44. Stev.
V Ljubljani, sobota 19. novembra 1921.
Leto II.
Izhaja tedensko.
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo:	Narodni	dom,
Tajništvo Narodno - socialistične stranke. Tetef. št. 77. Iiiserati po dogovoru.
PRAVDA
Posamezna števitba stane H160.
-vniStvo: Ljubljana, Gra e 7, levo. Telefon	'T~.
Naročnina: Mesečno	an.
Naj pokažejo uspehe!
Dan na dan kriče policajdemo-kratski listi na polna usta o uspehih, ki so jih baje dosegli v korist malega človeka.
Ne glede na lažnjivo vabo izkoriščevalcev, ki hočejo spraviti veriž-nika in delavca pod en klobuk, je umestno, da si pobližje ogledamo socijalno delo verižniških človekoljubov.
Najprimitivnejša zahteva delavnega človeka je, da hoče živeti življenje, ki je človeka vredno, in da je za bolezen in starost preskrbljen. Da to doseže, mora biti delavec organiziran in zastopan v zakonitih delavskih zastopih- V kolikor si ne more pomagati sam, mu mora priskočiti na pomoč država, ki skrbi za svoje državljane preko vlade.
Vlado in vso moč, torej tudi skrb za delavstvo imajo sedaj v rokah demokrati.
Prvo, kar so storili, je bilo, da so ukinili v škodo pretežne večine našega delavstva osemurni delavnik. Ko so razbili delavske organizacije in ugrabili njihov bore prište-deni denar, so izročili delavstvo na milost in nemilost inozemskim židovskim in nemškim pijavkam. Naši delavci v Trbovljah, na Jesenicah, v Sevnici itd. se prav dobro zavedajo. da so jih potisnili pod peto nemškega valpeta naši lažidemo-krati, ki kar na debelo uvažajo v državo tuje delavce in uradnike, da bi s tem ubili domače ljudi.
Zastopnik lažidemokratov je' delavcem javno odrekel pravico do političnega udejstvovanja in jim s tem kratil svobodo, ki jim je zakonito zajamčena. O delavskih zbornicah ni več ne duha ne sluha in je bilo vse govoričenje le pesek v oči.
Kar se pa tiče socijalnega zavarovanja. so storili ljudomili policaj-demokrati le toliko, da so izročili delavske socijalno zavarovalne zavode v roke delavskih sovražnikov — kapitalistov!
Nič bolje ne postopajo lažidemo-kratske pijavke z uradništvom. Še one borne pravice, ki jih je urad-ništvu priznala trhla Avstrija, so mu
sedaj naši »napredni« policajdemo-krati ugrabili!
Politične pravice so uradnikom skoro docela ukinili. Uradnik ne sme biti poslanec niti občinski funkcijo-nar.
Službeni prejemki so v razmerju z naraščajočo draginjo, povzročeno baš po demokratskih izvozni-čarjih, vedno manjši, zato pa se vedno bolj množi število uradnih ur. S tem pa so pripravili ubogo paro še ob postranski zaslužek v prostih urah.
Višek človekoljubnosti pa so dosegli lažisocijalni švadronerji s podlo namero, da se ukinejo uradniku, ki je nad pol leta bolan, vse draginj-ske in rodbinske doklade. Torej siromak, ki je že z boleznijo dvakrat udarjen, naj bo kaznovan z beraško palico in z rodbino vred pognan v bedo in obup!
Kdo si upa pri vsem tem govoriti o največjih siromakih penzijoni-stih?
To je vse socijalno-osrečevalno delo policajdemokratov.
Ker nočemo biti krivični, moramo omeniti tudi pozitivno, dasi ne preveč častno stran njihovega socijalnega delovanja.
Z brezvestnimi valutnimi špekulacijami in nesramnim izvozničar-stvom so nam ustvarili draginjo, iz katere ne najde nihče izhoda- Podkupljeni od židovskih milijonov, so ;iam importirali na stotine židovskih pijavk in natepli na tisoče izstradanih nemških kolonistov, ki odjedajo domačim ljudem kruh.
Za ublažitev stanovanjske bede niso niti z mezincem mignili.
Da uničujejo zadruge malega človeka, ]e naravno in od verižnikov boljšega ni pričakovati. Malo bolj čudno pa je, da ti patentirani zakupniki kulture uničujejo našo komaj pridobljeno univerzo, ker najvišji zastopniki znanosti nočejo plesati po melodijah nekulturnih verižnikov.
To je v kratkih besedah »socijalno« delo policajdemokratskih verižnikov osvetljeno z negativne in pozitivne strani!
Tedenske vesti.
Besni naskoki verižnikov. Koalicija dela, ki je iztrgala demokratom ljubljanski občinski svet, strašno bode demokrate v oči in psujejo in jo skušajo osmešiti pri vsakem njenem koraku. Najzlobnejše je v svoji nepoštenosti pri tem seveda zopet »Jutro«, ki pa je pri tem tako nerodno, da v isti številki postavlja samo sebe na laž. Med domačimi vestmi v svoji nedeljski številki namreč pod nalovom »Draginja« napada koalicijo, češ, da je ona kriva rastoče draginje na ljubljanskem trgu, in da ničesar ne stori proti nji, v šesti ftotici za »Draginjo« pa samo poroča, da je koalicija dela ustanovila občinsko sodišče za pobijanje draginje in odredila najenergičneje postopanje proti navijalcem in verižnikom. Prvi mesec vlada NSSarjev torej ni prinesel velikega koraka navzdol, temveč sploh prvi korak k samoobrambi občine pred oderuhi, špekulanti in veriž-niki, ki jih ščiti »Jutro«. NSS je vladi, v kateri imajo demokrati odločujočo moč na javnem shodu povedala, kje da leže vzroki današnje draginje in kako zboljšati nevzdržne razmere, v odgovor je od državotvorcev prejela posmehovanje bednim in gladujočim narodnim plastem in mož, ki se trudijo vsaj z lokalno samoobrambo omiliti draginjo. Ljudstvo pa ima zasmehovanja dovolj in okoli »Jutra« bodo ostali končno le šc oni, ki tja spadajo: špekulanti, navijalci in verižniki. Za draginjo dela »Jutro« odgovorno NSS. Stranka, ki sedi že mesece in mesece na vladi, ki ima v rokah državno go-
udeležc občnega zbora in vstopijo v kolo društvenikov. Nadejamo se, da ne bo nobenega narodno zavednega Slovenca, nobene rodoljubne Slovenke, ki bi ne pristopila tej velevažni organizaciji. Priglasitve sprejemajo uredništva listov. Dolžnost vseh naših somišljenikov je, da v najobilnejšem številu pristopajo Ligi in to tembolj, ker je naša stranka edina v Jugoslaviji, ki vzdržuje z bratskim češkim narodom trajne in najožje stike.
Zobotehniki, ki so tuji državljani bi morali po odredbi ministrstva /a narodno zdravje pri nas izgubiti koncesije, toda Udruženje zobotehnikov je storilo korake, da sc postopanje ustavi. Ako bi se odredba izvedla, bi v Ljubljani odpadla skoraj polovica zobotehnikov. Nerazumljiva je zaščita tujcev od strani naših zobotehnikov, ki si na ta način sami ustvarjajo konkurenco po tujih priseljencih in pomagajo na la način poplavi naše države po nemških in židovskih kolonistih.
Mož ki je imel 283 zaročenk. Pariški listi so pisali, da je postal za vojskovodjo Foch-om najslavnejši mož neki Dezire Landri, ki stoji te dni pred sodnijo v Parizu. Ta proces je najbolj senzacionalen kar jih pomni francosko sodstvo. Landri, ki se je izdajal enkrat
za inženirja, drugič za konzula, tretjič za uradnika notranjega ministrstva, je imel v celem 283 zaročenk. Vsem je obljubljal in prisegal, da se bo poročil z njimi. Landri pa ni bil samo goljuf in zapeljivec, ampak tudi ubijalec. Izmed 283 žensk, ki je imel razmerje z njimi, se jih je priglasilo na sodnijo 273;	10
pa jih je izginilo. Kakor je sodnijska preiskava dognala, je Landri občeval s svojimi zaročenkami v neki vili izven Pariza, kjer je počenjal strašna grozodejstva. Tekom treh let je svoje zaročenke okradel za 55 tisoč frankov, poleg tega je ubil 10 žen in enega otroka. Da bi mu nihče ne prišel na sled, je mrliče sežigal. Toda naj je razbojnik še tako previden, roka pravice mu vendarle pride na sled. Sodnija je prišla stvari na sled s tem, da je pri preiskavi našla ostanke človeških kosti in neki beležnik, iz katerega je bila razvidna cela Landrijeva zgodovina zadnjih treh let. O vsaki zaročenki je vodil natančni seznam, kedaj se je seznanil z njo, za koliko jo je okradel, kdaj jo je ubil itd. Mož nastopa pred sodnijo humoristično, kakor v komični igri. Kaj takega v Parizu ne pomnijo. Obsojen bo na smrt, dasi bi za taka strašna dejanja zaslužil šc veliko hujšo kazen.
Proslava is letnice Sion Gregorčičeve smrti i Mestnem inu v Liljani.
Izobraževalno društvo »Bratstvo« je priredilo v torek 15. t. 111. v proslavo 15 letnice Simon Gregorčičeve smrti predavanje z recitacijami njegovih biserov. Proslave se je udeležilo precej občinstva, ki je pazno sledilo vsemu, kar mu je »Bratstvo« na večeru nudilo. Otvoril jc proslavo z vznesenimi besedami v imenu »Bratstva^ tov. Vlado Kravos. Program ve-vera pa je otvorila deklamacija »Kesanje«, ki jo je izredno dobro podala sestra Vida Juvanova. Recitirala ie poleg tega tudi ljubko pesnitev »Ob zibki«. Nato je sledila lirično-otožna pesnitev »Rabeljsko jezero«, katero je podala s. Minka Klepčeva. Sestra Pavšičeva je recitirala biser Simona Gregorčiča »Soči«.
Zaključil je recitacije tov. Slavoj Rebec z »Naš čolnič otmimo« in »Velikonočno«.
Recitacijam je sledilo predavanje tov. Zorko Fakina, ki nas je v resnici iznenadilo. V lepem temeljitem in obširnem govoru je očrtal predavatelj popolno sliko pesnikovega življenja, njega pomen za naš narod, njegove življenjske boje in njegovo zadnjo pot. H koncu je predavatelj recitiral globoko, pomembno »Pepelnično«, katero je predavatelj podal v tonu, ki je v resnici fasciniral vse poslušale.?.
Tov. Kravos je potem zaključil lepo uspelo proslavo z lepimi besedami in pozval navzoče, da zakličejo spominu enega največjih naših liričnih genijev »Slava«, čemur so se navzoči radi odzvali. »Bratstvo« je s tem večerom pokazalo, da je našlo pravo pot, da zadosti svojemu cilju.
Državne naloge prihodnjih tednov.
spodarstvo in odločilen vpliv v naši zunanji in notranji politiki, ta stranka hoče NSS naprtiti svoje grehe. Radovedni smo, kdaj jo bo obdolžila krivde, da pada naša valuta v Curihu. Sodeč po dosedanji pisavi državotvornih listov, pač tudi do tega ne bo trajalo dolgo!
Našim restavraterjem, krčmarjem in kavamarjem. V kratkem Vas pose-tijo odbornice »Kola jugosl. sester« s prošnjo, da prevzamejo v razprodajo svojim gostom srečke. Vi, ki ste bili vsikdar na mestu, kadar je šlo za rodoljubno in človekoljubno delo, pokažite tudi sedaj, da znate ceniti trud naših »Kolašic« in ugodite njih prošnji ter se potrudite čimpreje razpečati srečke, kojih glavni dobitek je 50.000 kron. Odbor »Kola jugosl. sester«.
Kolo jugosl. sester prosi za naslove revnih čitalnic v Sloveniji. — Seja izredna v četrtek ob 5. uri v društveni sobi.
ugoslovensko-Ceškoslovaške Lige ustanovni občni zbor se je vršil v sredo, dne 9. t. m. ob 20. v mestni zbornici na magistratu. Na dnevnem redu so bile volitve odbora. Novo društvo si je nadelo nalogo gojiti bratske stike med češkoslovaškim in jugoslovenskim narodom tako na kulturnem kakor na gospodarskem polju ter skrbeti za čim najtesnejše zbližanje obeh bratskih narodov. Vse one, ki jim je slovanska vzajemnost ideal in ki se zavedajo velike važnosti kulturnega in političnega zbližanja in spoznavanja s Cehoslo-•vaki in Jugosloveni vabimo, da se
Stremljenje za enotno narodno državo, ki je privedlo do uedinjenja vseh treh jugoslovanskih plemen v eno samo državo po krivdi strogo centralističnega, policajskega sistema današnje vlade ponehava. Prvo navdušenje se jc porazgubilo, vlada pa ie s stalno ponavljajočimi se napakami -storila vse, da ubije pri posameznikih, kot pri celih plasteh ljudstva ljubezen do skupne države in ni storila ničesar, da bi ustvarila in poglobila državno zdvest in državljanski ponos. Cele obširne jugoslovanske pokrajine niso zastopane v paramentu in vlada dosedaj ni storila prav nikakega koraka, da bi našla kako pot do sporazuma s temi zastopniki.
Naš parlament ni popoln. Z nasilno odredbo so iz njega izstisnili komunistične poslance in za njimi so prostovoljno odšli še drugi. Radič s svojimi backi pa sploh še ni prestopil praga beogradskega parlamenta in kot vse kaže, tega tudi v bodoče tako kmalu ni pripravljen storiti.
Naša država preživlja danes krizo, kot jo tekom svojega triletnega obstoja še ni doživela. Vse naše državno gospodarstvo je bolno na smrt. Spori
o	državni upravi so čimdalje večji in
ostrejši. Naša valuta je padla na nezaslišano nižino. Širokih plasti naroda se polašča čimdalje večje razburjenje, da naravnost obup, vsled vedno rastoče draginje, ki jo gospodarsko slabejši sloji nikakor več ne morejo prenašati. Potreba notranjepolitičnega sporazuma ni bila nikdar večja od danes, ker edino trezen sporazum med zastopniki vseh jugoslovanskih pokrajin nas lahko reši pred katastrofalnim gospodarskim in sledečim mu političnem polomu.
Zahtevamo vsled tega nujno, da vlada takoj pokliče na razgovor zastopnike opozicijonalnih strank ter skupno z njimi postavi temelje za sporazum in koncentracijsko vlado, ki bo edina kos izpeljati državni voz iz gospodarskega, političnega in moralnega blata, v katerega ga čimdalje globlje poriva nesrečni strankarsko-koruptni demokratsko-radikalni režim. S pošteno revizijo vidovdanske ustave se bo končal boj za revizijo ustave, ki slabi našo državo na zunaj in znotraj in položil se bo tfiko resnično temelj za državni razvoj, brez katerega moramo prej ali slej obtičati v blatu. Naj se vlada zaveda teh svojih dolžnosti in jih v interesu države čimpreje izpolni.
Zborovanje kmetov na Barju.
Preteklo soboto ie priredila krajevna organizacija narodno - socijali-stične stranke zborovanje kmetov, ki sc je vršilo v gostilni pri »Moharju« na Barju. Namen zborovanja je bil, zasli-
šati želje kmetov z ozirom na porazdelitev zemlje Kozlerjevega veleposestva. Občinski svetovalec tov. Zorko, ki je otvoril zborovanje, je povdarjal, da je sklicala narodno-socijalistična stranka
shod radi tega, ker so to željo že na zadnjem shodu izrazili kmetje in sicer v to svrho, da dobi vpogled v njihove razmere in da ji bo mogoče lažje uspešno braniti koristi malih kmetov, za katere se bo NSS v smislu svojega programa vedno najenergičncje zavzemala. Prestavil je nar. poslanca tov. Brandnerja, nakar je otvoril debato, v katero je poseglo večjo število kmetov, ki so se v svojih izvajanjih razdvojili v dve skupini: Prva skupina je vstrajala na tem, da naj svet ostane tudi zanaprej tako, kakor je bil doslej v najemu, torej pri starem, dočim je druga skupina (majhni kmetje) odločno zahtevala, da se mora zemlja razdeliti na novo in sicer tako, da bodo pri tem upoštevani predvsem mali kmetje, katerim sedanja ped zemlje ne zadošča, da bi mogli preživljati svoje družine. Z ozirom na to, da vsled razumljivega nasprotstva, ki je zavladalo pri razpravi med omenjenima dvema skupinama z nasprotujočimi si interesi, je poslanec tov. Brandner izjavil, da bo nar. soc stranka sklicala sestanek za vsako skupino posebej, da bo mogoča mirna razprava in da dobi popolnoma jasno sliko o resničnih potrebah Bar-janov. Povdaril pa je, da bo NSS ščitila predvsom one, ki so njene pomoči najbolj potrebni. Nato je razpravljal o agrarnem vprašanju v Bosni in Hercegovini in osvetil politiko samostojnih
kmetov, ki bi se nikdar ne smeli vse-sti z velikimi grajščaki k eni mizi. Ko je tov. Brandner kritiziral slabo gospodarstvo v naši državi in primerjal vrednost naše krone z italijansko liro, dasi je Italija v pogledu bogastva beračica naprain Jugoslaviji, je neka ženska napravila medklic: »V Avstriji bi bilo boljše!« Na ta medklic je poslanec Brandner odgovoril sledeče: »če kdo misli, da bi bilo v Avstriji boljše, tega opozarjam na to, da Avstrija še vedno eksistira tako, da je mogoče vsak čas okusiti avstrijske dobrote. Idite v Gradec ali Celovec in videli bodete, kake dobrote uživate tamkaj. Če je jugoslovanska krona 14 krat manj vredna od italijanske lire, pa je nemško avstrijska krona 22 krat manj vredna od naše krone! Avstrija ima toliko dolga, da bo nastopil vsak trenutek bankerot. Zato vlagajo avstrijski denar v naše denarne zavode, ker nimajo nobenega zaupanja do svoje države, ki stoji na robu propada. Kogar srce vleče v Avstrijo, da z njo skup propade, ta si ta špas lahko vsak čas privošči. Mi smo vneti za Jugoslavijo: ako pa kritiziramo slabo gospodarstvo njenih ministrov, delamo to radi tega, ker hočemo, da bi bila srečnejša in bogatejša, za kar ima vse predpogoje«. Brandnerjev govor so splošno odobravali, na kar je tovariš Zorko, zahvaljujoče sc za lepo udeležbo, zaključil zborovanje.
Isra buržoazije.
Buržoazija, to je velika gospoda, ki živi od dela drugih. V naši državi se zbira buržoazija v radikalni in demokratski stranki, ki sta sedaj skupaj na vladi. Programatične razlike med njima ni najti, ena je bolj reakcijonarna (nazadnjaška) kot druga. Da se ti dve stranki doslej še nista združili, temu so vzrok večinoma osebnosti. Radikalci, ki imajo za seboj lepo tradicijo (preteklost), bi neradi odstopili v skupni stranki važna mesta tudi demokratom, kateri pa bi ne prišli radi ob vpliv in veljavo. Tako pa se raje med seboj prekljajo na škodo naroda in države.
Najbolj zanimiva pa je igra buržoazije v vprašanju ministrstva socijalne politike. O tem smo pisali že v zadnji številki. Toda, kakor se stvari razvijajo, dobivamo čimdalje bolj vtis, da bi buržoazija, ki na polju socijalne politike ne more pokazati nobenega uspeha, rada zadovoljila varano delavstvo s tem, da mu dokaže, da je uspela v veliki borbi na' ta način, da se ministrstvo za socijalno politiko ne bo ukinilo, kakor se je nameravalo. Ker buržoazija, ki je sedaj na vladi, delavstvu noče pomagati in ker obstoji še vedno nevarnost, da znaten del gre na levo, je vrgla v svet vprašanje ukinjenja ministrstva socijalne politike. Ona misli.
da se bo zadovoljilo delavstvo že s tem uspehom, da se to ministrstvo ne ukine, in da mu druzega ne bo treba dati.
In res. Socijalni demokrati so ubogali buržoazijo ter so na njen namig sklicali v Ljubljani protestni shod, ki pa je bil sila slabo obiskan. Če se grožnja buržoazije, da se ministrstvo socijalne politike ukine, ne izpolni, bodo naravno smatrali socijalni demokrati svoj shod v Mestnem domu za velik uspeli.
Tako meče buržoazija delavstvu pesek v oči. S šibo zagrozi in jo zopet umakne. In to naj bi zadoščalo?!
Mi pa pravimo, da nam nikakor ne zadošča, da sc ministrstvo socijalne politike ne ukine, ampak zahtevamo poleg tega, da to ministrstvo tudi dela, da bo delavstvo imelo koristi od njega.
Nekoč so utemeljevali demokrati (liberalci) potrebo ministrstva socijalne politike s tem, da so naglašali, da bi naše ujedinjcnje ne bilo niti odkritosrčno niti napredno, ako bi s političnim ujedinjenjem ostala nerešena socijalna vprašanja, ako bi politično osvobojeni bratje čutili i nadalje breme socijal-nega robstva.
To so lepe besede, samo da jih doslej v dejanju nismo čutili. V tem oziru se bo moralo veliko izpremeniti.
Ptuj v internadjonainih rokah.
Ob volitvi ptujskega župana so nam demokrati hudo očitali, da smo s tem. da so naši občinski svetovalci oddali prazne glasovnice, zakrivili, da je prišel Ptuj v roke intcrnacijonalne
stranke. Mi smo jim takrat odgovarjali, da bi bila za nas v narodnem oziru težka izbira, ker so tudi demokrati v Ptuju vedno podpirali nemškutarijo, pač pa bi bila njihova dolžnost, da iz-
volijo narodnega socijalista, s čimur bi bilo dano zadoščenje na eni strani narodnjakom, na drugi pa tudi socija-listom.
Danes pa hočemo dokazati, da bodo v bodoče demokrati iz strankarskih ozirov prepustili internacijonali absolutno oblast ne samo v Ptuju, ampak tudi v Mariboru. Po novem volilnem redu za Slovenijo, ki je bil pretekli teden sprejet v zakonodajnem odboru po prizadevanju slovenskih demokratov, dobi v občini avtbnonmih mest absolutno oblast relativno najmočnejša stranka. To se pravi, ona stranka, ki dobi največ glasov (v Mariboru in Ptuju soci-jalno-demokratična), dobi polovico občinskih mandatov minus enega in je pri preostankih ravno tako upoštevana kakor ostale, tako da ima v svojih rokah absolutno moč v občini. Ce bo pri
prihodnjih volitvah isti izid, kakor pri zadnjih, bodo absolutni gospodarji Maribora in Ptuja socijalni demokrati. Danes soc. demokrati niso absolutni gospodarji tic v Mariboru in ne v Ptuju, čeprav imajo v obeh mestih župana, to pa zategadelj, ker sta njihova župana odvisna od drugih strank. Po novem volilnem redu pa bodeta absolutna gospodarja, ker so tako hoteli demokrati samo zato, da rešijo Ljubljano, ker so v Ljubljani oni relativno najmočnejša stranka. Torej iz strankarskih ozirov žrtvujejo demokrati naša obmejna mesta!
Ko bi mi narodni socijalisti zahtevali takšen volilni red, kako bi planili po nas! Toda oni so patentirani narodnjaki in državotvorci, in ker nihče ne dvomi o njihovem domoljublju, delajo kar hočejo.
Pomenki.
Policajdemokratom v spomin!
Kdo je podpisal pred leti pakt z ljubljanskimi Nemci? — — — Kdo je padel po prevratu klerikalcem krog vratu in sedel skupaj ■/. njimi k isti mizi v koalicijski vladi?-----------
Kdo je milo prosil pred volitvami v konštituanto in pred občinskimi volitvami klerikalne pomoči?.... Kdo ponuja sedaj klerikalcem ministrski portfelj v libcralno-radi-kalski koaliciji, da se ne zrušijo verižniški stolčki? ....
Ali niso to morda policaj-demo-krati?
Kontrola:
Verižniki in lenuhi so se\ odločili, da bodo kontrolirali delo, za katero so sami preneumni.
*
Lojalnost
zahtevajo zase ljudje umazanih instinktov in podlih manir.
*
Hvala lepa!
»Pondeljek« konstatira, da so narodni socijalisti po veliki večini odločno naprednega mišljenja.
Res je; in baš zato se ogibljejo nazadnjaških verižnikov!
❖
Nekaj za verižnike.
Verižništvo je zločin nad narodom in državo; — verižnik je veleizdajalec; — veleizdajalec spada na vislice!
Da se izognejo vislicam, so ušli verižniški veleizdajalci med poli-caj-dcmokrate.
❖
Nepopolna mobilizacija:
Ko je vlada razglasila pred dnevi mobilizacijo, je pozabila razglasiti prcki sod in postaviti vislice za verižnike.
Ali pa sc je morda zbala, da bo visela cela JDS in vzbujala lepe spomine na odiranje izmozganih rojakov pod avstrijsko zaščito?
❖
Veliko delo
so izvršili policajdemokrati na polju socijalne zakonodaje.
Pokvarili so nekaj točk plesnjive-ga avstrijskega socijalno-zavaro-valnega kodeksa.
#
Koza in volk:
Državni cestarji prosijo pomoči pri policajdcmokratih!
Rapallo:
»Balkanska svinja« je priložila junaku od Gaporetto par krepkih
zaušnic.
Polentar je zajavkal: »o mama m ia!«
*
Kazenska ekspedicija:
Laški požigalci so napovedali nepovabljeni obisk Ljubljane.
Nujno priporočamo vojni upravi, da nemudoma naroči v tovarni usnja par stotin pasjih bičev!
Strokovni pregled.
i	io.ooo brezposelnih.
Vesti iz Londona javljajo, da je naraslo število brezposelnih v zadnjem tednu na uo.ooo ljudi. Neverjetno toda žal resnično. Ubogo ljudstvo, ki je sedaj ob taki hudi bližajoči sc žitni, brez vsakega posla.
Kako pa je pri nas z brezposelnostjo. V Ljubljani imamo tudi precejšnje število brezposelnih, loda, če
bi bilo ljudstvo organizirano in zahtevalo, da odstopijo tujci našemu delavcu mesto, bi brezposelnost popolnoma prenehala pri nas. Za naše ljudstvo je v naši zemlji dovolj dela; — le organizirati se moramo ijn boriti za svoje pravice.
Še o delavski zbornici.
I’iše nam delavec iti radi priobčujemo:	»Z veseljem sem bral zadnji
To in ono.
(Iz zapiskov znamenitih oseb.)
Pridnost:
Pridnega človeka bog zmerom vidi.
o*
Delo:
Delo je mati velikih misli.
Diplomat:
Ali šc niste čuli, da prebrisan diplomat zahteva vse, da si zagotovi polovico?
*
Davki in napredek:
Davki prihajajo od zgoraj napredek od spodaj.
Strah in volja:
Strah je obratna stran vsake volje.
*
Resnica in zmota:
Veliki duhovi so, ki nam prinašajo veliko resnico in velike zmote. — Le preočito je, da jih je malo, ki
gradijo na njihovih resnicah, temveč pa i;n njihovih zmotah.
*
Zakon:
Kaj je zakon? Pajčevina! muha se
v	njej vjame. brencelj jo raztrga. Postava ni pisana za gospode.
Zmožnost in neumnost:
Bolje, da si pustim graditi hišo po nadarjenem krojaču nego po neumnem arhitektu.
»!«
Nesposobni stroko vnjaki:
Našo deželo pustošijo strokovnjaki. Strokovnjak je, kdor se je učil česar ne razume.
*
Kratka slava:
Kometi ne svetijo nikdar dolgo na nebu.
*
Do cilja:
Kar je spoznala tvoja roka kot pravo, izvrši brezobzirno!
Vera in politika:
Moderni Rim je postal torišče lenobe in beračije, ker meša politiko in vero.
*
Usodi se ne izogneš:
Kdor je rojen za vislice ne bo nikdar utonil.
*
Plovba — moč in ugled države:
Ali ne razumete, da je plovba države izraz njene moči in volje? Plovba donaša denar; donaša-pa tudi moraličnih pridobitev: pogum, ponos in veselje do podjetnosti. Pogum, ponos, podjetnost pa krožijo po deželi, dokler ne nastane iz njih zopet denar.
*
,‘irodovje nas povzdiguje v svetu:
Na ladijah vsake države sc opaža, ali je to malodušna ali pa ponosna in visoko stremeča država.
Mož:
Cel mož zre naprej.
Škodoželjnost:
So ljudje, ki se počutijo dobro, če zamorejo sporočiti bližnjemu* neprijetno vest.
Politična šola:
Politike naj se uče vladarji pri ženskah.
*	*
Stanovska zavest:
Tajna vez obstoja med duhovniki ene in iste vere: sovražijo se med seboj; vedno pa ščitijo drug druzega.
*
Temne sile:
Krokarjev, vran in črnih ptičev ne najdeš na dostopnih svetlih krajih.
❖
Potrpljenje in kazen:
Sodnik, ki je skazoval največje potrpljenje, kaznuje najhujše.
klic delavca-tovariša po delavski zbornici. Tudi meni se jako čudno zdi, zakaj neki se stvar delavske zbornice tako dolgo maja, kdo ima tu svoje prste vmes? Mar ja ne mislijo gospodje policaj-detnokrati tudi tu uganjati politiko in nam odvzeti kar nam je najdražje? Ali morda mislijo tudi tu pričeti politiko in nam postaviti v delavsko zbornico cel aparat policaj-demo-Jrratskega »činovništva« in delavskih zastopnikov?
Svarimo vsakogar na take poizkuse! Zahtevamo pa najodločneje, da se nam čimprej da delavska zbornica.
Z Jesenic.
Podružnica Narodno socijalne zveze sklicuje za nedeljo, dne 20. novembra t. 1. ob 10. uri dopoldne izvan-redni občni zbor. Vabimo vse člane in somišljenike na občni zbor, ker nas ta dan obišče kak član osrednjega vodstva. ki nam bo tudi poročal.
Dobrava pri Bledu.
V soboto, dne 19. nov. ob 4. uri popoldne se vrši ustanovni občni zbor Narodno socijalne zveze v restavraciji »Stol«. Tovariši! Prihitite polnoštevilno na naš občni zbor in pripeljite prijatelje seboj.
Iz Litije. \
Občni zbor podružnice Narodno socijalne zveze v Litiji se je vršil v pondeljek, dne 14. nov. v prostorih Delavske jedilnice. Zboru, kateri je bil
polnoštevilno obiskan, je predsedoval neumorni podružnični predsednik tov. Prebil. Po poročilu predsedstva je podal besedo tov. Adlerju, ki jc podal tajniško in blagajniško poročilo. Osrednje vodstvo NSZ je zastopal tajnik tov. Kravos, ki je podal izčrpno in tehtno poročilo o delovanju NSZ in o delavskih prilikah. Za izvajanja je žel tov. Kravos burno priznanje. Po vseh poročilih se je izvolil sledeči no-
vi	odbor: Predsednik tov. Prebil, tajnica tov. Turmvald; blagajnik tov. Zupančič; odborniki: tovarišice Zajc, Jošt, Mandelj in tovariši Boštjančič, Muzga, Adler, Janežič in Habič.
Tov. predsednik se je v imenu novega odbora zahvalil za izvolitev in obljubil tudi bodoče posvetiti vso pa/.-njo delavstvu.
Tov. Kravos je čestital novemu odboru in ga pozival k delu. Pozival pa jc tudi celokupno delavstvo, naj bo neizprosno v boju za lastne ideale in naj se krepko razvija v močnih organizacijah. Tov. Prebil je nato zaključil nadvse lepo uspeli občni zbor.
Ob tej priliki želimo novemu odboru mnogo sreče v bodočem delovanju. Kličemo pa tudi mi z besedami tov. Kravosa: Tovariši! Naprej! Bodite neizprosni v boju zoper kapitalizem, v boju za dosego Vaših idealov. Združujte se v močne vrste in močno združeni stopajte v boj. Ostanite zvesti pristaši NSZ in razvijajte svojo organizacijo čim več in čim lepše.
Dopisi.
Iz stranke.
Strankini prispevki.
Krajevne organizacije opozarjamo na opozorilo načelstva NSS v 43. štev. »Nove Pravde« pod istim nadpisom. Pričakujemo od krajevnih organizacij, da bodo v polni meri in čimpreje storile svojo dolžnost napram centrali v Ljubljani. Dobrobit delavnega ljudstva, naš boj za dosego socijalne pravičnosti, razširjenje narodno-socijalističnega programa, poglobitev in razpreditev naših idej med vse sloje našega delavnega ljudstva, utrditev obstoječih in novo se snujočih krajevnih organizacij zahtevajo- od vseh tovarišev in somišljenikov poleg moralne tiidi močne materi-jejne opore. Dasi v primeri z ostalimi strankami neenaki glede materijelnih sredstev, napredujemo na vsej črti, ker sta naš program in cilj ona gonilna sila, ki nam daje razmah kljub intrigam in lažem naših političnih nasprotnikov. Naš boj je pravičen in pravica je še vedno nadkrilila nepravico. Od krajevnih organizacij ter v njih organizirani!! tovarišev in tovarišic je v veliki meri odvisno, da s tem višjim poletom bojujemo naš pravični boj in ga čimpreje zmagonosno dobojujemo. Zato je potrebno, da vsaka krajevna organizacija svoje delovanje čim bolj poživi, pridobiva novih članov, prireja razne sestanke, družabne prireditve, predavanja itd. Centrala Vam bo pa pomogla dati tem večji impuls v obliki shodov, predavanj in podobno, čim bolj jo bodete gmotno podprli.
Politični klub nar. soc. stranke
je imel v četrtek 10. t. m. lepo uspeli .debatni večer. Večeru je prisostvovalo
lepo število klubovih članov, ki so kaj pridno posegali v debate. Opažati je bilo res veliko zanimanje za take debatne večere in želeti jih je pogostoma.
Na debatnem večeru se je sklenilo, da se vrši v petek 18. novembra ob 8. uri zvečer zopet debatni večer. Kraj sestanka bo članom sporočen v vabilih. Želeti je, da pristopa čirnveč agilnih članov v naš političen klub.
Politični klub NSS v Mariboru.
Vsem odbornikom in zaupnikom NSS in NSZ se naznanja, da se vrše khtbove seje vsuk torek ob 8. uri zvečer v klu-bovi sobi »Narodnega doma«, seje odbornikov in zaupnikov pa vsak petek ob pol 8 uri zvečer v društvenih prostorih. Ker smo pričeli z reorganizacijo, poživljamo vse gg. odbornike in zaupnike, da se točno in redno udeležujejo sej.
Iz Litije.
Narodno-socijalistična stranka za Litijo, Grašec in Šmartno je imela v nedeljo, 13. t. m. širšo odborovo sejo na kateri je poročal centralni tajnik tovariš Kravos iz Ljubljane. Seje se je udeležil celokupni odbor in strankini zaupniki. Splošno je bilo opažati jako veliko zanimanje za narodno-socijali-stično gibanje. Poročilu tov. Kravosa so sledili vsi odborniki zelo pazno in so ga z odobravanjem vzeli na znanje. Želeti bi bilo, da prične odbor v smislu poročila čimpreje z intenzivnim delom. Naj nas nikakor ne straši veliki trud in ovire — zložno in krepko bomo preko vsega dosegli svoj cilj. Na delo!
Književnost in umetnost.
Božične razglednice. Za Božič nam je poklonila Zvezna tiskarna in knjigarna v Ljubljani serijo božičnih razglednic, ki prekašajo glede umetniške vsebine in tiskarske ličnosti vse, kar nam je žalibog doslej na tem polju naše slovensko založništvo nudilo. Originale je izvršil s finim umetniškim okusom naš znani umetnik profesor Šaša Šantelj, ki je spretno združil priljubljene narodne motive z moderno umetniško tehniko. Težko je dati prednost eni ali drugi sličici, ki se po ljubkosti motiva in globini simbola medsebojno prekašajo. Otrok in odrasel bo imel z mah) umetnino trajne vrednosti svoje veselje in jo bo prav rad uvrstil v svojo zbirko umetniških razglednic. Založništvu moramo biti hvaležni za lep božični dar in izražamo le željo, da se seznani s tem krasnim izdelkom naše domače umetnosti in podjetnosti tudi naj-siroifiašnejša koča. Posegajte pridno po teh božičnicah in zahtevajte jih po vseh prodajalnah in trafikah. Serija obsega 6 komadov in stane le D 2:50. Naroča se pa v poljubnih množinah tudi lahko naravnost pii »Zvezni tiskarni in knjigarni« v Ljubljani, Wolfova ulica št. 1.
Priroda. Uredništvo je prejelo na ogled poljudnoznanstveno revijo »P r i r o d a«, ki jo izdaje Hrvatsko prirodoslovno društvo v Zagrebu. »Priroda« v zvezi z ostalimi književnimi publikacijami omenjenega društva spominja v mnogih ozirih na publikacije nemškega podjetja »Kosmos«, ki jih pa v mnogoterih točkah celo nadkriljuje. Poleg obilih poljudnih in podučnih tudi navadnemu Slovencu lahko umljivih člankov, obsega zvezek tudi krajše informativne sestavke, paberke, razgovore itd. Vsak zvezek krasi tudi obilica lepih in podučnih slik. List in književne publikacije je priporočati zlasti učiteljstvu, šolskim knjižnicam, dijakom in predavateljem za ljudska predavanja in ljudsko vseučilišče. Priporočamo list »Priroda« in ostale publikacije Hrvat-skega prirodoslovnega društva najtopleje. Najboljše pa je, da pristopijo naši Slovenci k t člani k omenjenemu društvu. Proti članarini letnih 60 K prejemajo »Prirodo« in vse ostale publikacije 25 % ceneje. Za dijake stane »Priroda« letno 32 kron. Segajte pridno po navedenih publikacijah v — lastno korist!
Prispevajte za »Tiskovni sklad" B
Krajevna organizacija Narodno-socija-listiene stranke v Laškem
je sklenila pridružiti se želji obrtniškega društva za laški okraj, ki je na svojem dobro obiskanem zborovanju dne 30. oktobra 1921 v Laškem sklenilo, predlagati vsem merodajnim krogom željo obrtništva in trgovstva, naj se pri kreiranju okrožij na vsak način ukrene tako, da pripada laški okraj mariborskemu okrožju.
Mi se pridružujejo tej želji in želimo, da bi se laščanom po možnosti ugodilo.
Dober začetek.
V zadnji številki »Nove Pravde« s 10 poročali o boju, ki so ga započeli rdeči sodrugi proti narodno zavednim delavcem, ki so prestopili k Narodno-socijalni zvezi. Radi tega se je vršil pretečeno soboto sestanek »rdečih sodru-gov« v gostilni Petan v Šiški. Sestanka so se udeležili tudi člani vodstva NSZ, ki so povedali »intemacijonalcem« marsikako bridko ^ resnico. Avstrijski nemčur »sodrug« Štern jo je kar pobrisal iz dvorane in s tem pokazal junaštvo v boju za »internacijonalo«.
Soc. demokrati so obljubili pustiti slehernemu delavcu popolno svobodno izbiranje v pogledu strokovnih organizacij, kar so seve vsi udeleženci z veseljem pozdravili.
Mi smo opetovano poudarjali, da ne želimo nobenemu nič žalega, toda kdor v nas dira — ta 'se boj. V boju za svoje pravice, v boju za svojo svobodo smo neizprosni in neupogljivi. Svarimo, in to resno svarimo vsakogar, ki bi bil hotel s terorjem pridobivati članstvo, da to opusti. Casi za to so prešli. Delavec je danes svoboden in svobodno naj voli in se organizira. Tovariše, ki so pristopili v vrste NSZ, toplo pozdravljamo kot svoje in jim zagotavljamo celokupne podpore v njihovem boju — za praviep. Naprej!
Tržaškim in italijanskim gospodom fašistom.
Ker Vam je Vaš general, slavni Mussolino obljubil pohod v Ljubljano,
bi Vam svetovali, da zaenkrat opustite svojo »lepo« namero. Ljubljana danes se ni dostojna Vašega prihoda. Priporočamo Vam pa, da pridete ob priliki Sokolskega zleta, da vidite našo moč — naše junake! Priporočljivo bi bilo, da se pred prihodom dobro pripravite; namažite si dobro podplate, zapomnite pa si dobro pot in preštejte svoje »grešne« kosti. Živeli junaki slavnega »Caporetta«!
Neumestno!
Neumestno se nam zdi, da se ob priliki tako žalne obletnice drznejo gotovi »fašistovski« elementi izzivati naše ljubljansko občinstvo z glasnim italijanskim govorjenjem. Pa tudi »signore«, ki so prišle basati svoje malhe v našo zemljo, se predaleč spozabljajo. Mi smo opetovano svarili, toda enkrat bomo — udarili! Kje so kompetentni faktorji? Naj napravijo red'ali pa ga napravimo sami. V naši tugi najmanj želimo tujčevega izzivanja. Ven s tujci, ki ne spoštujejo našega naroda!
Zagorje ob Savi.
V soboto 12. t. m. smo spremili k večnemu počitku tov. Ivana Žerko, ki se je 9. 1.111. ponesrečil pri znaženju male lokomotive in drugi dan v ljubljanski bolnici podlegel težkim opeklinam. Pogreb je bil nad vse veličasten. NSZ je z velikimi žrtvami dosegla, da se je izpolnila goreča želja nesrečne rodbine, da se je truplo pokojnika prepeljalo iz Ljubljane v Zagorje. Za pokojnika, ki je bil zvest član NSZ žaluje vdova s 4 nepreskrbljenimi otročiči. Nesrečni rodbini naše iskreno sožalje.
Pri tej priliki si ne morem kaj, da tudi jaz ne omenim zagorskih cest, ki so res strašno zanemarjene tako, da je moral sprevod s kolodvora iti po progi ozkotirne železnice, ker je na cesti, brez pretiravanja, blata do kolen. Hu-domušneži trdijo, da so občinski možje sicer veliki talenti pri aprovizaciji, da pa nimajo smisla za vzdrževanje cest. Ker pa se za enkrat ne predvidi potrebnosti takih talentov, bi jih prav
resno prosili, da bi čim preje napravili mesto drugim ljudem, ki bi se pobrigali tudi za ceste.
Trbovlje.
Naša podružnica NSZ jc priredila v nedeljo 13. t. m. v dvorani Forte shod, ki je prav lepo uspel. Poročal je predsednik NSZ tov. Juvan, ki je v dolgem temeljitem govoru orisal naš politični položaj in posebno povdarjal pomen strokovnih organizacij in dolžnost teh organizacij, da v vseh strokovnih vprašanjih nastopajo čim najbolj solidarno, če že ni mogoče, da se utvari enotna strokovna organizacija, po angleškem vzorcu, kjer bi bili lahko včlanjeni pristaši vseli političnih strank. Delavstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem govornika in na obrazih se je videlo, kako vse z muko išče izhoda iz tega strašnega mrtvila, ki vlada danes v proletarskih vrstah. Vsakdo ve, da je edini izhod v tem, da se delavstvo organizira: in vendar je še danes velikanska večina tistih, ki so v tem prepričani, neorganiziranih. Zraven pa so še ljudje, ki imajo menda nekako manijo, da morajo pri vsaki ugodni ali neugodni priliki uganjati demagogijo. Veste, gospodje, vaše fraze so tako stare in obrabljene, da smo prav iz dna srca prepričani, da z njimi niti enega delavca ne boste prepričali, da je vaša organizacija »edino-zveličavna«, kar bi vi tako strašno radi! Vam pa, proletarci, samo eno: Verjemite svojemu zdravemu instinktu, ne pa raznim Krušičem; organizirajte se in učite se, kontrolirati delo svojih organizacij, da vam ne bodo ljudje, ki bi morali služiti vam, zrastli čez glavo, kot se je zgodilo do sedaj skoro vedno!
Hrastnik.
V nedeljo 13. t. m. je priredila tu-kajšna podružnica NSZ shod v gostilni Logar, ki je bil dokaj dobro obiskan. Tov. Juvan iz Ljubljane je za svoja temeljita, res objektivna izvajanja žel splošno odobravanje. Tovariši, vzdramimo se! Težki časi nas čakajo; podvojimo, potrojimo naše delo, da bomo kos naši veliki nalogi, da rešimo delavstvo grozečega resnega pomanjkanja. V času, ko draginja tako rapidno raste, ko delavska plača komaj, komaj zadostuje še za pičlo hrano, pa Trboveljska pre-mogokopna družba, mesto, da bi zvišala prejemke delavstvu, še grozi, da bo odpustila 1500 delavcev, ker baje obratuje z izgubo Dasi smo celo pripravljeni verjeti, da je to res, posebno še, če je vse res, kar se govori o menda ne ravno preveč dobrem gospodarstvu pri tej družbi, se ne bomo prav nič čudili, če je to res, vendar pa si usojamo staviti prav ponižno vprašanje: Ali so gospodje kapitalisti, ki jih ni prav nič sram, za svoj »ogromni« trud, ki ga imajo s tem, da strižejo kupone, vleči celo nad 100% dividende (slučaj sladkorna tvornica nekje na Hrvaškem), res tako trdno prepričani, da morajo težke posledice vsake gospodarske krize pasti v prvi vrsti pravzaprav edino le na plače delovnega ljudstva, da si mora to delovno ljudstvo še od tistega pičlega koščka kruha, ki ga ima, utrgavati, da se bodo mogli gospodje sredi svojega brezdelja valjati v obilju in zločinskem razkošju? Mi vemo, da so prepričani o tem. Zato pa, delavci, delavke! Če hočete, da se boste kdaj osvobodili, če hočete, da postanemo vsi ljudje enkrat bratje, če nočete ostati večni Roboti, organizirajte se, izobražujte se. Izobrazba in organizacija sta tisti dve velesili, ki bosta privedli delavstvo brez škodljivega nasilja do njegovih pravic.
Dol pri Hrastniku.
V nedeljo sc je tu vršil javen shod narodno-socijalistične stranke, ki je za tukajšnje razmere sijajno uspel. Shod je otvoril tov. Logar ter po kratkem uvodnem govoru oddal besedo odvet. kandidatu tov. Dobovišeku iz Celja. Le-ta nam je nato v zanimivem, nad poldrugo uro trajajočem govoru, ž njim lastno preciznostjo naslikal današnje obupno stanje delovnega ljudstva ter nam tudi stvarno dokazal, kje tičijo krivci, kje iskati vzrokov te neznosne draginje, ki ogroža eksistenco delavca, kakor tudi malega obrtnika in malega kmeta. Pokazal je tudi pot, po kateri
bi se dalo priti v okom, če bi naša vlada imela zmisel in dobro voljo za to. Splošno odobravanje pri poslušalcih — ne glede 'na stranko — naj bo govorniku v dokaz, da je njegovo zrno padlo na rodovitna tla, da bode njegov trud rodil tudi sadove. Naša želja pa je, da sc priredi še več takih shodov, ki niso le zanimivi, temveč tudi poučni.
Ptuj.
Na kak način je javni nameščenec v Ptuju suspendiran. Je to višek samo-pašnosti, ki si jo dovoljuje naš dični dr. Pirkmaier. Dne 5. t. m. se je slavila v gostilni Zupančič odhodnica nekega ptujskega JDS-arja. Ob pol 24. uri se »priziba« iz gostilne dr. Pirkmaier v spremstvu ptujskega gerenta. Ker jim ni bilo še dovolj »krokanja« je pozval dr. P. slučajno pred gostilno se nahajajočega stražnika in mu zaukazal, naj sc v njegovem imenu podaljša v kavarni »Evropa« zaključna ura do pol 1. Ta stražnik, ki je ob 24. uri končal svojo službo, ga je vprašal v vljudnem tonu, kakor se pred tako velikim gospodom spodobi, če je kaj izvanrednega, ker mora to javiti svojemu predpostavljenemu ob predaji službe. Zaključno uro mora namreč dovoliti le pristojna oblast v Ljubljani, ne pa okoli polnoči slučajno za »lumpanje« razpoloženi dr. P. To nedolžno vprašanje je našega vodjo tako razburilo, da je šel takoj na
stražnico in tam ob polnoči »supendi-ral« tega stražnika in zaukazal uvedbo disciplinar. preiskave. Kaj se je le ta pregrešil, nam ni mogoče si misliti. Morda je krivo edino to, da ta vestni stražnik ni pristaš demokratov? V osvetljenje dr. Pirkmajerjevega paše-vanja naj bodi omenjeno še samo to, da ima dr. P. policijske organe jako »rad«. — Pred kratkim so bili predstavljeni brez vsakega povoda kar trije stražniki, ker slučajno niso trobili v JDSarski rog. Eden ga je celo prosil, naj ga pusti na sedanjem mestu, ker ima kot begunec izposojeno pohištvo in povrh tega še bolno ženo. Toda ta okrutnež ni prosečega niti pogledal, temveč mu obrnil hrbet in ga odslovil. Čudno je to, da je ta gospod še na svojem mestu in da ga pokrajinska vlada na vse pritožbe, ki so proti njemu še do danes ni suspendirala. — Drugi uradniki so za najmanjši prestopek takoj suspendirani, a on vkljub temu, da ima toliko stvari na svoji vesti, ne. Najbrž je on državljan druge vrste, kakor so tudi po ptujski metodi vsi aka-demično izobraženi. Za te namreč ne veljajo policijski predpisi. Javna tajnost je že, da se te vrste ljudi, če po noči v »Bakovem» stanju rogovilijo, ne sme aretirati. Ce se kak stražnik drzne samo na kaj takega misliti, je še tisto minuto — magari bilo to ob polnoči — suspendiran in premeščen.
Razno.
Gospodarstvo.
Cene raznim pridelkom v Celju.
Novo letošnje vino se v Celju prodaja od 28 do 36 kron liter. Pa bilo bi še, da bi bilo vino isto, kot je priteklo izpod preše. Nekateri gostilničarji pa izborno kapljico popolnoma skvarijo in brozgo potem prodajajo za drag denar. — Za mleko zahtevajo kmetje na celjskem trgu že od 10 do 12 kron za liter. — Jajca stanejo komad 8 do 9 kron. — Tudi moka raznih vrst je poskočila znatno v cenah. Najfinejša pšenična moka že stane skoro 20 K kg. Da je moka v cenah tako poskočila je pripisovati mnogo temu, da je prebivalstvo zadnje dni napravilo run na trgovine, da se z isto preskrbi pravočasno. Vojaški vpoklici so ljudi skoro popolnoma zbegali, trgovci so priliko izrabili ter navili cene raznim živilom do skoro nedopustne meje.
Maksimalne cene v Mariboru. Občinsko sodišče za pobijanje draginje razglaša sledeče maksimalne cene: goveje meso sprednji del od 16 do 24 K (po treh kategorijah), telečje meso, sprednji del 18 K, zadnji del 20 K, svinjsko meso 32 K, slanina 52—60 kron (po debelosti), prekajena slanina 66 K, prekajeno svinjsko meso 46—52 kron, mleko 8 K za liter, krompir 4 K za kg, čebula 10 K, beli kruh 16 K, črni 13 K za kg.
Dvojna mera. Pred kratkim je bila trošarina na sodavico popolnoma uki-
njena. Naši gostilničarji so vzeli Jo molče na znanje, ravno tako tudi občinstvo, ki mirno plačuje zvišane cene za sodavico, dasi ni več trošarine. Nasprotno pa se je zvišala trošarina na vino od 32 vin. na 1.70 K. Tukaj pa gostilničarji niso molčali, temveč so zvišali cene vinu za 4 odnosno 8 kron, čeprav je bil dejanski povišek na trošarini samo 1.08 K. Pri vsem tem je ganljiva zlasti solidarnost pri podra-ženju vina naših mestnih in podeželskih gostilničarjev.
Neutemeljene cene vina po gostilnah. Novo vino, pravzaprav še mošt se toči po vseh ljubljanskih in okoliških gostilnah povprečno po 36 K.
boljši pa tudi po 40 K, dasi se dobi po Štajerskem mošt po 18 do 24 K, le za izredno dobro, sortirano blago se zahteva več. Gostilničarji se izgovarjajo na povišanje trošarine, a ta je zvišana le od 32 vin. na T.70 K pri litru, torej bi se prodajna cena smela zvišati največ za 2 K, dejansko pa se je zvišala od 4—8 K pri litru.
Na Nemškem se pridno dela. Število brezposelnih na Nemškem je padlo v septembru t. 1. z 233.000 na 183 tisoč. Nemška vlada je odklonila predlog saške vlade, da bi sc na 9. dan meseca listopada, spominski dan revolucije ne delalo v državnih podjetjih.
Za kratek čas.
Filozofija osemnajstletne zrele gospodične:
To pa že povem: en bogat starec v rokah mi je ljubši, kakor deset oficirjev ali doktorjev na strehi.
Gospodična Ema popisuje zbranim prijateljicam lastnosti svojega ženina in opazuje z veseljem, s kako zavistjo jo poslušajo prijateljice. Med temi je tudi pisateljica gospodična Olga. Obrnivši sc k njej reče nevesta:
— Da, in še to dobro lastnost ima moj ženin, da takozvanih duhovitih žensk ne more trpeti.
= To sem si koj mislila, ko sem slišala, da se je s teboj zaročil, je hladnokrvno odgovorila pisateljica Olga.
Dražestna gospodična Vida leži v koketno prirejeni postelji Jjolna. Zdravnik jo je vestno preiskal in spo-znavši, da ji nič ni, se je polglasno zasmejal.
— Kaj se pa smejete, gospod doktor, se je razhudila Vida, če bi vi tu ležali —
= O, prosim, prav rad — kar k zidu sc primaknite.
Umetnost inseriranja. Kdor hoče, da ima njegov oglas v kakem listu uspeh, temu ne zadostuje samo, da pusti inserirati, da plača račun, ta mora znati tudi sestaviti oglas prav in spretno. V dokaz temu je sledeči slučaj: neki Londončan je pozabil v cerkvi svoj dežnik, ki ga je kupil šele pred tremi dnevi, grozno mu je bilo žal za lepim, svilnatim dežnikom, zato je šel v upravništvo nekega lista in si naročil naslednji oglas:	Izgubljeno!
Preteklo nedeljo sem pozabil v cerkvi sv. Petra lep svilnat dežnik najbolje kakovosti. Kdor ga prinese lastniku v High Street, dobi lepo nagrado. Minilo je par dni. Londončan je imel pripravljeno lepo nagrado, da jo podari poštenemu najditelju, a čakal je zastonj, nikdo si je ni hotel zaslužiti, jezen je šel zato v upravništvo in se kregal, kako brezuspešni so inserati v tem listu. Upravnik mu pa reče: Svojega neuspeha ste sami krivi, ker ste svoj oglas sestavili popolnoma napačno. Poskusite še enkrat, a dovolite meni, da vam sestavim besedilo oglasa jaz sam. Mož je bil zadovoljen in drugi dan je izšel sledeči oglas: Ako se hoče dotična oseba, ki sem jo opazoval pretečeno nedeljo, kako si je v cerkvi sv. Petra prisvojila dežnik, ki ni njegova last, izogniti neprijetnim posledicam, ako noče izgubiti svojega krščanskega imena, na katerega toliko da, naj prinese takoj dežnik pravemu lastniku liigh Street 10. Ime dotične osebe je znano. — Komaj je minulo par ur, kar je izšel oglas, že je ime! izgubitelj na svojem stanovanju rte enega, ampak dvanajst novih, lepih svilnatih dežnikov, na vsakem pa je bilo pisemce z opravičilom, da je do-tičnik vzel dežnik »popolnoma slučajno«, da naj lastnik ne izvaja nikakih posledic.
Kako je treba inserirati! Inserati naših trgovcev so pomanjkljivi in Jih je treba v tem oziru izpopolniti, da kaj izdajo in da se opozori konsumente na posamezne predmete, o katerih kupujoče ljudstvo misli, da jih ni dobiti pri slovenskih trgovcih. Inserat ne sme
vsebovati le splošne oznake: špecerijsko, kolonijalno, galanterijsko itd. blago, ampak bolj redke predmete ie tudi posamič navesti n. pr. mineralne vode, ie in te, linolej se dobiva tuVa", klobuki iz lodna, izgotovljena damska krila itd. Najboljše je, da se taki redki predmeti, ali predmeti obširnega kon-zuma v oznanilu označijo kot glavna beseda in potem pod ime šele splošna označba trgovine. Svetujemo ta način inseriranja in smo prepričani, da bo imel velik uspeh.
Podpirajte družbo sv. Cirila in Metoda!
Izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tiska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik Vladimir Kravos.
• ••••••••••••••••••••••••»••••••••t«****
• •
] Trgovcem in obrtnikom j
S ki žele naznaniti našemu občinstvu S
razne izdelke in zaloge svojega
blaga
:
s
:
: za Miklavža in Božič
š nudi uprava Jave Pravda" izjemoma
j !! znaten popust !!
• v
• Pojasnila daje upravništvo »Nove
• Pravde« v Ljubljani, Gradišč e4.
j Mast za usnje!
• •
j kreme, biks, krtače in razno • :	galanterijo priporoča ’
j OSVALD DOBEIC j
• trgovina z mešanim blagom na • \	debelo	\
i LJUBLJANA, Sv. Jakoba trg 9. j
i	1
KOLES IH SiHUllU STROJE? PO CEDI:
F. BATJEL, Ljubljana, Stari trg št. 28.
Sprcjmo so v polno popravo za cmajlirnnjo z. ognjem in po-niklanjo dvokolesa, otroški vozički šivalni in razni stroji. Mehanična delavnica Karlovška cesta 4.
„Trlbnna“ tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška cesta.
m
■g
riporočajoč dobro postrežbo, vedno sveže pivo, domača pristna vina in dobro kuhinjo po zelo znižanih cenah, prosim za obilen obisk —
FRANJO STIKLER
Restavracija ju?.. kolodvor Maribor.
JB
Zdravnik: Ljubi gospod — vi ste nevrastenik in dijabetik.
Bolnik: Ljubi gospod doktor, jaz sem vas poklical, da bi me zdravili in ne da bi me zmerjali.
— Po mojih mislih mora biti grozno, če operna pevka zapazi, da je izgubila glas.
= Se groznejše pa je, če tega ne zapazi.
*
Mali Pepček zagleda svojo učite-lico in hiti k njej, kakor da ji ima nekaj posebno važnega povedati.
— Gospodična, gospodična — jaz že znam žveplenke na hlačah užigatij
= Tako?
— Da — ali jih znate vi tudi na hlačah užigati?
*
Sodnik: Priča Janez Cmok! Poglejte tega fanta, ki je danes obtožen. Ali ga poznate?
Priča: Dobro!
Sodnik: Povejte nam, kaj veste o njem?
Priča: I, kaj bi povedal? Kar ga poznam, zmerom je v božjem strahu kradel.
Pnevmatike
za avto in kolesa v vseh de-mizijah, gumijeve predmete, vsakovrstne žice za električno napeljavo, elektrotehnični material in vsakovrstne potrebščine priporoča po najnižjih cenah	11—15
um
Ljubljana
Dunajska cesta št. 20
Telefon štev. 470.
Podružnica: Mor
Jurčičeva ulica št. 9.
Franc Bnimat ^
Ljubljana
6—12	^
Mestni trg ^ štev. 25, I. n-
Kdor hoče imeti res s pravimi predvojnimi barvami prepleskano hišo, naj se obrne edino le na domačo tvrdko ==■*—
Tone Malgaj
13-14
pleskar in ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 6.
: Slovenska banka :
LJUBU, Krekov trg 10, nasproti .Mestnemu domu*.
Vplačana delniška glavnica K 30,000.000. — Tel. št. 567. Ček. račun 12.205.
Obrestuje najugodneje vloge na knjižice in v tekočem računu. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje.