delo počasi napreduje. Če je potrebno, bomo morali še enkrat izvesti nacionalizacijo za tista sredstva, ki so bila pridobljena na nepravilen način in z izkoriščanjem. Zakon o nacionalizaciji je dopustil proizvodne prostore do 70 m2, danes pa že dajemo dovoljenja za proizvodne prostore v velikosti 200 do 300 in več m2.
Socialistična demokracija je samo za disciplinirane ljudi. Samo s prepričevanjem, brez sankcij, ne bomo uspeli. Vsega, kar smo napravili v Jugoslaviji v povojnih letih, pa tudi ne gre zanikati. Zato se je predvsem treba boriti proti negativnim pojavom, ki se kažejo.
Za urejanje stanovanjske problematike je republiška skupščina sprejela resolucijo o reševanju stanovanjskih problemov v ljubljanski regiji in vsej republiki. Uresničitev tega predloga pa za nas pomeni povečanje izločanja sredstev za te namene za 2 %>, to je od 4 na 6%>, kar znese okrog 100 starih milijonov, pri čemer ostane pri predvideni delitvi 30% za solidarnostni sklad, 30% za vezana sredstva pri banki za kreditiranje, 40% pa za reševanje lastnih stanovanjskih problemov, kar pa je manj kot doslej. Prav je, da se družba zanima za reševanje stanovanjske problematike, vendar je pri tem zlasti vprašljivo, če je naša gradbena operativa sposobna z več sredstvi zgraditi večje stanovanjske površine.
Pred nekaj leti je bilo za reševanje stanovanjske problematike za ljubljansko področje potrebnih 18,5 milijard S din in s tem denarjem bi tedaj lahko zgradili veliko stanovanj, vendar ni bilo investitorjev. Danes pa spet nalagamo to breme gospodarskim organizacijam. Po drugi strani pa vemo, da se danes gradijo velika, luksuzna stanovanja. Nisem proti temu, vendar naj si taka stanovanja gradijo posamezniki iz svojih lastnih sredstev. Mi pa moramo zgradiiti stanovanja z osnovnimi dobrinami in po primernem merilu stanovanjske površine na člana družine, kajti mi moramo končno zagotoviti tudi poprečnemu državljanu, da bo prišel do stanovanja.
Vsi smo se odrekli za dobo petih let 1 % našega dohodka za zgraditev otroških vrtcev, ker smo razumeli, da tega vprašanja ne moremo rešiti iz rednih dohodkov. Vendar ugotavljamo, da se sredstva ne trošijo pravilno. Otroški vrtci naj bodo funkcionalni, naj se prilagajajo okolju, vendar naj bodo ceneni in tipski. V občini Moste pa urbanisti še danes niso
prišli do zaključka, kje naj stoji vrtec, na eni ali drugi srani ceste. V takih primerih bi morala partija poseči vmes in ne dovoljevati izživljanja posameznikom z družbenimi sredstvi.
Mihelič — Po novem zakonu bi podjetju ostalo 40% za reševanje stanovanjske problematike. V komisiji za stanovanjske zadeve vemo, da imamo precej mladih ljudi, ki niso kreditno sposobni in družba je dolžna zagotoviti socialno ogroženim najemniška stanovanja. Stanovanja se vsako leto dražijo in ti ljudje ne morejo priti do njih. Danes stane enosobno stanovanje okrog 18 milijonov S din. Po drugi strani pa ugotavljamo veliko neurejenost stanovanjske politike, saj imajo nekateri občani po eno, dve in celo več stanovanj, ki jih oddajajo za visoke najemnine, sami pa stanujejo v družbenem stanovanju.
Glede na pismo pa mislim, da je potrebno stvari razčistiti tudi na višjih forumih. Mi smo pripravljeni vodstvu pomagati in zaostriti disciplino. Tisti pa, ki pripravljajo zakone, so tudi odgovorni za njih izvajanje, ne pa, da se v njih išče »luknje«. Strogo moramo ukrepati proti tistim, ki ne upoštevajo naših sprejetih stališč. Mislim, da izmed nas ni nikogar, ki ne bi bil pripravljen izvrševati te linije.
Sliši se, da so ljudje kupovali zemljo po 2,00 din, prodajajo pa jo po 100.- din za m2. Take primere bi morali preverjati in najstrožje ukrepati.
Naša sodišča bi morala biti glede kriminala in drugih špekulacij bolj učinkovita, danes pa ugotavljamo, da so sodbe preblage, politično pa nevzdržne. Naša zakonodaja bi se morala bolj prilagajati. Tudi glede mladih bi se morali pogovoriti, saj nam ne sme biti vseeno, kako se vzgaja naša mladina in kdo jo vzgaja. ZK bi morala na enem od prihodnjih sestankov jasno določiti oblike in metode delovanja med mladino in njeno idejno-politično usmerjenost. Do te problematike moramo biti še posebno pozorni, saj je lil. konferenca ZKJ posvečena mladi generaciji v okviru samoupravne socialistične družbe.
Vukelič — Vsak komunist mora biti proti bogatenju. Danes pa imamo ljudi, ki dobijo mesečno čez 1 milijon S din. poleg tega pa še žena zasluži 500 tisoč S din in tega dohodka skupaj ne moreta porabiti.
Nadaljevanje na 3. strani
VSE POMEMBNEJŠA IN ODGOVORNEJŠA VLOGA
Nadaljevanje s 1. strani
bo sindikat odigraval zares pravilno vlogo zastopnika delavskega razreda, potem lahko pričakujemo, da bodo pismo predsedstva CK ZKJ in tov. Tita ter različni ukrepi v dosedanjem obdobju našli svo; je pravo mesto ter tudi odmev v širokih množicah naših delovhni ljudi.
To pa je tudi ena osnov-novih in naj večjih naslog-ki jo mora izpolniti tud1 osmi kongres zveze sindikatov Slovenije!
PROČ Z
Nadaljevanje z 2. strani Nadalje vem, da na občini ni hotel biti nihče član komisije za ugotavljanje premoženja.
Neverjetno visoke so tudi Provizije raznih zastopnikov tovarn ipd.
Aljančič — Pripravlja se novi zakon, po katerem bodo Podjetja morala vse nad 90 dni stare terjatve črtati in nerednim plačnikom ukiniti dobavo. Mislim, da bo to sa-nio potuha slabšim plačnikom računov. Prav tako se pripravlja tudi druga kompenzacija.
Slovenc — Dokopati se motamo do programa, ki naj bi slonel na naših analizah in stanju. To pismo pozdravljamo, ker je napisano kratko in jedrnato in se je izognilo filozofiranju. Mi lahko naredimo kvalitetne premike v našem delu, saj bomo morali Uveljaviti našo socialistično samoupravno družbo. Nemogoče je namreč, da smo bogata dežela, da pa s tem bogastvom ne znamo gospodariti in beračimo, da rešujemo kritične situacije.
Izdajamo zakone, se nekaj časa po njih ravnamo in ugotavljamo nepravilnosti. Tak zakon je treba popraviti, mi pa 9a običajno ukinemo in izdamo novega. Vendar za vsako stvar najdemo opravičilo, krivca pa ne iščemo.
Za potrebno smatram, da v vse politične, strokovne, športne in druge organizacije \nesemo več idejnosti in političnega dela.
Če pogledamo občana v Privatnem ali družbenem sektorju, vidimo, da je družbeni sektor kontroliran od zveznih organov navzdol, medtem ko Privatni sektor kontrolira le občina. Zato bi pa morali biti kontrolni organi strokovno Pravilno zasedeni.
Sedanja davčna politika je sistemsko postavljena tako, da je privatnemu sektorju omogočeno, s spremembo stalnega bivališča, plačevanje Uajnižjih davkov.
Zato moramo pristopiti k stvari in negativno stanje preprečiti. Konkretno moramo reševati problem za problemom.
Posebno nekontrolirani so zaslužki zastopnikov tujih firm, ki bi morali tudi polagati obračune svojih dohodkov pri nas, saj so v teh primerih uporabljena naša sredstva.
Šuc — Glede na to pismo bi rekel, da je partijskega do-Pusta konec in da moramo znova začeti z delom. Ideali-zem je bil postavljen ob stran, prevladal je materiali-z®m. Kdor je danes še ide-m.ist, se mu posmehujejo, ker uirna bogastva.
Delavci nimajo možnosti, da bi sj gradili vile v Švici, *°t je bilo pisano v Vestniku, ,a si tam gradijo vile nekate-\' Jugoslovani. Vestnik je ce-0 spraševal, kdo so ti Ju-Soslovani? Verjetno ni med niimi nobenega peka.
Vse se mi zdi nerešljivo ~~~ kot lov na čarovnice. Prav Ps bi bilo, da se nepravilno-J1, ki se odkrivajo, javno obijajo. Naša partija naj bi uala predlog, da se stvari ®šujejo od vrha navzdol.
NEPRAVILNOSTMI!
Glede na osnutek novega zakona o finančnem poslovanju — plačevanju računov nad 30 dni, ugotavljam, da lahko pride s 1. januarjem do situacije, ko bo problem zbrati denar za izplačilo OD zaposlenim. Zato je treba že sedaj dati prodajni mreži navodilo o prodaji blaga kupcem — rednim plačnikom računov, oziroma skupaj z njo pregledati in ustvarjati prodajno politiko glede na novi zakon.
Kosovel — Sprašujem se, koliko denarnih sredstev vlaga naša družba v visoko šolstvo, katerih koristniki gredo po končanem študiju na delo v tujino. Ključ rešitev je v tistih službah, ki dirigirajo gospodarski sistem — za jugoslovansko politiko so ključi na vrhu. Nerešeno stanje pa se vleče iz dneva v mesec in iz meseca v leta. Sedaj o vseh nepravilnostih povsod razpravljamo, čez mesec dni pa bo položaj enak dosedanjemu. Vprašam se, kdo sploh še razume našo politiko. Že nekaj let nazaj je tov. Tito govoril o socialnem razlikovanju, vendar se stvari niso izboljšale.
Nepravilna je pri nas tudi politika štipendiranja, saj prepogosto ugotavljamo, da dobivajo štipendije tisti študentje, katerih starši so na položaju z visokimi dohodki, medtem ko študentje revnih staršev ne dobijo najskrom-nejših štipendij, ker pač nimajo zvez.
Hafner —■ Prva kompenzacija je bila pri nas izvedena z namenom, da se odkrijejo viri nelikvidnosti. Vendar zaželenega uspeha ni bilo, ker ni bilo doslednosti in nihče ni bil poklican na odgovornost. Tako imamo pred seboj že drugo kompenzacijo, ki pa pod dosedanjimi pogoji prav tako ne bo dala zaželenih rezultatov.
Samar — Ne bi rad ponavljal misli, ki so jih že izrekli ostali. Glede na zadnja izvajanja pa smatram, naj se ne bi ozirali navzven in navzgor ter se izživljali v kritikah drugih, ampak, da kritično ocenimo sebe, naš program in delo vsakega posameznika. Imamo svoj akcijski program, ki ga, ob primerjavi z zahtevami pisma, moramo speljati do konca in obenem zagotoviti uresničevanje dodatnih nalog, ki jih postavlja pred nas pismo. Pri tem moramo prekiniti s prakso, da večina aktivnosti sloni le na nekaterih tovariših in da se drugi izgovarjajo, da so stvari preveč strokovne in da pač niso namenjene njim, se pa strinjajo z njimi. Ponovno moramo preanalizirati delo posameznikov, ki naj na tej osnovi najdejo svoje mesto, ali v naših vrstah ali pa izven leteli. S tem, da ostanejo še vedno zaupanja vredni člani naše socialistične skupnosti. Take zahteve terjajo od nas, da naloge iz programa bolj konkretiziramo, postavimo roke in zadolžimo posamezne člane. Istočasno je potrebno omogočiti idejno-politično izobraževanje članov in kandidatov za sprejem v članstvo.
Večje aktivnosti lahko pokažemo pri razčiščevanju mnenj v razpravah v okoviru
aktivov, medtem ko moramo v delu ostalih družbeno-poli-tičnih organizacij in samoupravnih organih nastopiti akcijsko enotno. Za dosego take akcijske enotnosti moramo zahtevati od članov redno seznanjanje s partijskimi materiali in odkrito razčiščevanje različnosti pogledov na posamezne probleme.
Petrovič — Smatram, da člani ZK nismo bili zadnja leta na dopustu; mnogi smo delali, morda tudi napake, zato je potrebno takim pomagati, saj vemo, da izobrazbena raven nekaterih ne omogoča redno spremljanje vseh družbenih sprememb. Danes ni dovolj biti le lojalen član ZK, temveč je potrebno z aktivnim odnosom pri reševanju družbenih vprašanj prispevati k napredku samoupravne so-scialistične družbe. Vsem, ki ne želijo ali pa se ne počutijo sposobne sodelovati v sedanjem dogajanju, jim moramo dati možnosti usposobitve ali pa možnost izstopa. Obračunati pa je porebno s tistim, ki zavestno zavirajo napredek, da bi zadržali preživele proizvodne in družbene odnose. Zahteve ZK so velike in marsikateri, ki tega ne zmore, se bo umaknil.
Naša najvažnejša naloga je takojšnje uresničevanje in uveljavitev ustavnih dopolnil. Tu se kaže naša akcijska sposobnost. Prav tako se moramo boriti z vsemi pojavi nacionalizma, birokratizma in tehnokratizma v naših vrstah. Vsak naj v prvi vrsti na svoji ravni obravnava vse negativne pojave in jih razrešuje. To velja za forume, kot tudi za vse ljudi. Niso problemi samo na vrhu, so tudi pri nas. V vsakdanjem življenju se srečujemo z mnogimi problemi, reševati pa dajmo v prvi vrsti le tiste, katere smo dolžni in sposobni, druge, ki jih ne moremo reševati sami, posredujemo tistim, ki jih lahko. Boriti se moramo za demokracijo, ne pa za anarhijo. S tem, ko se borimo za konstruktivno reševanje družbenih problemov, se borimo tudi za uveljavitev take demokratične družbe, ki bo sposobna razvijati samoupravni socialistični sistem.
Tovariši, naše naloge niso lahke, vendar je sedaj potrebno pokazati vso akcijsko sposobnost, saj je od nje odvisno zaupanje delovnih ljudi v nas, člane ZK.
Sprejeti so bili naslednji
sklepi:
1.	Za udeležence na seminarju, ki ga bo priredil občinski komite ZK, se določijo Petrovič Drago, Samar Milivoj in Aljančič Stane.
2.	Za člane kadrovske komisije pri kombinatu se imenujejo Puš Slavko, Zore Ivan, Slovenc Janez, Hafner Stane in Osjak Albin.
3.	Za prilagoditev akcijskega programa 00 ZK pismu je zadolžen sekretariat 00 ZK ŽITO.
4.	Čimprei naj se pošlje v razpravo v DE osnutek bodoče organizacije kombinata — formiranje TOZD glede na uveljavitev ustavnih dopolnil, kot ga je pripravila komisija. Za izpolnitev tega je zadolžen Petrovič.
5.	Tov. Mihelič je zadolžen za dopolnitev statuta kombinata z določilom o opredelitvi dela 00 ZK in drugih družbeno političnih organizacij v kombinatu.
RAZNO
Puterle — Glede na prevzeto funkcijo poslanca gospodarskega zbora republiškega skupščine smatram za dolžnost obvestiti organizacijo o vprašanju, zakaj sem se na seji skupščine vzdržal glasovanja o odvzemu imunitete poslancu Petru Vujčiču.
Za to problematiko poslanci nismo dobili ustreznega materiala in je bil predlog dan na glasovanje brez razprave. Torej o dejanskem stanju nisem bil obveščen, vsaj ne tako, kot bi moral biti, da bi se lahko konkretno opredelil; zato sem menil za pravilno, da se v tem primeru vzdržim glasovanja.
V kolikor pa se šteje, da je bila moja odločitev nepravilna, pa sem pripravljen prevzeti vso odgovornost.
Omenil pa bi še, zakaj niso nikjer omenjeni tisti poslanci, ki so ob glasovanju zapustili skupščinsko dvorano.
Mihelič — Glede na to, da za to zadevo nimamo ustreznega materiala iz republiške skupščine, ki pa nam je obljubljen in ga dobimo v najkrajšem času, predlagam, da bi primer tov. Puterla obravnavali na naslednjem sestanku 00 ZK.
tariat, da obdela in dopolni naš akcijski program, ki smo ga sprejeli pred dobrim letom. Sekretariat je pripravil dopolnitev akcijskega programa v skladu s pismom. Akcijski program pa naj se posreduje vsem aktivom ZK v DE.
00 ZK »Žito« in aktivi ZK morajo v prihodnjem obdobju postati ekspeditivnejši pri reševanju problematike, česar pa dosedanje prakse sestajanja enkrat na 2 meseca ne zagotavlja. Tako poredko sestajanje nam ne zagotavlja uspešnosti reševanja problematike, pred katero smo, in ne omogoča slediti konkretni
Da bi to dosegli, se bo moral sekretariat odslej sestajati na vsakih 10 dni, 00 ZK in aktivi ZK pa po enkrat mesečno. Na teh sestankih pa moramo dejansko ocenjevati delo komunistov v posameznih sredinah in določati njihove naloge.
Naša organizacija je na zadnjem sestanku sklenila zahtevati od članov kritično in samokritično ocenitev svojega delovanja, organiziranosti, izpolnjevanja sprejetih sklepov ter tudi svoje osebne in moralno-politične lastnosti. Ko se bomo v naslednjem obdobju zelo neposredno in kritično pogovarjali o delovanju komunistov in o naših nalogah, moramo biti jasno usmerjeni v dejansko delo in akcije. Prenehati moramo s splošnim ugotavljanjem nalog in slabosti, temveč se mora-
Investicije bodo odslej pod večjo kontrolo. Zato bo treba dobro premisliti, v katere objekte naj bi investirali sredstva
SPREJEM AKCIJSKEGA PROGRAMA
Nadaljevanje na naslednjem sestanku, 25. oktobra na katerem je bilo 42 članov, je bilo pomembno zato, ker je bil sprejet akcijski program osnovne organizacije ZK kombinata, ki naj bi ga izvedli in uresničili do aprila 1973.
Obravnavana je bila tudi odgovornost tov. Puterla kot poslanca v gospodarskem zboru skupščine, ker se je vzdržal glasovanja o odvzemu poslanske imunitete pobeglemu poslancu Vujčiču. Tov. Puterlu je bila s strani OO ZK izrečena javna kritika. Vsebinska obravnava na tem sestanku je bila v glavnem naslednja:
Tov. Mihelič je za začetek poročal naslednje: Na našem zadnjem sestanku smo sprejeli sklep in zadolžili sekre-
mo odgovoriti, kaj in kdaj bo kdo storil na svojem delovnem mestu, v samoupravnem organu ali v družbeno politični organizaciji. Te naloge moramo tudi spremljati in predvsem skozi akcijo ugotavljati, kdo je še lahko in kdo ne more več biti član ZK. Komunisti moramo biti pošteni in skromni, pri opravljanju nalog pa imeti čut odgovornosti.
Vukelič — Mislim, da bi bilo prav, da se v kombinatu uvede splošno izobraževanje delavcev v proizvodnji, kajti starejši delavci, ki poznajo proizvodnjo, odhajajo v pokoj, mladi pa, ki prihajajo, so neizkušeni in tem je treba nuditi ne samo politično, temveč tudi strokovno znanje.
Zore — Akcijski program, ki smo ga slišali, je dobro in Konec na 4. strani
PROČ Z
Nadaljevanje s 3. strani skrbno pripravljen in je sedaj treba le resno začeti z delom. Aktivi ZK v DE naj ta program preučijo na svojih sestankih in ga prilagodijo na vsakega člana ZK. Glede dela komisije, ki pripravlja program temeljnih organizacij združenega dela v kombinatu, pa na izneseno kritiko pripominjam, da komisija res šteje 8 članov, da pa pri tem dejansko dela le nekaj tovarišev in to zaradi vsakodnevnih sprememb. Ko pa bo material o TOZD v celoti pripravljen, pa ga bo komisija v polnem sestavu pregledala in obravnavala in ga nato dala v razpravo v DE. Takšen način dela je torej osvojen zaradi ekspeditivno-sti, saj bi komisija v celotnem sestavu delo prepočasi opravljala. Upam, da bo material že prihodnji mesec obravnaval širši politični aktiv.
Slovenc — To dopolnitev akcijskega programa je politični aktiv sprejel, naša dolžnost pa je, da ga potrdimo in se po dopolnjenem programu tudi ravnamo oziroma ga izvajamo.
Tov. Mihelič predlaga sprejem akcijskega programa z glasovanjem s pripombo, da bo program objavljen v Glasniku.
Sprejmeta se naslednja
sklepa:
—- osvoji se predloženi akcijski program 00 ZK ŽITO
— tov. Ivan Zore se izvoli za člana občinske konference ZKS.
Mihelič je nato poročal: Na našem zadnjem sestanku pred desetimi dnevi je tov. Puterle obvestil našo 00 ZK, zakaj se je vzdržal glasovanja o odvzemu imunitete poslancu Vujčiču. Tedaj smo sklenili, da primer tov. Pu-terla odložimo na današnji sestanek, ko dobimo material. Obljubljeni stenogram republiške skupščine smo prejeli, zato predlagam razpravo o primeru našega poslanca tov. Puterla.
Puterle — Na zadnjem sestanku naše organizacije sem povedal razloge, zaradi katerih sem se vzdržal glasovanja ob primeru poslanca Petra Vujčiča in sicer, da ma-ateriala nisem dobil. Pozneje sem videl stenogram, ki mi ga je posredoval tov. Mihelič, v katerem so navedene konkretne obtožbe. Če bi to dokumentacijo imeli na razpolago z ostalim materialom, ki sem ga prejel, bi se jasno in drugače odločil pri glasovanju, kot sem se. Na aktivu ZK v skupščini sem povedal, da tak način dela ni pravilen in naj v prihodnje poslancem zadeve primerno obrazložijo oziroma pravočasno posredujejo potreben material.
Na seji republiškega zbora je imunitetna komisija podala svoje poročilo. Glede pobega poslanca Vujčiča pa menim, da se takega človeka smatra kot dezerterja in bi ga morali že zdavnaj postaviti pred sodišče.
Moja velika napaka pa je, da nisem bil pozoren in sem na skupščini preslišal obrazložitev, zaradi česar sem moralno in politično odgovoren
NEPRAVILNOSTMI!
pred našo organizacijo. Vaša dolžnost je, da me obravnavate in odločite o moji krivdi oziroma o kazni za mojo krivdo.
Mihelič: Torej tov. Puterle je samokritično obrazložil razloge in okoliščine, ki so ga privedle, da se je vzdržal glasovanja. Ne glede na njegovo samokritično oceno in premajhno pozornost pri razčiščevanju tega programa menim, da je tov. Puterle kriv. Zato predlagam za njega osnovni organizaciji ZK ŽITO partijsko kazen — javno kritiko.
Zore — Na zadnjem sestanku smo bili o zadevi poslanca Vujčiča seznanjeni samo iz obrazložitve tov. Puterla, ki je povedal, da v skupščinskem materialu ni bilo pismene obrazložitve, zakaj naj se Vujčiču odvzame poslanska imuniteta, temveč je bila poslancem obrazložitev le prečitana. Mislim pa, da bi, poleg ostalega pismenega materiala, morala tudi imunitetna komisija predložiti poslancem pismeno obrazložitev v tej zadevi. V skupščini občine Moste Polje so imeli tudi primer odvzema imunitete odborniku, vendar smo za to vsi odborniki pravočasno prejeli podrobno pismeno obrazložitev, da smo se lahko seznanili in zavzeli svoje stališče, in tak postopek bi morali biti tudi v republiški skupščini.
Vendar pa so bili poslanci v republiški skupščini seznanjeni o tem primeru neposredno na seji in kaže, da niso dovolj pozorno poslušali obrazložitev. Predvsem pa zamerim našemu poslancu tov. Puterlu, kot članu ZK, da — ob predlogu za odvzem imunitete, če obrazložitve ni dobro razumel — zakaj ni zahteval dodatnih pojasnil in obrazložitev, ne pa, da se je glasovanja enostavno vzdržal. Prav tako pa je potrebno poklicati na odgovornost tiste poslance, ki so pri tej točki dnevnega reda zapustili sejo, kar je še večji moralni prestopek, kot pa so ga storili tisti, ki so se glasovanja vzdržali. Zato soglašam s predlagano kaznijo, javno kritiko.
Slovenc — Funkcija ljudskega poslanca je javna in zelo odgovorna, saj je stalno pred očmi tistih, ki so ga izvolili, kako jih zastopa in kako se obnaša. Odgovornost poslanca je velika, zato izbiramo za te funkcije najsposobnejše in najboljše ljudi. Mislim, da govorim tudi v imenu drugih, da ima tov. Puterle te kvalitete, saj o tem pričajo njegovi dosedanji nastopi, kjer se je pokazal kot politično zavzet. O tem se je velikokrat posvetoval z nami — z družbeno političnimi organizacijami in samoupravnimi organi.
V primeru Vujčiča Petra pa ni ravnal pravilno, še posebno zato, ker ni prosil za dodatno pojasnilo, če mu zadeva ni bila jasna, ampak je stvar jemal površno in ne dovolj pozorno. Še bolj pa obsojam tiste poslance, ki so se ob glasovanju umaknili. Vujčič je poslance pustil na cedilu; zato je bilo nesmi-
selno vzdržati se glasovanja, kajti pred obtožbami bi se moral oprati sam. Sedaj pa je že nekaj mesecev v inozemstvu — od nas nihče nima takih materialnih možnosti in bi se morali braniti tu. Vem, da tov. Puterlu ni vseeno, zlasti ne kot revolu-cioarju in borcu, zato nam je vse to tudi povedal in sprejel kritiko. Soglašam, da se mu izreče javna kritika.
Petrovič —• Puterle in mi vsi nismo bili zadostno obveščeni o zadevi. Vendar se strinjam s kaznijo zanj, predlagam pa javno kritiko tudi za tiste, ki ne hodijo na sestanke in niso dejavni, kot bi od njih, kot članov ZK, lahko pričakovali. Želim, da v prihodnje razpravljamo tudi o takih članih, saj je to pot, da se naša dejavnost poveča skozi enotno akcijo vseh naših članov.
Puš — Mislim, da je zadeva danes na naši osnovni organizaciji dovolj razčiščena. Ugotavljamo lahko, da poslanci niso pravilno ravnali glede glasovanja zoper Vujčiča. Vendar sem mnenja, da je tov. Puterle s svojo samokritičnostjo pokazal pravilen lik komunista. Strinjam se pa, da je potrebno obravnavati tudi tiste komuniste v kombinatu, ki so nedelavni in nedisciplinirani. To pa bomo morali v prihodnje sami ugotavljati in ukrepati, če hočemo dosledno izvajati akcijski program, s katerim smo se vsi strinjali. Prav tako smatram, da se pokličejo na odgovornost tudi tisti poslanci, ki so zapustili skupščino, preden je bilo na dnevnem redu glasovanje zoper Vujčiča.
Sprejmejo se naslednji
sklepi:
1.	Na podlagi razprave in samokritične obrazložitve tov. Puterla o vzdržanju pri glasovanju v republiški skupščini v zadevi Vujčič mu je 00 ZK ŽITO, ob upoštevanju njegove aktivnosti v družbeno-politič-ni dejavnosti, soglasno izrekla javno kritiko s tem, da se o tem obvestijo vse družbeno politične organizacije v kombinatu.
2.	Aktivi ZK v DE morajo do naslednjega sestanka 00 ZK preveriti dejavnost članov, plačevanje članarine ter razloge za njihovo neopravičeno odsotnost s sestankov.
3.	Sestanki družbeno-poli-tičnih organizacij naj bodo v prihodnje v popoldanskem času.
AKCIJSKi PROGRAM 00 ZK ŽITO
Na podlagi do sedaj še neizpolnjenega programa dela in na podlagi razprav na sestankih 00 ZK ŽITO 16. in 15. oktobra 1972, sprejemamo naslednji akcijski program za obdobje do aprila 1973:
1.	Za zagotovitev večje aktivnosti vseh članov, zlasti pa še vodij aktivov, je za boljšo koordinacijo in razči-ščenje mnenj potrebno redno sestajanje sekretariata na deset do štirinajst dni.
2.	Poživiti je potrebno delo aktivov v posameznih DE. Iz-
hodišče tej poživitvi naj bo samokritični pregled aktivnosti vsakega posameznika v družbeno političnih organizacijah v enotah oziroma v samoupravnih organih, kot tudi na delovnih mestih. Pristop k analizi dejavnosti naj bo kar najbolj kritičen, hkrati pa tovariški z namenom nadaljnjega oblikovanja lika komunista pri vsakem posamezniku.
3.	Med člani je potrebno vzpostaviti iskrenejše medsebojne odnose in v obliki tovariških srečanj zagotoviti razčiščenje nesoglasij oziroma doseči enotnost stališč. Poseben poudarek je treba dati enotnosti vodilnih in vodstvenih kadrov. Takoj je potrebno uresničiti program aktiva članov vodilnih in vodstvenih delavcev.
4.	V obdobju med 10. in 15. novembrom organizira sekretariat razpravo o načelih bodoče organizacije kombinata, ki naj zagotovi večjo uveljavitev načel samoupravljanja. Za izvedbo sestanka so zadolženi člani ZK in komisije za organizacijo TOZD (Petrovič, Zore, Slovenc, Kovačič).
5.	Vpeljati je potrebno enkrat mesečno redne študijske sestanke, namenjene idejno političnemu izobraževanju in poznavanju dokumentov ZK. Za program so zadolženi: Petrovič, Aljančič, Samar, ki se udeležijo tudi ustreznega seminarja pri občinskem komiteju ZK.
6.	Politična in socialna izhodišča načrta za leto 1973 in srednjeročnega načrta ter zadolžitve komunistov za uresničevanje le-teh bodo predmet razprave na odprtem sestanku dne 5. decembra. Poseben poudarek v razpravi z vidika porajajočih se socialnih razlik in programa nadaljnje stanovanjske gradnje. Uvodna pojasnila naj podasta tov. Puterle in tov. Petrovič.
7.	V času od 10. do 15. januarja bo organiziral sekretariat sestanek, ki naj osvetli dosedanje slabosti sistema nagrajevanja in izhodišča za novi sistem, vključno s prilagoditvijo na novo organizacijo kombinata in pravice TOZD. Za uvodno oceno sta zadolžena tov. Samar in Petrovič oziroma vodje aktivov za posamezne DE.
8.	Sekretariat naj na eni prihodnjih sej obravnava pojave nepravilnosti na področju trošenja sredstev repre-
zentance, reklame, civilnopravnih pogodb, poslovanja z zasebniki in predlaga ustrezen poostren samoupravni nadzor.
9.	V ideološko-politično delo je potrebno vključiti čim več mladih, neposrednih proizvajalcev in jih prav tako vključiti v delo samoupravnih organov v večjem številu kot doslej. S takim delom jih je potrebno pripraviti hkrati za sprejem v članstvo ZK. Za delo s kandidati je potrebno zadolžiti vsakega člana s tem, da je nosilec organizirane akcije kadrovske komisije.
10.	Poleg nalog iz prejšnje točke bi morala kadrovska komisija v sestavu Slovenc, Puš, Zore, Osjak, Hafner preveriti politično opremljenost in zavzetost vseh kadrov, ki opravljajo kakršno koli funkcijo vodenja, zlasti pa oceniti kadre, ki naj bi prevzeli vodenje TOZD.
11.	Do konca marca 1973 je potrebno rešiti vsa organizacijska vprašanja s tem, da se v okviru TOZD ustanovijo aktivi, ki jih vodijo sekretarji. V okviru kombinata pa se osnuje konferenca ZK, katere izvršilni organ je komite (svet) ZK.
12.	Ob večji zavzetosti in in kritičnosti posameznih članov je potrebno zagotoviti le-tem večjo zaščito. Posebej mora sekretariat obravnavati vsak pojav izvajanja sankcij zaradi iznesenega mnenja ali ocene posameznih članov.
13.	Člani osnovne organizacije so se dolžni vključevati tudi v delo na terenu oziroma v organizacijah in organih izven naše organizacije združenega dela in s svojim delom in kritiko doprinesti k odpravljanju nepravilnosti na teh področjih.
14.	Da bodo naloge, ki nam jih nalaga pismo, izvedljive, je potrebno dopolniti statut kombinata z določilom o opredelitvi dela 00 ZK in drugih družbeno-političnih organizacij. Sekretarju 00 ZK in predstavnikom drugih družbeno-političnih organizacij pa je treba omogočiti, da se bodo ob določenem delu delovnega časa posvetili političnemu delu pri vodenju organizacij. Strokovne službe pa morajo v prihodnje dajati poročila tudi predstavnikom omenjenih organizacij. Za dopolnitev statuta kombinata je zadolžen tov. Mihelič.
OOZK »ŽITO«
Sindikat je obravnaval aktualne probleme
Predsedstvo sindikalne konference kombinata Žito je imelo 8. novembra razširjeno sejo, na kateri so sprejeli več zelo pomembnih sklepov, sploh glede trenutno najvažnejših akcij in aktivnosti sindikata v bližnji prihodnosti.
Dnevni red je obsegal: 1. razpravo in priprave na referendum o združitvi skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in kmetov — 2. program stanovanjske graditve v letih 1972—1976, — 3. razpravo o uveljavitvi ustavnih dopolnil in ustanovitvi temeljnih or-
ganizacij združenega dela v kombinatu.
® — Na zadnji seji je konferenca sprejela sklep o izvedbi akcije za pomoč Pomurju-Nekatere sindikalne organizacije so to že izpeljale, od drugih pa sploh ni bilo nobenega obvestila.
Konferenca ponovno sprejme sklep, da delovne enote, ki še niso izvedle te akcije, to izvedejo v najkrajšem času in sporočijo svoje rezultate.
• — Po vsej Sloveniji pote; kaj o razprave o združitvi skupnosti socialnega zavarovanja delavcev in kmetov.
Konec na 8. stran'
Marketing - kaj je vendar to P
V zadnjem času se vse bolj srečujemo z besedo marketing. Večkrat slišimo, da določeno podjetje uvaja marketing načrt ali marketing organizacijo, drugič o marketing pristopu, tretjič o tržni usmerjenosti podjetja, četrtič o marketing miselnosti. Skratka beseda marketing je postala nekakšna moda, ki jo uporabljamo v pravem ali napačnem smislu, vendar pa se je že vkoreninila v naše izrazoslovje.
Tudi v našem kombinatu imamo marketing oddelek in večkrat govorimo o marketingu, posebno v zadnjem času, ko sodelujemo z ameriško tvrdko. Vprašajmo pa se, kaj Pravzaprav beseda marketing Pomeni.
Beseda marketing je izvedena iz angleške besede
market, ki pomeni trg oziroma tržišče. Marketing bi torej lahko prevedli kot »trgovanje«. Vendar pa nam marketing oziroma trgovanje ne pove nič določenega. Zato je potrebno, da ob besedi marketing navedemo še drugo besedo, ki nam pove, na kaj se nanaša prva beseda. Tako imamo na primer marketing stroške, marketing sistem, marketing dejavnost, raziskave marketinga itd. Posebno bi tu rad poudaril, da marketing večkrat zamenjujemo s pojmom raziskava trga. Zato moramo razlikovati angleške besede Market Research, ki pomeni raziskavo trga in Marketing Research, ki pomeni raziskavo, analizo in vodenje celotnega tržno usmerjenega poslovanja podjetja. Raziskava trga je torej samo en sestavni del celotnega marketing sistema podjetja, ki je tržno usmerjeno.
MARKETING NAČRT PODJETJA
Podjetja vse bolj tržno usmerjajo poslovne politike. To pomeni, da poslujejo po marketing načrtu. Cilj takega poslovanja podjetja sestoji v zadovoljevanju kupcev. Poslovni postopek podjetja se prične z ugotavljanjem potreb in želja kupcev, nato pa slede ostale etape. Namesto da podjetje išče, kaj bi najlaže proizvajalo, je bolje, da ugotovi, kaj bi kupec najbolj želel kupiti. Celotna dejavnost podjetja je usmerjena na trg v prepričanju, da, kar je dobro za kupca, je istočasno dobro tudi za podjetje. Podjetje je organizirano po marketing načrtu oziroma tržno usmerjamo takrat, kadar ima marketing v podjetju funkcijo povezovanja in usmerjanja vseh dejavnosti podjetja, da bi zadovoljevalo kupce in dosegalo dobiček.
Tržni oziroma marketing načrt poslovanja podjetja lahko prikažemo takole:
T, 1 PROIZVODI CENE \ p\ST^'	^
^OC'->A	1 USLUGE
.M* 1	1
\	I	SERVISNE
\	vz.&'R*	1	3l_UZ.BE
\ ?0" \
■tO9-	\
■ VC'	\	\	PRODAJNI
^ \sT^"Sa 3°RT,MENT o**	\
oK^al\
b°P4H»"
, Kom0 RoM0r
POBOJI I- / ^G/yy b) I rK°°"‘	Z*«
diferencL	/	°‘iv0
RANUE cen	r£vl	*	-
PoqojEV I P°Oj£-r^ j
JSrJA ?Ro,^o0a
"VzbiRA sreost^^ t /\VCT I KA
vA' TESTIRANJE in KONTROLIRANJE 'V
MARKETING PLAN
DOLOČITEV
CILJEV
PRODAJE IN DOBIC KOT KRITERIJI VODENJA in UPRAV L J
ORGANIZACIJA DELOV. FUNKC IJ
DOLOČITEV
STRUKTURE
FUNKCIJ
RAZISKAVE TRGA
KONKURENCE,SEGMENTACIJE
IN IZBIRE KUPCEV, DOBAVITELJEV IN potrošnikov
TEHNOLOŠKE		RAZISKAVE
RAZISKAVE		POTROŠNIKOV,
o		MOTIVACIJ ,
PROIZVODIH . PROCESIH	m ’		NAGNJENJ, TIPOLOGIJE ZELJA
R
A
z
I
s
k
A
v
E
Prikaz sheme marketing sistema v industrijskem podjetju
Kupci	I I	Marketing
in	I I	usmerjanje
njihove	Tl	dejavnosti
potrebe	podjetja
Tržno usmerjeno poslovanje bi lahko s preprostimi besedami izrazili kot prodajno usmerjeno poslovanje, kjer pa prodaja ne pomeni zgolj operativne prodaje, ampak vse elemente pripravljenih in operativnih dejavnosti, ki predstavljajo prodajno ponudbo podjetja.
Na vprašanje, zakaj se podjetja vse bolj lotevajo tržnega načrta poslovanja, si lahko odgovorimo z analizo razvoja tržnega gospodarstva, ki ga razdelimo na tri stopnje:
—	v prvi stopnji je bilo značilno, da je bila ponudba nezadostna in je bil glavni problem, kako povečati proizvodnjo. Podjetja so bila v večini proizvodno usmerjena,
—	v drugi stopnji je značilno, da se podjetja borijo za čim večjo gospodarnost, proizvodnje ter finančno moč, kar se odraža v željah po združevanjih podjetij,
—	v tretji stopnji razvoja gospodarstva pa je značilno, da obstaja veliko proizvodov, a primanjkuje tržišč. Največji problem v tej stopnji je pridobiti nove kupce in proizvode prodati. V tej stopnji so podjetja pretežno tržno usmerjena.
Marketing oziroma tržni načrt poslovanja podjetij je torej razpoznavni znak razvitega gospodarstva. Sliko, kako je razvito jugoslovansko tržno gospodarstvo, si lahko na podlagi navedenega ustvari vsak sam, seveda ob upoštevanju, da dosegamo različno razvojno stopnjo tržišča v posameznih gospodarskih panogah.
MARKETING SISTEM PODJETJA
Funkcioniranje marketinga, ki usmerja vse dejavnosti v podjetju, si lahko razložimo kot sestavljen sistem, ki se-sestoji iz:
1.	raziskovalnih dejavnosti,
2.	določanja strategije in načrta marketinga
3.	operativnih dejavnosti
1.	Raziskovalne dejavnosti so osnovni temelj celotnega sistema marketinga, ki ga prikazujemo v sliki.
Iz same slike vidimo, da so na eni strani osnovne tehnološke raziskave o proizvodih, postopkih, surovinah in razvoj fundamentalnih iznajdb, na drugi strani pa so raziskave socialno — ekonomskih skupin (ljudi), ki sestavljajo tržišče, z namenom, da ugotovimo njihove motive, nagnjenja, socialno ekonomske značilnosti (narodnost, poklic, starost, dohodek itd.), njihova mišljenja in obnašanja. Tak načrt nam omogoča, da si določimo tipologijo sedanjih in prihodnjih odjemalcev naših proizvodov.
Na podlagi teh poprejšnjih raziskav nato organiziramo študij oziroma raziskavo trga, ki obsega količinske analize, določevanje glavnih dejavnikov trga, opredelitev x) kupcev naših proizvodov in prikaz izbire možnih kup-
{ Doseganje dobička ob zadovoljevanju kupcev
cev — naših prihodnjih proizvodov. Na tej ravni nato določimo najbolj ugodne in donosne možnosti, vire surovin in sredstev, načine in poti proizvodnje in poslovnega postopka za dosego tistih skupin — kupcev, ki smo si jih izbrali in jim bomo zadovoljevali njihove potrebe.
Tako torej pridemo do dveh neodvisnih funkcij marketinga:
—	na eni strani določitev namena prodaje in dobička kot meril za vodenje prodajne politike, tako v smislu obdelave in razširjanja tržišča, kot tudi v smislu prodajnih — marketing stroškov in skladov, ki so potrebni za dosego postavljenih ciljev.
—	na drugi strani pa imamo funkcijo marketinga, ki je usmerjena v podjetje samo, ko postavlja v grobem organizacijo funkcij, in služb in kadrov, s katerimi naj bi razpolagali za dosego cilja.
2.	Stopnja vzpostavljanja strategije in marketing načrta:
—	na podlagi izsledkov raziskovalnih dejavnosti si do-določimo poslovno strategijo, s pomočjo katere nato posredujemo pri uresničevanju ciljev;
—	vse, kar poslovna strategija postavlja dolgoročno, se nato dokončno določi in predpiše v marketing načrtu, ki podrobno načrtuje — časovno in vrednostno — sredstva, ukrepe, akcije in stopnjo razvoja poslovanja pod-
—	ta stopnja se dopolni oziroma izpopolni z vzpostavljanjem marketing informacijskega sistema, ki nam omogoča preverjanje predvidenih akcij in sredstev ter vzpostavitev stalne kontrole vseh akcij in ukrepov.
3.	Stopnja operativnih dejavnosti obsega skupno razdelitev predvidene potrebne delovne slike in sredstev z namenom povezovati komercialne akcije v taktiko delovanja, ki smo jo predvideli v dolgoročni poslovni strategiji. Za to stopnjo je poznan izraz marketing mix oziroma mešani marketing, ki obsega, kot vidimo iz slike, šest elementov, od katerih vsak posebej predstavlja taktično skupino s svojimi sredstvi in svojim operativnim načrtom. Potrebno je poudariti, da je napačno, če dajemo prednost na primer politiki cen ali proizvodni politiki, kajti vseh šest elementov enakovredno sestavlja prodajno ponudbo podjetja kot skupnost taktike, ki jo določa poslovna strategija.
Marketing sistem, ki smo ga predstavili, nam torej prikaže, da so raziskovalne in operativne dejavnosti med seboj ozko povezane prek strategije podjetja. To je tudi vzrok, da večkrat uporabljamo besedi marketing in strategija kot soznačnici. Vsako omejevanje marketinga na raziskovalne dejavnosti pa ga Konec na 6. strani
Propagandno delo v kombinatu
Je mar kdo med bralci, ki ne pozna simpatične pevke in njenega vedno prijetnega glasu, ko zapoje visoki C? Brez dvoma ste jo že neštetokrat videli na TV zaslonih, v časopisih, revijah ali pa slišali v radiu. Kljub temu, da še leta in leta opravlja svoje poslan-
delka, ker z moralno odgovornostjo, ki jo na ta način prevzema, nudi kupcem najboljše zagotovilo za izdelke, ki jih želi uvesti na trg.
Poleg dejstev, ki jih kupcem o nekem izdelku posredujemo, pa je nujno, da pri oblikovanju infor-
starostni sestav bralcev, poklicni sestav, krajevna pripadnost itd. Nobenega medija se namreč ne poslužujemo zato, da nekje sodelujemo, pač pa zato, ker določeni medij najširše zajema prav tisto plast ljudi, ki ji je naš izdelek namenjen.
stvo, je še vedno doživeta in opazna. To se v propagandi ne zgodi tako pogosto, zato moramo čestitati našim prejšnjim sodelavcem, ker jim je propagandna akcija za bonbon visoki C resnično uspela.
Bonbon visoki C je torej s pomočjo dobro zasnovane propagande hitro osvojil jugoslovansko tržišče in le s težavo bi našli kraj, kjer tega bonbona kupci ne poznajo, čeprav je v naših prodajalnah sto in sto različnih bonbonov. Razumljivo je, da vsak bonbon ne more doseči takega uspeha, kakor tudi, da so podjetja zainteresirana le za dva, tri artikle svojega proizvodnega programa-da jih odjemalec dobro pozna in je z njimi zadovoljen.
Poleg visokega C bonbona je dokajšnjo veljavo dobil že v pičlem letu zeliščni bonbon Herba. Ljudje še vedno pripisujejo zdravilnim zeliščem svojevrstno moč, zato radi segajo po izdelkih iz izvlečkov znanih zdravilnih rastlin. Naša razvojna služba je znala pravočasno prisluhniti željam in potrebam odjemalcev in že imamo na trgu bonbon ABC, ki je prav tako »zdravilen«! Namen našega sestavka ni naštevanje izbire izdelkov naše DE šumi ali katere koli druge, pač pa le informativno propagandne službe, katere naloga je odjemalcu predstaviti, ga opozoriti in spominjati na posamezne izdelke našega proizvodnega programa.
Naloga propagandne službe pri uvajanju novega artikla je poiskati idejo celotne propagandne akcije, ki mora temeljiti na prepričljivem prikazu, le-tapa mora istočasno ustrezati tudi resnici. Kupcem nudi trg toliko dobrin različne kvalitete, da se ne zadovoljijo več s pozivom: naši bonboni so najboljši, najokusnejši, najcenejši itd. Prevečkrat so že nasedli podobnim superlativom, zato jim ne pomenijo nič; če jih proizvajalec želi opozoriti na svojo kvaliteto, jim mora podrobno prikazati prednosti svojega iz-
macije pomislimo tudi na psihološki učinek, namreč, kaj želimo v končni stopnji z neko informacijo, oglasom, TV filmom itd. doseči. In ne le to! Vedeti moramo kdaj, kje, s kakšnimi načini in v kakšnem obsegu je potrebno kupca informirati o naših proizvodih.
Vezi med nami in kupci se imenujejo mediji ali preprosto slovensko posredniki. To so npr. časopisi, revije, radio, filmi, sejmi, panoji, izložbe, degustacije, lepaki itd. Medije razdelimo v osrednje in lokalne. Osrednje imenujemo tiste, ki zajemajo najširši krog odjemlacev in jim zato pripisujemo največjo in najhitrejšo informativno moč — na primer TV film, časopis DELO. Velikokrat pa se v propagandi poslužujemo tudi lokalnih medijev, (posrednikov), ker ker želimo krepiti prodajo nekega artikla na povsem omejenem tržnem področju, kjer smo opazili zastoj prodaje nekega proizvoda. Sem prištevamo recimo pokrajinske liste, radijske postaje,
abc
bonbon
L
akcije na športnih ali političnih manifestacijah, degustacijah in podobno.
Ponudnikov različnih propagandnih uslug je vsak dan več, zato je izbira težka, predvsem takrat, ko medij (posrednik) še ne razpolaga z nekimi objektivnimi podatki, kot so obseg akcije (naklada lista),
Proizvodni program kombinata Žito je zelo pester, zato je izbor medijev zelo različen. Testenine, recimo, niso prav nič zanimive za mladino, zato ne bomo uporabili denarja za njihovo propagiranje v nekem mladinskem listu. Skratka, izbira medijev je odvisna od njihovega poznavanja ali bolje rečeno od strokovnosti in navdiha ljudi, ki delajo v propagandni službi in katerih naloga je, da neprestano iščejo in preverjajo informacije o medijih, spremljajo in beležijo delovanje konkurence, opozarjanje in podobno.
Delo propagandista, pravimo, da je ustvarjalno o-ziroma tvorno; neprestano se mora prilagajati nekim novim zahtevam, težnjam, potrebam, razmeram itd.
Kolikor je na svetu ljudi, toliko je okusov, želja in pričakovanj. Dati vse na skupni imenovalec in potegniti iz njega večino želja se marsikdaj ne posreči; zato je potrebno stalno bdeti nad delom ter ga dopolnjevati oziroma izpopolnjevati.
Površnemu opazovalcu propagandnih priporočil naj le v informacijo povemo da je za naše pojme preprost oglas, (vzemimo primer iz tovarne pralnega praška MIKSAL) terjal ogromno dela in znanja cele delovne skupine ljudi. Od izbire propagadnega priporočila, ki naj bo kratko in jedrnato, do oblikovanja oglasov in izbire manekena (osebe, ki propagira s svojim likom nove proizvode) je dolga in »abstraktna« (nejasna) pot. Besedo abstraktna uporabljamo namenoma, ker si je vse, kar na oglasu vidite, moral nekdo v glavi predstavljati. Ali bo njegova predstava ustrezala široki množici in jo bo ta sploh opazila, ali bodo fotograf, sestavljalec, tiskar, stavec in ostali sposobni slediti tej zamisli in želji propagandista, pa je vprašanje zase.
MIKSALU je zadnji preizkus reklame dobro uspel — pa ne toliko zara-
di nagradne igre, ki predstavlja dodatno nagraditev odjemalca, kot zaradi posrečene izbire manekena, ki s svojo popularnostjo pritegne bralca. Odtod tudi posrečena anekdota: Miksal pere odslej z aktivno močjo Kristine Remškarjeve!
Če bi bila reklama slaba, ne bi vzburila čustev kupcev in je le-ti sploh ne bi opazili.
To pot bi zaključili naš sestavek, v prihodnji števil-
ki pa bi vam, dragi bralci, pregledno posredovali bila co dela informativno propagandne službe v letošnjem letu.
M. Tomec - J. Slovenc
Marketing - kaj je vendar to?
Nadaljevanje s 5. strani
postavlja na raven študijskega biroja brez operativnih odgovornosti, na drugi strani pa omejevanje na operativne dejavnosti postavi marketing podjetja zgolj na operativno opravljanje prodaje. Bistvo marketinga kot ene najvažnejših funkcij podjetja v njegovem poslovanju je torej v tem, da učinkovito vodi podjetje glede na njegovo družbeno ekonomsko okolje, in to posebno glede na tržišče s pomočjo strnitve vseh informacij in odločitev, ki jih posredujejo raziskovalne in operativne dejavnosti.
POMEN MARKETINGA
Na koncu lahko rečemo, da je marketing posebna filozofija oziroma mišljenje, ki daje prednost študiju razvoja tržišča in potreb odjemalcev, ki so za podjetje interesantni, z namenom omogočiti pod-
jetju, da se prilagodi razvojnim tehnološkim, ekonomskim, komercialnim, socialnim in kulturnim spremembam in tudi, da zavestno ter strokovno sledi cilju svojega razvoja, kajti podjetje ni samo na trgu in tudi ne v socialno ekonomskem ter kulturnem okolju. Tako mišljenje pa se mora vzpostaviti v vseh službah podjetja, tako v nabavi, prodaji, tehnološkem razvoju, proizvodnji in kadrovski službi, kot tudi v finančni službi, če hočemo, da se bo podjetje strateško učinkovito prilagajalo vsem spremembam na trgu, ki se v zadnji dobi, to je v dobi znanstveno tehnološke revolucije, tako hitro razvija.
x) Kupci oziroma odjemalci se med seboj razlikujejo, zato jih moramo porazdeliti v skupine, ki imajo enake značilnosti glede povpraševanja.
Tone Glavan
Tudi kombinat v pomoč Pomurju
Kdorkoli le vsaj delno spremlja dogajanja v naši domovini in po svetu, vsekakor vse za hudo elementarno katastrofo, ki je letos prizadela že itak enega od najmanj razvitih predelov Slovenije, Pomurje in njegove prebivalce. Silovita povodenj jim je uničila že itak skromne pridelke in površine zemlje ter uničila domove in jih spravila v skrajni obup.
Zato sta republiški svet zveze sindikatov in gospodarska zbornica Slovenije naslovila na vse gospodarske organizacije in delavce poziv, naj nudijo svojo pomoč tako hudo prizadetemu prebivalstvu. Tudi politični aktiv kombinata se je tako po tej veliki naravni nesreči sestal in sklenil med delavci vseh DE izvesti solidarnostno akcijo. Dal je pobudo za sklic zborov delovnih ljudi, kjer naj bi se odločili za to, da odstopijo 2%> od svojega enomesečnega osebnega dohodka v pomoč Pomurju.
Že v septembru so bili organizirani zbori delovnih ljudi, na katerih so delavci
pristali, da odstopijo svoj osebni dohodek v prej omenjenem odstotku, v naslednjih enotah: DE uprava, DE pekarna Ljubljana, DE Ljubljansko področje, DE Pekatete, DE Šumi, DE Trgovina, DE Vrhnika, DE pekarna Lesce, DE Imperi-al Krško in DE pekarna Kranj. Ostale delovne enote tedaj še niso organizirale svojih zborov.
Prepričani smo, da v kombinatu ne bo nobene DE niti posameznika, ki ne bi sodeloval v tej humani akciji, zakaj dostikrat smo pomagali tudi prizadetim izven meje naše republike. Zato mora biti naša zavest še prav posebno sedaj usmerjena v pomoč Pomurju. Mislim, da ni odveč poziv vsem članom kolektiva kombinata, naj priskočijo na pomoč težko prizadetim ljudem, ki jim je voda poplavila polje, razrušila hiše in ceste in torej solidarnostno pomoč nujno potrebujejo.
Na koncu naj povem še, da je bilo v kombinatu meseca septembra zbranih v tej akciji 25.721,30 N din.
V. M.
Kegljači spet na stezah
Naslov sam pravzaprav malo pove, saj bi ob tem lahko razumeli, da so se kegljači Žita po daljšem presledku zopet »spomnili« in tako, za kratek čas vrgli nekaj krogel, podrli nekaj sto kegljev in za dlje časa prenehali gojiti ta šport. To pa ne drži, zakaj kegljači so v okviru rekreacijskega aktiva Žita nedvomno najprizadevnej-ši, če ne omenjamo no-
kor prineseta določene uspehe.
To se je odrazilo med kegljači Žita v vseh prej omenjenih delovnih kolektivih, ki so se doslej zbrali že na treh medsebojnih preizkušnjah. Boj med vrstami in posamezniki je bil na asfaltnih stezah zelo oster, a poudariti je treba, da so se po vsaki tekmi družno zbrali in na ta način tudi dodobra utrdili medsebojne tovariške in
samezni tekmovalci v svojih ekipah, poleg njih pa so po 100 lučajev metali še igralci, ki v ekipah niso sodelovali. Tako je nastopilo 25 moških (eden je odstopil), med ženskami pa le Gozdnikarjeva, ki je —• po 10-letnem premoru in brez vadbe — dosegla zelo soliden rezultat 165 kegljev na 50 lučajev. Zmagovalec med posamezniki je bil tako Štirn iz Kranja, medtem ko
Jože Skerbinek prejema pokal za ekipno zmago
Prizor s troboja kegljačev Žita na avtomatičnem štiristeznem kegljišču v Domžalah potrjuje, da je bilo tekmovanje zelo razgibano
gometnega moštva, ki je že dlje časa redno sodeluje v sindikalni nogometni ligi.
Ni odveč, če povemo, da kegljači v Lescah, Kranju in Ljubljani, kjer se je med de-Javci kolektiva kombinata ta šport najbolj razvil in uveljavil, redno vadijo, za kar jim je treba zares izreči pohva-°" ^°„ i'm služi na eni strani za učinkovito rekreacijo in utrjevanje telesne vzdržljivosti ter zdravja, na drugi stra-P' Pa je pri večini opaziti, da so že precej pridobili na spretnosti in znanju, ki jim omogoča postopoma dosegati Poljše rezultate. Kegljaški šport je kot rekreacija in tekmovalna panoga zelo priljubljen zlasti med delavci, ne glede na leta starosti. Je P° svoje tudi zelo privlačen, 'stočasno pa zahteva precej truda in prizadevanja. Smotrno delo in vadba pa vseka-
Najboljsi posameznik je bil Polde Štirn iz Kranja
športne vezi. To pa je tudi precejšnjega pomena.
NAJBOLJŠA LJUBLJANA IN ŠTIRN
Doslej zadnja kegljaška tekma je bila v soboto, 21. oktobra, na štiristeznem avtomatičnem kegljišču v športnem parku v Domžalah. Predvidevali so, da bodo nastopile štiri 6-članske moške vrste iz Kranja, Lesc, Ljubljane in Krškega. Krčane pa so zaman pričakovali, ker jih žal, iz neznanih razlogov ni bilo. Tako je ostalo znova le pri troboju, čeprav so prireditelji — to pot kegljači iz Ljubljane — računali, da bodo organizirali četveroboj in s tem razširili krog tekmovalcev.
Na tem tekmovanju so najprej nastopile moške vrste v ekipnem tekmovanju na 6 X 100 lučajev mešano v mednarodnem slogu. Boj je bil sprva precej izenačen, vse bolj pa je prevzemala pobudo ljubljanska vrsta pod vodstvom izkušenega igralca Jožeta Sterbineka. Le-ta je to pot sicer močno razočaral, čeprav je veljal kot glavni favorit in steber svoje ekipe. Na prejšnjih dveh tekmah je bil namreč najboljši. V ekipni tekmi je zmagala vrsta Ljubljane z 2195 podrtimi keglji, njen najuspešnejši tekmovalec pa je bil Planinšek s 380 keglji. Na drugo mesto se je uvrstil Kranj z 2121 keglji in je zaostal za Ljubljano za 38 kegljev. Njegov najboljši igralec je bil Štirn s 409 keglji, kar je bil sploh najboljši rezultat, dosežen v tej tekmi. Zadnje so bile Lesce z 2095 podrtimi keglji in z najboljšim igralcev Malackom, ki je podrl 376 kegljev.
Novost tekmovanja kegljačev je bil nastop posameznikov. Za uvrstitev so veljali rezultati, ki so jih dosegli po-
je favorit Skerbinek dosegel šele 6. mesto.
Zmagovalna ekipa Ljubljane si je priborila pokal, najbolj-
2.	Planinšek Anton Ljubljana	380
3.	Malacko Milan Lesce 376
4.	Rus Milan Ljubljana 369
5.	Kovačič Lesce	364
6.	Skerbinek Jože	362
7.	Pirc Jože (oba Ljubljana)	361
8.	Zupan	357
9.	Rus (oba Kranj) 355
10.	Kern Lesce	352
11.	Čibej Kranj	349
12.	Grad Dore Ljubljana 348
13.	Klančar Lesce	343
14.	Vidic Drago	341
15.	Tome Janez (oba Ljubljana)	339
16.	Bulut Lesce	335
17.	Osredkar	326
18.	Bobnar (oba Kranj) 325
19.	Vidmar	325
20.	Fister (oba Lesce) 320
21.	Mlinar Ljubo	304
22.	Rihtar	274
23.	Celarc (vsi Ljubljana) 240
Zmagovita vrsta kegljačev iz Ljubljane
ši posamezniki pa so prejeli praktične nagrade.
Vse kaže, da bodo kegljači tradicijo medsebojnih srečanj nadaljevali, k temu pa v prihodnje dodali še tekmovanje posameznikov, kar bo zanimanje za ta šport še povečal. In prav je tako!
REZULTATI — ekipe: 1. Ljubljana (Rus Milan 369, Planinšek Anton 380, Tome Janez 339, Grad Dore 348, Pirc Jože 361, Skerbinek Jože 362) 3159, 2. Kranj (Osredkar 326, Čibej 349, Bobnar 325, Zupan 357, Rus 355, Štirn 409) 2121, 3. Lesce (Vidmar 325, Kovačič 364, Klančar 343, Bulut 335, Malacko 376, Kern 352) 2095.
Posamezno:
Ženske (50 lučajev mešano): 1. Gozdnikar Slava 165 Moški (100 lučajev mešano): 1. Štirn Polde Kranj 409
24.	Berložnik Lesce 220
25.	Brinovec Bine Ljublja-
- odstopil -
Vodja tekmovanja Jože Pirc razglaša rezultate
GLASNIK »ŽITO«
Izdaja živilski kombinat »ŽITO«, Ljubljana, šmartinska c. 154. Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Janez Slovenc. Tehnični urednik Slava Gozdnikar. Naklada 1900 izvodov — Klišeji Ljudska pravica, Ljubljana — Tisk Železniška tiskarna v Ljubljani
Člani kolektiva!
Glasnik je vaš. Dopisujte vanj, sodelujte s članki, vprašujte!
Kegljači so se po tekmi seveda vsi skupaj tudi fotografirali
Sindikat je obravnaval aktualne probleme
Nadaljevanje s 4. strani Ta akcija je za našo družbo velikega političnega pomena, ker gre pri tej združitvi predvsem za izenačitev pravic zdravstvenega varstva kmetov in delavcev in da bi kmetje plačevali enak prispevek kot delavci. Obremenitev bruto dohodkov delavcev s prispevkom za zdravstveno zavarovanje bi se povečala za 2 % oziroma za 3,41 din mesečno. S to združitvijo pa bi kmečki zavarovanci pridobili pravice ambulantnega in specialističnega zdravljenja, ugodnejše pogoje za zdravljenje v bolnišnicah, ugodnosti pri nakupu zdravil, pravico do zdravljenja in okrevanja v zdraviliščih, možnost pregledov, popravljanja zob in njihove nege, vse tako, kot imajo delavci v gospodarskih organizacijah.
Referendum bo 20. novembra 1972, kombinat bo imel več volilnih enot in mora konferenca določiti štab za izvedbo referenduma, komisijo za sestavo volilnih imenikov ter volilni odbor za volilno enoto, ki bo na Šmar-tinski cesti
V razpravi so vsi prisotni menili, da so za uspeh referenduma odgovorni predvsem samoupravni organi in politične organizacije v kombinatu.
Konferenca sprejme sklep, da je treba preskrbeti potrebno informativno gradivo, objaviti ustrezne članke v glasniku Žito, sestaviti štab za izvedbo, sklicati sestanke SDE in sindikalne organizacije, pripraviti zbore delovnih ljudi in jih temeljito seznaniti s temi problemi, 20. novembra pa izvesti referendum.
Nato je konferenca imenovala člane političnega štaba komisijo za volilne imenike ter volilni odbor za izvedbo referenduma v enotah na Šmartinski cesti.
• — Sledila je precej široka razprava o novem osnutku mestne skupščine in skupščin občin o stanovanjski graditvi za leta 1972—1976.
Osnovno vprašanje, omenjeno v tem osnutku, je stopnja izločanja sredstev. Ta je na območju Ljubljane dose daj znašala 4 % od bruto OD predlog pa je, da bi se po večala vsaj za 6 %.
Osnutek nadalje predlaga, da bi se 30 % teh sredstev dalo v obvezno vlaganje pri banki, 30 % v solidarnostni sklad pri občinah, 40 % zbranih sredstev pa bi ostalo delovnim organizacijam.
Sredstva, vložena pri banki, bi se rabila za obvezno posojilo delovnih in drugih organizacij banki. Tako združena sredstva bi omogočila večje osredotočenje sredstev za odpiranje večjih gradbišč in kasneje zagotovila posojila vlagateljem.
Iz solidarnostnega sklada bi se gradila najemniška stanovanja in dajala pomoč tistim družinam in posameznikom, ki ne morejo plačevati stanarine.
V razpravi so bile dane naslednje pripombe:
—	pojavlja se bojazen, da ta sredstva ne bodo pravilno izkoriščena in da se bodo koristila v druge namene, kar se je pri podobnih stvareh že dogajalo. Kdo zagotavlja, da bo nad temi sredstvi zadostna kontrola in če se bodo gradila res najemniška stanovanja, ker je to trenutno najbolj pereč problem.
—	predlaga se, da bi se sredstva, ki bodo vložena v banki, uporabila v glavnem za graditev najemniških stanovanj, ne pa za dodeljevanje kreditov.
—	pojavlja se bojazen, da ne bi šlo preveč teh sredstev za subvencije.
—	predlaga se, da bi se s temi sredstvi šlo v celovito gradnjo, ki naj bo sodobna, toda cenena, ne pa luksuzna, kot se to pojavlja sedaj. Najemniška stanovanja naj bodo tipska z vsemi pritiklinami, notranjost pa naj ureja vsak posameznik po svojih možnostih.
—	urediti bi bilo potrebno našo zakonodajo glede urbanistov in arhitektov, da se ne bi izživljali pri graditvi teh najemniških stanovanj.
—	urediti bi bilo potrebno tudi glede nakupa zemljišča, ker vsak želi, da zemljišče proda čim dražje.
—	postavlja se vprašanje, kdo nam daje zagotovilo, da bo vse tako izpeljano, kot je navedeno v tem osnutku.
—	nadalje se postavlja vprašanje, če bo naša gradbena operativa sploh sposobna s temi sredstvi zgraditi čim več stanovanj, ker nimamo dovolj na zalogi najosnovnejših surovin, kot so cement, železo in opeka. Najprej bi morali zagotoviti te surovine.
—	stanovanjska politika našega kombinata je imela v zadnjih letih precejšnje uspehe in je bilo rešenih veliko stanovanjskih problemov naših delavcev. Glede
Odšla sta
Dolgoletno delo to variša Edvarda Miheliča in tovarišice Frančiške Jarc v DE pekama Novo mesto je končano, zakaj oba sta odšla v zasluženi pokoj.
Dne 18. februarja letos se je poslovil od članov kolektiva pekarne Novo mesto tovariš Edo Mihelič, vedri, žilavi Belokranjec. Posestniku Niku Miheliču v Vinici se je leta 1913 rodil Edo, eden od petih sinov te družine. Tako so mladost, čas šolanja in uk v pekovski stroki potekali mlademu Edu v Vinici. Mehkoba belokranjske pokrajine in blag značaj čustvenih ljudi sta izoblikovala pošten in veder značaj delovnemu Edu.
kreditov za leto 1973 pa kaže bolj slabo, ker moramo najprej zgraditi samski dom. • — Sledilo je poročilo komisije, ki pripravlja osnutek glede akta o uveljavitvi ustavnih dopolnil in ustanovitvi temeljnih organizacij združenega dela v kombinatu.
Komisija je pripravila več predlogov, koliko temeljnih organizacij naj bi bilo v kombinatu, kako naj bi se delile, ali po tehnološkem ali teritorialnem načelu ali pa bi bila samo ena temeljna organizacija.
Nazadnje je bila komisija mnenja, da bi najbolj ustrezala delitev po kombiniranem proizvodno-teritorialnem območju oziroma na podlagi bazenskega tipa. Tako bi imeli 5 temeljnih organizacij in to: temeljno organizacijo dolenjskega področja, temeljno organizacijo gorenjskega področja; v Ljubljani pa temeljno organizacijo skupnih služb, mlinarsko-predelovalno temeljno organizacijo in temeljno organizacijo konditorstva.
Osnovni namen ustanavljanja temeljnih organizacij je, da se odločanje prenese čim bliže proizvajalcem in da odločajo ter sami razpolagajo z ustreznim dohodkom.
Ustanovili bi se tudi sveti temeljnih organizacij, ostali pa bi še naprej sveti delovnih enot in sindikalne organizacije.
izmed svojih članov pa bi temeljne organizacije volile člane v svet delegatov kombinata, ki bi bil skupni organ vseh temeljnih organizacij.
Po razpravi je bilo sklenjeno, naj komisija obdela več predlogov ali variantnih rešitev glede TOZD ter naj bi bila s tem zagotovljena možnost širšega razpravljanja med delavci, preden bi prišlo do končne odločitve.
Gradivo bo v podrobnostih objavljeno tudi v Glasniku Žito, da bo lahko vsak posameznik dodobra seznanjen s to problematiko.
v pokoj
Ko je mojster opustil obrt, se je Edo udinjal v mlinih in žagah ob Kolpi.
Leta 1934—1935 je odslužil vojaški rok v Kosovski Mitroviči.
Po odsluženju vojaškega roka se v zaostali Beli Kra-
jini ni mogel zaposliti, zato je pomagal pri viniškem trgovcu šterku. Leta 1939 je odšel v Nemčijo na sezonsko delo. Vojna vihra pa ga je potegnila domov, odkoder je v jeseni leta 1941 odšel k partizanom. V nemški ofenzivi na Črn-mošnjice so ga pri Mi-klerih ujeli in zaprli v Kočevju, odkoder je bil transportiran v Dachau. Po os-voditvi se je vrnil domov in bil dodeljen komandi mesta Novo mesto. Po demobilizaciji se je zaposlil v novomeški tekstilni indu-striji. Po treh letih se je vključil v delo v mestni pekarni Novo mesto, kjer je s kratkimi prekinitvami, zaradi bolezni in preselitve družine v Vinico, delal polnih 15 let in pol. No gotovo bi še vnašal vedrino med sodelavce s svojim pristnim viniškim narečjem ob komentiranju domačih in tujih dogodkov, če bi imel urejeno stanovanjsko vprašanje. Tako pa ga je oddaljenost družine, ki se je morala zaradi razmer preseliti v Vinico, edini takratni možni izhod iz stiske, nekoliko utrudila, da je izkoristi možnost in se upokojil.
Tovarišica Fani Jarc je kot dobra gospodinja z veseljem opravljala delo v obratu keksarna od 1. 10. 1960 pa vse do 27. 6. letos, ko je zdravniška komisija predlagala invalidsko upokojitev. Tovarišica Fani je bila rojena leta 1913 v Novem mestu, tu obiskovala osnovno šolo in se izučila za pletiljo.. Oče je kot vojak v prvi svetovni vojni padel v Galiciji. Mati se je s tremi mladoletnimi otroki težko prebijala skozi življenje. Tako je mala Fanika že od mladosti okušala samopremagovanje in odpovedi od neizmernih otroških želja, ki ji nikoli niso mogle biti izpolnjene. Živela v skromnem, toda poštenem in delovnem okolju. Komaj si je ustvarila družino, je Fani ostala sama z otrokoma, kajti dru-
Alkoholizem zavzemaj tako v Sloveniji kot v Jugoslaviji, vse večji obseg in postaja vedno večji socialni, zdravstveni, ekonomski in splošni družbeni problem.
Podatki, ki bi nam lahko osvetlili razširjenost alkoholizma pri nas, so razmeroma skromni. Pred nekaj leti je bilo ocenjeno, da je v Jugoslaviji 300.000 do 400.000 kroničnih alkoholikov. Ta podatek je v skladu z verjetnostnim ra-
ga svetovna vojna je potegnila moža v boj. Kot partizana so ga Nemci ujeli, zaprli v Novem mestu, nato odpeljali v Ljubljano, odkoder je bil transportiran v Salzburg. To jo je zelo prizadelo in težko življe-
nje med okupacijo ji je pustilo posledice na zdravju. Bolezen, ki je sledila, je zadržala možnost zaposlitve. Po izboljšanem zdravstvenem stanju se je zaposlila v keksarni novega obrata DE pekarna Novo mesto. Z veseljem je vsak dan vstajala ob 3.30 uri, da je bila ob 4.45 uri na delovnem mestu. Oddaljenost doma od delovnega mesta in pa čas začetka dela sta jo prisilila, da je imela vsak dan peš hoje nad 2 kilometra. Njena vestnost, delovna vnema in čut odgovornosti niso dopuščali zamud, še manj pa izostankov. Zaradi svoje srčne kulture in skromnosti pa si je ustvarila ugled in pridobila naklonjenost sodelavcev. Vsi smo jo vzljubili, saj s svojo razsodnostjo ni prišla z nikomer navzkriž. Žal, da njene moči niso zmagovale napora in morala je prekiniti delovno razmerje.
Obema odhajajočima sodelavcema želimo, da bi še dolgo let uživala v mirnem okolju svojega doma, osrečevala družino in imela mnogo vedrih trenutkov!
Silva Buk
čunom, po katerem je pri vsakem prebivalstvu najmanj 3—5 % alkoholu vdanih ljudi. Če pa v navedenem številu prištejemo še druge osebe, ki so prizadete zaradi alkoholizma —■ predvsem družinske člane alkoholikov — ugotovimo, da je v Jugoslaviji zaradi alkoholizma neposredno ali posredno prizadetih najmanj 1 milijon in pol do 2 milijona ljudi.
(Dalje prihodnjič)
Boj proti alkoholu
Svet za zdravstvo in socialno varstvo pri skupščini občine Ljubljana Moste Polje je imel ob koncu oktobra razširjeno sejo, na katero so bili povabljeni tudi zastopniki gospodarskih organizacij s področja občine.
Osrednja in glavna razprava je potekala glede boja proti alkoholizmu, ki v naši republiki zavzema že za-strašljivo velik krog.
Na tej seji so sprejeli predlog akcijskega programa za boj proti alkoholizmu, ki naj bi ga izvedle vse organizacije. Nekatere prednosti iz tega programa bomo objavili prihodnjič. To pot pa želimo bralce seznaniti s pogubnostjo tega človeškega zla in z žalostno usodo ljudi, ki se vdajajo alkoholu.