326
Politični pregled.
Zadnji poskus češko-nemške sprave. Meseca septembra se snide češki dež. zbor, ako se vladi prej posreči, doseči mej cehi in Nemci sporazumljenje. Že te dni porabi vlada češke in nemške zaupnike in poslance na konferenco, kateri predloži več zakonskih načrtov, po katerih naj se konec naredi češko-nemškem sporu. Predlogi, katere hoče vlada predložiti tej konferenci in pozneje, ako se doseže porazumijenje, tudi dež. zboru, so naslednji: 1. Zakon o narodnostoih kurijah, po katerem bi bil deželni zbor razdeljen na dve kuriji, ki volita vsaka svoje zastopnike za dež. odbor in deželnozborske odseke ter vse dež. naprave; 2. Novela o premem bi deželnozborskega volilnega reda, ki obsega troje določb: a) pomnožitev dež. poslancev za 15 in sicei za meščanske mandate, katere dobe — razen jednega — Cehi, b) kurija veleposetnikov se razdeli v okrožja, analogno okrožjem za dež. zbor. kar bi nemškim veleposestnikom zagotovilo zastopstvo v dež. zboru, c) ustanovi se nova kupčijska zbornica z delitvijo mešanega okraja; 3. Zakon o snovanju minoritetnih šol na deželne troške; 4. Zakon o jeziku avtonomnih oblastnij, zasnovan na principu, da obstoje na Češkem češki, mešani in nemški okraji. Nemci so se izrekli zoper to predloge in Čehi jih tudi odklanjajo.
Delavski in obrtni shod v Solnemgradu. —-  Prve
dni tekočega meseca se je vršil v Solnemgradu delavski in obrtni shod, na katerem so bile zastopane konservativne in krščansko-socijalne stranke, in kateri se je posvetoval o družabni organizaciji. Na shodu se je pokazala jednotnost vseh strank v temeljnih načelih, določen skupen program v krščansko-socijalnem smislu pa se ni dosegel.
v
Češki katoliški shod se bode vršil v drugi polovici meseca avgusta v Kraljevem gradcu. Posebnega pomena pac ne bo, ker je češki narod po svoji ogromni večini svobodomiseln, a se tajiti ne da, da se češka katoliška stranka utrjuje in da napreduje. Je-li to na korist češkemu narodu, je vprašanje, katega nečemo preiskovati.
v
Socijalni demokratje na Češkem, nemške in češke narodnosti, nameravajo konec septembra prirediti veliko demonstracijo v Pragi, naperjeno proti narodnostnemu boju na češkem. Sešli se bodo zaupniki obeh narodnostij ter se skušali zjediniti o narodnostnem vprašanju. Misel na sebi ni slaba, ali socijalna demokracija služi doslej v narodnostnih vprašanjih samo Nemcem, zato nimamo vere v poštenost njenih namenov.
Hrvatski sabor. Madjaronska večina hrvatskega sabora predlaga, naj se razveljavi izvolitev šestih opozicijonalnih poslancev. Povoda v to ni, razveljavljenje bo udarec v obraz resnici in pravici, ali kaj se menijo za to Madjaroni. Davida Starčeviča je ta večina izključila iz 30 tej. Vzlic vsemu temu se opozicija ne da ugnati v strah.
Ogerska zbornica. — Eazmere v ogerskem drž. zboru so postale tako zmedene, da je vlada zaključila za nekaj časa zasedanje. Banffvjevo stališče je hudo omajano. Banffy je moral privoliti v preosnovo volilnega zakona in v sodnijsko preiskavo   radi dvomljivih volitev in moral je biti vesel,   da se je
v zbornici vzprejel § 16. s procesnim redom popravljen po želji opozicije.
Rusija in Nemčija. — Nemški cesar se je neki jako zadovoljen vrnil iz Petrograda domov. Tisti, kateri žele dobrega razmerja mej Kusijo in Nemčijo pravijo, da je mej državama pomhala nekdanja napetost, kar bo novo jamstvo evropskega miru in kar bo ugodno uplivalo na razvoj razmer v orijentu. Zlasti se pričakuje, da odneha Nemčija od svojih zahtev glede kontrole grških financ.
Bolgarska. — Knez Ferdinand je bil te dni v Carjem gradu, kjer se je poklonil turškemu sultanu. Temu obisku se pripisuje velika politična važnost. „Frankfurter Zeitung" se piše iz Sredca: „Ako nas ne varajo vsa znamenja, se nahajamo na predvečeru proklamacije neodvisnega bolgarskega kraljestva". Mogoči je že, da se kaj zgodi. Knez Ferdinand je častilakomen in najsrčnejša želja njegova je, da postane neodvisen kralj.
Umor   španskega ministerskega predsednika   —
Umorjeni ministerski predsednik Canovas je bil pokopan z največjo častjo. Udovi njegovi je kraljica podelila naslov vojvo-dinje in letno lenzijo 30.000 frankov Morilec Angiolitti, rodom Italijan, je bil obsojen na smrt in se je sodba že izvršila. Anarhizmu na Španskem pa s tem še ni narejen konec, naredi se   mu   šele   tedaj, kadar se odpravijo sedanje gnjile razmere.
327