Zarja izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1'50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9-—, četrtletna K 4'50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov: Upravništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6, !!• nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in ::	od	6.—7. zvečer.________________••
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratomi Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo „Zarje“ v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In od ‘/26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Posamezna številka 6 vinarjev.
Štev. 12.	V	Ljubljani,	v	pondeljek	dne	19.	junija	1911.	Leto	I.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina
celoletna......................K	18’—
polletna.......................,	9'—
četrtletna.......................  4'50
mesečna...........................  150
za Inozemstvo	celoletno	„	BO*—
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka G vin. v administraciji in tobakarnah.
Prosimo vse prijatelje, da nam takoj pošljejo naročnino za „Zarjo ker bi jo morali sicer ustaviti, vsem onim, ki bi je ne poslali pravočasno. Imamo velikanske stroške, ki jih moramo tudi poravnavati. — Naročnina se pošilja pod naslovom: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani.
Ožje volitve.
Jutri šele se bo odločila usoda te države, v kateri živimo, za bližnjo dobo. Jutri se sestavi pretežna večina parlamenta. Zakaj tistih par volitev, ki še manjkajo iz Galicije in Dalmacije najbrže ne bo bivstveno izpremenilo celotne slike.
Dne 13. junija, ko so bile glavne volitve, ni prišlo do odločitve. Naravna posledica splošne in enake volilne pravice ter omejitve narodnostnih okrajev je ta, da tekmuje za mandate obilo strank, ki bi sicer bolj iskale združitve, če bi bilo več „narodne nevarnosti". To cepljenje v stranke in strančice označuje pač le prehodno dobo; tupatam se že sedaj opazuje tendenca združevanja proti interesnemu nasprotniku, kakor n. pr. na Češkem, kjer so se glavne meščanske stranke že za prvi boj kartelirale proti socialni demokraciji in so volitve dobile bolj razredni značaj nego kdajkoli v preteklosti. ^udi poizkusi nemško-nacionalno-krščsnsko-so-cialnin kompromisov, katerih ost se je obračala zoper socialno demokracijo, pričajo, da nara-ščajo razredni instinkti tudi v Avstriji. Toda v državi, ki je gospodarsko in politično še tako nerazvita m kjer igrajo narodna vprašanja še tako veliko vlogo kakor pri nas, j6 veliko število strank in frakcij še razumljivo.
Posledica cepljenja je veliko število ožjih volitev, in odločitev pada tako še le na drugi dan. Zato je zanimanje za jutrišnje rezultate še
MAKSIM GOBKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
— Če bi znali ... če bi razumeli, kakšnega velikega, radostnega dela smo se lotili ! . . .
Kakor zavist se je oglasilo nekaj v srcu Vlasove. Vstala je in dejala otožno:
— Prestara sem . . . neizobražena . . . prestara . . .
. . , Pavel je zmerom pogosteje govoril, zmerom več; čezdalje bolj vneto je razpravljal in —■ hujšal. Materi se je dozdevalo, da sijejo njegove ostre oči mečje, da glas njegov prijaznejše zveni in da je ves preprostejši, kadar se pogovarja z Natašo ali pa jo gleda.
. ~ B°g daj I — si je mislila. Predstavljajo si Natašo za svojo sneho, se je nasmejala.
Kadar so na sestankih postali prepiri prevroči in preburni, se je vzdignil Malorus in zibajoč se kakor kembelj je s svojim zvenečim, pojočim glasom povedal kaj preprostega in resničnega, da so se vsi umirili in streznili. Vjesovščikov je zmerom naganjal ostale; on in rdečelasec, ki so klicali za Samojlova, sta zmerom začela prepir. Z njima je soglašal okrogloglavec z belimi obrvmi in trepalnicami, Ivan Bukin, ki je izgledal, kakor da bi bil odcvetel ali pa od luga izpran. Gladki in čedni Jakop Somov je s svojim tihim, resnim glasom le malo govoril; on in Fjodja Mazin, ki
mnogo večje nego je bilo zadnji torek. In to ni prazna radovednost, zakaj jutrišnje volitve imajo odgovoriti na vprašanja, ki so za vso 'avstrijsko politiko naj večjega pomena.
Nedvomno je, da se bodo oči najbolj upirale na Dunaj in z največjo napetostjo se bodo vesti pričakovale iz glavnega mesta države. Tam se bije boj za hegemonijo ali za padec klerikalizma. Petnajst let so krščanski socialci gospodovali na Dunaju in to dejstvo je bilo uso-depolno za vso državo. Krščansko socialni Dunaj je vplival na vso notranjo politiko. Kot gospodarji glavnega mesta so krščanski socialci nastavljali in strmoglavljali ministre in vlade so jim vdano služile. Vse meščanske stranke so se klanjale krščanskim socialcem v slepem strahu in so jim izročale vodstvo v vseh parlamentarnih poslih. Taka strahopetnost je Zavladala med svobodomiselnimi strankami, da so klerikalci kot manjšina v državi lahko strahovali vso meščansko večino in uvajali v Avstriji politiko kakor v cerkveni državi. Odkar je krščansko socialna stranka zagospodovala na Dunaju, je rapidno napredovalo kleri-kaliziranje Avstrije. Poslušni „liberalni“ naučni ministri so klerikalizmu izročali šolstvo in šolsko mladino. Jasne besede ljudskošolskega zakona so izgubile veljavo. Kateheti so dobivali več moči nad otroci kakor starši. Samostani so postali trdnjave, pred katerih durmi preneha moč države. Oelo po visokih šolah so iztegovali kremplje; svoboda znanstvenega raziskavanja in pouka je postala iluzorna. Noben profesor ni bil varen pred klerikalno denunciacijo in svobodomiselne stranke niso imele toliki poguma, da bi jih bile ščitile. Klerikalni pamfleti so se razširjali po cerkvah in pred cerkvenimi vrati, dočim je vsakega delavca zalotila kruta pest § 23., če se je le drznil, dati dvem, trem tovarišem par časopisov in letakov. Hiše božje so se izpremenile v lokale za politično agitacijo klerikalcev.
Dne 13. junija pa je treščilo med krščanske socialce. Na Dunaju je eksplodiralo in njihova bahava moč je zletela v zrak. Sedaj se je pokazalo, da je ljudstvo občutilo klerikalno gospodstvo kakor strašno moro, ki mu je branila dihanje in jemala moč. Komaj je spoznalo, da klerikalna trdnjava ni za večnost, pa si je oddahnilo. Ko mu je hotel nemški „National-verband" naložiti kompromis, ki naj bi rešil ostanke krščansko socialne slave, se je očitno uprlo in rajši odpovedalo disciplino, kakor da bi šlo pomagat krščanskim socialcem. Na Dunaju se je razglasil punt in bliskoma se je razširil po deželah. Krščanski socialci so sami morali odpovedati oficielni kompromis.
In jutri se ima izreči zadnja beseda. Naravno je, da bodo krščanski socialci napeli vse moči, hoteči rešiti, kar bi se še dalo. Teroriziralo se bo in korumpiralo se bo, kar se bo
je imel visoko čelo, sta pri vsakem sporu stala na strani Pavla in Malorusa.
Časih je prišel iz mesta namesto Nataše Nikolaj Ivanovič, človek z očali in z drobno, svetlo brado; doma je bil nekje iz oddaljene gubernije, govoril je urno in pojoče. Ves njegov nastop je bil čuden in tuj. Pripovedoval je naj preprostejše reči — govoril je o rodbinskem življenju, o otrocih, o trgovini, o policiji, o cenah kruha in mesa — o vsem, od česar ljudje žive dan na dan. V vsem je odkrival zmoto in prevaro, neumnost in smeš-nost in neugodnost za ljudi. Materi se je zdelo, kakor da bi bil prišel oddaleč, iz drugega kraljestva, kjer žive vsi ljudje preprosto, pošteno in lahko življenje, in da mu je tukaj vse tuje, da se temn življenju ne more privaditi in da ga ne smatra za nekaj neobhod-nega; ni mu ugajalo in je zbujalo v njem mirno, ampak kljubovalno željo, da preustroji vse po svojih mislih. Obličje njegovo je bilo rumenkasto, okolo oči tenke gube, tih glas in zmerom tople roke. V [pozdrav je Vlasovi objel vso roko s svojimi dolgimi, močnimi prsti, da je bilo človeku takoj lažje in mirnejše pri duši.
Prihajali pa so še drugi ljudje iz mesta, najpogostejše visoka, vitka gospodična, z velikimi očmi na bledem, upadlem obrazu. Za Sa-šenko so jo klicali. V njeni hoji in kretnjah je bilo nekaj moškega; srdito je nagubančila svoje goste, temne obrvi, in kadar je govorila, so se tresle nosnice lojenega ravnega nosu.
le dalo. Generalna barantija se je ponesrečila; krščanski socialci bodo poskušali svojo srečo z lokalnimi kompromisi. Ali sijaj njihove nepremagljivosti je izginil dne 13. junija in v tem je veliko dobrega proračunstva za jutrišnji dan.
Klerikalizem in protiklerikalizem — to je torej glavni pomen ožjih volitev, ne glede na različni položaj v nekaterih posameznih okrajih. Obenem pa gre tudi za vprašanje, kaj bo z Bienerthovo vlado. Zakaj liberalno - klerikalni kompromis je bil zanj zmisel letošnjih volitev, če se ta jutri res ponesreči, tedaj izgubi Bie-nerth tla pod nogami in Avstrija se reši najslabšega vladnega sistema, ki ga je imela, odkar je padel absolutizem.
Zato se zavedno prebivalstvo najbolj zanima za tiste volitve, pri katerih bodo jutri kocke padale za klerikalizem ali proti njemu. Upati je, da bodo dobro padale.
Ožja volitev v Ljubljani.
Jutri morajo iti ljubljanski državnozborski volilci še enkrat na volišče. Nezmiselnost volilne obveznosti se v ničemer ne kaže tako jasno kakor pri kaki ožji volitvi, katere se morajo udeleževati tudi taki volilci, za katere je izgubila vso zanimivost, če bi se dala volilna dolžnost še na kakšen način opravičiti pri glavnih volitvah, se nikakor ne da pri ožjih. Za marsikaterega volilca je to breme, ker mora brez potrebe in brez prepričanja žrtvovati čas in zaslužek.
Ali zakon je zakon ; kdor noče biti kaznovan, mora jutri v Ljubljani voliti. Tudi za so-cialnodemokratične volilce je ta obveznost. Vprašanje je torej, kako naj socialnodemokra-tični volilci glasujejo.
Z navdušenjem se ne morejo obrniti ne na eno ne na drugo stran. V tekmi sta jutri dve stranki, ki sta obe po svojem značaju socialni demokraciji in najvišjim ciljem delavstva nasprotni. Niti liberalci niti klerikalci nimajo nič programatičnega, kar bi moglo vabiti socialno-demokratične delavce. Obe stranki stojita na kapitalističnem stališču. Obe stranki rujeta proti neodvisni organizaciji delavstva, kjer le moreta in ne izbirata sredstev. V gospodarskih bojih se družijo liberalci in klerikalci brezobzirno proti delavcem. Pri volitvah za delavske zavode, n. pr. za zavarovanje proti nezgodam vidimo redno liberalce in klerikalce združene proti delavstvu in v takih slučajih se tudi nič ne že-nirajo zveze z nemškimi kapitalisti.
Nobenih simpatij torej ne moremo imeti ne za eno ne za drugo stranko. V poštev pa prihaja še dejstvo, da liberalna stranka niti v boju zoper klerikalizem ni zanesljiva. Pri vo-
Sašenka je nekoč prva izstila glasno in rezko:
— Mi smo — socialisti . ; .
Ko je mati začula to besedo, je preplašeno in molče uprla svoje oči v gospodično. Znala je, da so socialisti ubili carja. V njeni mladosti je bilo, ko so pripovedovali ljudje, da so se iz maščevanja nad carjem, ki je osvobodil kmete, graščaki zakleli, da si toliko časa ne bodo strigli las, dokler ga ne ubijejo; zato so jih imenovali socialiste. In sedaj ji ni šlo v glavo — zakaj so sin njen in prijatetji njegovi socialisti.
Ko so se razšli, je vprašala Pavla:
— Pavluša, ali si zares socialist?
— Seveda sem I — je dejal sin io je stal ravno in trdno pred njo kakor zmeraj. — Zakaj ?
Mati je globoko vzdihnila in s pobeslimi očmi vprašala:
— Ali res, Pavluša ? Saj so zoper carja . . . Enega so ubili.
Pavel se je sprehajal po izbi, pogladil si lica z roko in se nasmehnil, rekoč:
— Tega nam ni treba!
Potem ji je dolgo govoril s svojim tihim, resnim glasom. Mati mu je gledala v obraz in dejala:
— Saj ne dela nič žalega ... saj ne more 1
Potem se je strašna beseda pogosto ponavljala; njena ostrina se je obrusila, in privadilo se je je njeno uho, kakor drugih nerazumljivih tujk. Ampak Sašenka ji ni bila všeč,
litvah leta 1907. smo slišali ca liberalnih shodih najbombastičnejša protiklerikalna zagotovila, a komaj je bil njen kandidat izvoljen, je že poteptal ves protiklerikalni program. Tudi sedanja liberalna kandidatura ne daje nobenega posebnega zagotovila niti v tem oziru, saj še ni dolgo, kar sta bila sedanji liberalui in sedanji klerikalni kandidat skupaj na eni kandidatni listi.
V	strogo delavskih vprašanjih vemo, da nimamo ničesar pričakovati ne od liberalne ne od klerikalne stranke, j zakaj obe sta buržoazni in po svojem bivstvu protidelavski.V boju zop,r militarizem, ki nalaga prebivalstvu najhujša bremena, se ne smemo zanašati ne na liberalce ne na klerikalce, zakaj obe smatrata militarizem za neizogibno potrebo.
Kljub vsem tem pomislekom pa priporoča izvrševalni odbor jugoslovanske socialno demokratične stranke svojim pristašem, da oddajo jutri v Ljubljani svoje glasovnice za kandidata „n a r o d n o napredne s t r a n k e“. Volitve so pokazale, da je socialna demokracija danes najmočnejša protiklerikalna stranka na Slovenskem. Zato je naša dolžnost, da stopimo v boju proti klerikalizmu v prvo vrsto zlasti v trenotku, ko je dobil avstrijski klerikalizem, reprezentiran v krščansko socialni stranki, najljutejši udarec tam, kjer ga najbolj boli: V glavnem mestu države, na Dunaju.
Izbirati nam je jutri med dvema kandidatoma, izmed katerih je eden odločno klerikalen, drugi pa vsaj po svojem piogramu protiklerikalen. In če oddamo drugemu svoje glasove, ga hočemo s tem spominjati, da je njegova dolžnost ostati zvest vsaj tistemu protiklerikalnemu programu, ki je bil sprejet pod njegovim predsedništvomna gla-sovitem protiklerikalnem shodu leta 1906. v Ljubljani.
Izbrati ne moremo poslanca, ki bi bil popolnoma po srcu zavednega delavstva. Zatorej izbiramo manjše zlo in priporočamo svojim pristašem, naj jutri zapišejo na svoje glasovnice ime
dr. Vladimir Bavnihar, odvetnik v Ljubljani.
To glasovanje se ima smatrati kot nagla-ševanje našega odločno protiklerikalnega stališča. V našem razmerju do meščanskih strank in v našem opozicionalnem nastopanju ne iz-premeni to glasovanje nič.
Volilni odbor za Ljubljano in Izvrševalni odborjugoslov. soc dem. stranke.
Delavci sodrugi! Spominjajte se volilnega in tiskovnega sklada!
in kadar je prišla, so obšla mater neprijetna in nemirna čuvstva . . .
Nekoč je dejala Malorusu in nehote je stisnila ustni:
— Ali je Sašenka stroga 1 Zmerom ukazuje — vi morate to, vi morate ono . . .
Malorus se je na ves glas zasmejal :
— To je res! Dobro ste jo pogodili, mamica! Kaj-ne Pavel?
Pomežiknil je materi in dejal s smejočimi očmi:
— Plemiška kri 1
Pavel je suho pripomnil;
— Dobro dekle je, — in je nagubančil
čelo.
— Tudi to je res! — je potrdil Malorus. Le tega ne razume, da ona — mora, mi pa hočemo in moremo!
Prepirali so se o nečem, česar mati ni razumela.
Mati je tudi opazila, da je Sašenka s Pavlom najstrožja in da je časih celo kričala nad njim. Pavel se je nasmehnil, molčal in gledal dekletu z mehkim pogledom v obraz, prejšnje čase Nataši. Tudi to materi ni bilo po volji, s
Zbirali so se po dvakrat v tednu, in ko je mati videla, s kakšno napeto pozornostjo posluša mladež besede njenega sina in Malorusa, zanimive pripovedi Sašenke, Nataše, Nikolaja Ivanoviča in drugih ljudi iz mesta, je pozabila na notranji nemir in otožno zmajala z glavo spomnivši se dolgočasnih dni svoje mladosti.	  (Dalj«.)
NOVICE.
* Kdo je škodljivec vere? Kako nezaslišano zlorabljajo klerikalci vero, cerkev, urad in šolo v svoje strankarske svrhe, osvetljujejo naslednje resnične zgodbe, ki jih pripoveduje krščansko-socialni »Deutsches Volksblatt“. V Pojsdorfu na Nižjeavstrijskem, kjer se trga klerikalni general GeBnuan za svoj mandat, je duhovnik na prižnici oznanil, da spravlja oltar, cerkev in domovino v nevarnost vsak, kdor voli GeBmanovega protikandidata. — V Mi-stelbachu je prigovarjal župan želez, uradniku, da naj voli GeBmaua, češ da cesar želi GeB-mauovo Izvolitev. V šoli je katehet pozival deklice, naj prosijo boga, da bodo očetje volili GeBmanna, sicer pride velika nesreča nad Avstrijo in škof ne pride več birmovat.
—	V mestni cerkvi Je pod velikim kru-clfiksom bil obešen GeBmanov plakat: »Prebivalci, volite dr. GeBmaua!" — Komu bi se ob teh debelih klerikalnih lumparijah ne odprle oči?
* Knga na Raškem in Indiji. Napačno bi bilo podcenjevanje kužne nevarnosti, ki se je posrečilo zatreti to epidemijo v Vzhodni Aziji, zakaj ravno v najbližji soseščini Evrope je kuga še prav močno razširjena. V Rusiji sami je morda ni več: V Odesi je bil javljen zadnji slučaj kuge in iz kirurgičnih step ni nobenih vesti o kugi. Tembolj pa je razširjena v Perziji in v Arabiji, in po več kot po eni poti se lahko vsled svetovne trgovine zanese v Evropo. V Indiji pa se je zopet močneje pojavila, zlaBti v zgodovinskem mestu Delhi in pa v Bombeju, kjer se je pred desetimi leti začela.
* Marconi o sedanjem stanju brezžičnega brzojava. Zelo zanimivo predavanje o sedanjem razvoju in o dosedanjih izkušnjah glede brezžičnega brzojava je imel Markoni v londonski akademiji (Royal Institution). Opozoril je na razloček med dnevnim in nočnim časom. Dalekosežnost brzojavnega stroja se po dnevi prav nič ne izprerainja: s severno-špan-skega pa tudi z italijanskega obrežja po noči lahko občujejo ladje z obrežnimi postajami na Angleškem in Irskem, ne morejo pa iz enake daljave na odprtem morju, če nimajo prav posebno močnih strojev. Upoštevati je treba nadalje, da morajo električni valovi med Anglijo in Srednjezemskim morjem prekoračiti alpsko pogorje. — Dalje je navajal velike uspehe brezžičnega brzojava zadnjih dni. Na zapadni irski obali so s pomočjo letečega zmaja dvignili eprejerauo žico 300—900 m visoko. Na ta način je bilo omogočeno sprejemanje brezžičnih brzojavk iz daljave 7000 kilometrov; po noči se je dala vjeti celo brzojavka iz Buenos-Airesa, ki je 11.000 kilometrov oddaljena.|0 bodočnosti brezžičnega brzojava za trgovino in brodarstvo se je Marconi zelo optimistično izrazil. Vspehi transatlantskih postaj so presenetljivi, zlasti je važno to, da delujejo postaje čisto nemoteno druga poleg druge; tako n. pr. sta postaji v Klifdenu in v Gles Be le 13 kilometrov druga od druge oddaljeni, pa vendar delujeta obe popolnoma redno in nemoteno.
* Milijonska sleparija pred poroto.
V	torek 13. t. m. se je začel pred pariško poroto proces proti možu, ki je s svojimi pomagači pripravil francosko republiko ob milijardo frankov. Ko je pred 12. leti tedanji ministrski predsednik oznanil, da znaša premoženje verskih kongregacij nad eno milijardo frankov, so francoski menihi in nune prebledeli ; zavedli so se, da bo protiklerikalizem
mgm/ggjgggjggggeSgjggsSBSSSSSBSBBSSSSSSSSSSSSSSSBBSSSSSSM
LISTEK.
Nekaj iz biografije ruskih razmer.
»Ustavna" Rusija je še vedno do kosti absolutistična država. Le zaraditega so mogoča vsa ona preganjanja, one moritve in ono zatiranje vsakega svobodnega pokreta, ki so vsak dan na dnevnem redu.
Naš namen ni obširno opisovati tistih žalostnih razmer vobče ali navesti hočemo nekaj posameznih zgledov, ki jih je navajal v dumi rigaški socialnodemokraški poslanec Preedkalu v proračunski debati in ki nam posvetijo precej globoko v ruske razmere.
Naravno je pa, da za vse dokaze krivic, ki se gode posameznikom, nimajo ne člani dume ne vlada nobenega posluha.
Počnimo I
V	Moskvi so sklicali tvorniški zdravniki kongres. Na ta kongres so imeli dostop ^ tudi delegatje delavskih organizacij. Ko so prišli v Moskvo, jih je dal mestni poglavar zapreti, ne da bi imel zato kakšno zakonito določbo, nego čisto svojevoljno, češ da ne bo dopuščal, da bi udeleževali kongresa, čeprav so kot zastopuiki tvorniške industrije do tega upravičeni. Slednjič je sumil poglavar, da so ti delegatje socialni demokratje, kar na Ruskem že zadostuje, da se prideš v zapor ali pa da te preženejo v Sibirijo. Posebno značilno je tudi to, kar je povedal na kongresu zdravnik Kalantarov iz Ko-stromanskega okraja. Tam je predaval zdravnik o zdravstvu, pa so ga ovadili in je bil obso-
mogočno narasel in da pojde za njihove milijone, ki so jih tekom časa izsesali in ugrabili francaskemu ljudstvu. V resnici je kmalu potem francoski parlament razpustil redove in razlastil njihovo ogromno premoženje, ki naj bi služilo socialno-političnim napravam. Ampak o napovedani milijardi ni bilo ne duha ne sluha; kakor katra so spuhteli težki milijoni v rokah sodnih likvidatorjev, ogromno premoženje pa je vsled goljufivih manipulacij obviselo na prstih redovnikov. Obsojeni Duez je začel kot pisar in zaupnik likvidatorja Umberta in je temu izmaknil pol milijona frankov, ne da bi se bil opeharjeni mož zavedel poslovanja svojega »zaupnika". Ko se je Umberl umaknil iz javnega življenja, je Duez prevzel njegovo pisarno. Njemu so nato poverili likvidacijo cerkvenih nepremičnin, ki so bile cenjene na 300 milijonov frankov, če bi se bil gibal v mejah meščanske »morale", bi bil lahko kot nič »zaslužil" brez posebnega truda na leto svojih 36.000 frankov. Ampak ta bagatela je bila milijonskemu sleparju preneznatna, najel si je knežje stanovanje, nabavil dragoceno pohištvo, kupil tri avtomobile in na ženialen način zapravljal ogromne vsote s svojimi ljubicami. Posloval je pod eno odejo z razpuščenimi redovi. Njegova naloga je bila, da spravi cerkveno imetje v denar, ampak s premetenimi manevri je povzročil, da so samostanska imetja pokupili za neznatne bagatele redovniki, za kar so mu p^čevali bogate provizije. Vsa stvar je ostala dolgo prikrita, zakaj Duez je bogato plačeval svoje pomagače in si je z mastnimi nagradami znal pridobiti naklonjenost advokatov-politikov. Komisija, ki je revidirala njegove račune, je pač našla nered, ne pa primanjkljaja. Ko je videl, da je zagazil pregloboko, se je sam javil sodišču in povedal, da je poneveril 5 do 8 milijonov frankov. — O izidu zanimive razprave, ki do kosti diskreditira meščansko republiko in nje gospodarje, in ki na drugi strani razkriva vso moralno pr »palost francoske klerikalne družbe in nje redovniškega cveta, bomo še poročali.
DOMAČE VESTI.
Ljubljana in Kranjsko.
Ljubljanski volllci!	Delavci!
Pridite nocoj, dne 19. t. m. ob 8. uri v čim večjem številu na
VOLILNI SHOD
ki bo v
areni „N ar o dne g a Doma“.
Na dnevnem redu tega shoda je
o2ya volitev v Ljubljani.
Treba je, da obrazložimo stališče socialno demokratične stranke za to volitev in da razpršimo različne laži, ki jih nasprotniki razširjajo s prozornim namenom.
Srbite torej, da bo na shodu čim večja udeležba.
Posebna vabila za ta shod se ne bodo izdajala.
Volilni odbor
jugoslov. soc. dem. stranke.
—	Nemci in ljubljanske ožje volitve. V soboto zvečer so imeli nemško-naci-onalni volilci v kazini shod, na katerem so sklenili, da oddado pri jutršnji ožji volitvi bele glasovnice.
jen. Kal&utarov je rekel na kongresu, da je šolski nadzornik škodljiv element, ker predava o zdravstvu. Pri teh besedah ga je policijski zastopnik ustavil, češ da ne govori k dnevnemu redu. —
Ob stavki lekarniških pomočnikov v Lodzu so opravljali v lekarnah posle vajenci in nesposobni farmaceuti. Zdravniško društvo je pozvalo lekarnarje, da naj se pogode s pomočniki. Štirje gospodarji so se vdali, 22 pa ne. Izgnala ruska oblast ni stavkujočih, ker ni kazalo, pač pa je obsodila štiri farmaceute, ker je sumila, da so največ krivi stavke na trimesečen zapor.
Opeklo se je trgovstvo na Libavi, ko je sklicalo zborovanje, tam sklenilo, da naj se osemurni delavnik v pristaniščih podaljša na devet ur, ne da bi se mezda zboljšala pristaniškim delavcem. Na zborovanju je bil navzoč tudi oblastveni zastopnik in so se obenem posvetovali tudi o tem, kaj bodo napravili, če. bi delavci ne hoteli ubogati. Delavci pa so stopili v stavko, stavkokazov ni bilo in trgovci so bili veseli, da so pristaniški delavci sploh sprejeli delo ob tistih pogojih, ki so jih imeli prej. Le delavci na lesnih skladiščih so stavkali dalje in zahtevali poboljšanje mezd. Tako so trgovcem vrnili, kar jim je šlo. —
Prvi maj praznujejo v Rusiji po svojem dnevnem štetju, torej trinajst dni pozneje nego pri nas. Kdor ga praznuje, ga policija kaznuje in preganja. Kljub temu je praznovalo v 60 varšavskih tvornicah nad 10.000 delavcev. V Varšavi se je praznoval ta dan naslavneje. — Nič novega ni, da tvorijo rusko policijo tudi najslabejši elementi. Ti ljudje žive raz košuo in si omogočujejo prijetno živtjenje z
— Usta nam bi radi zamašili. V
sobotni številki nam je državno pravdništvo zaplenilo nekaj pikrih besedi na naslov klerikalcev in njih pokrovitelja barona Scvvarza, ki so se z vso vnemo lotili mestne samouprave ljubljanske. S takimi neumestnimi zbadljaji Loče državno pravdništvo zadušiti vsako odkrito besedo in zatreti vsako neljubo kritiko. Ampak tudi državno pravdniška zaščita ne bo klerikalcev ubranila pred uašo kritiko, ki bo brezobzirno delavskemu ljudstvu odkrivala neodgovorno zlobno in škodljivo početje klerikalne zalege.
— Škodljivci ljudskih Interesov so naši klerikalci. Že skoraj leto dni komisari na ljubljanskem magistratu vladni zastopnik. Že skoraj leto dni počiva vse delo v občinskem gospodarstvu. Važne in pereče zadeve, med njimi resna aprovizacija mestnega prebivalstva s cenenimi živili, zgradba cenenih delavskih stanovanj, regulacija plač mestnih delavcev, se odlagajo na poznejši čas. Ampak vsa škoda, ki jo trpi ljubljansko prebivalstvo od občinske krize, ne moti klerikalcev, da v svoji strupeni zlobi z brezvestno nagajivostjo ouemogočujejo redno delovauje občinske uprave. Že pred 2 mesecema so se izvršile občinske volitve in 2 meseca je že izvoljen občinski odbor. Ampak brž so klerikalci vložili rekurz proti volitvam; ker je bil iz trte izvit, ga je celo Schvvarz moral zavrniti, a klerikalci so vendar dosegli svoj namen, da zavlečejo konstituiranje občinskega odbora in s tem oškodujejo interese ljubljanskega prebivalstva. Sedaj so zasnovali nov načrt: proti odloku deželne vlade nameravajo vložiti pritožbo in brž jim je Schvvarz priskočil na pomoč. Njih rekurzu je priznal odložilno moč. Kdor pozna dolgočasno poslovanje upravnega sodišča, ta ve, da vsled tega občinski odbor še najmanj pol leta ne pride do rednega in resnega dela. Kaj to briga klerikalce in Schvvarza? Schvvarz ima ceneno stanovanje v deželni palači in deželni odborniki svoje »regulirane" plače; »delavske barabe" pa naj še nadalje čakajo cenenih stanovanj in reguliranih plač 1
— Občinsko volitve v Šiški bodo letos, toda kdaj, se ne ve. S takimi rečmi uganjajo pri nas sploh radi skrivnosti. Prav zato pa morajo zavedni Občinarji paziti, da jih volitve ne presenetijo in da ne bo za marsikaj prepozno. Pri državnozborskih volitvah se je n. pr. pokazalo, kako zna naš občinski urad sestaviti volilni imenik. Zatorej pozor na vse strani 1
— Tudi v Šiški so državnozborske volitve za nami. Število oddanih glasov jasno priča, kašnega mišljenja je večina prebivalstva v Šiški. Mislimo, da zdaj tudi slavna o. kr. vlada v Ljubljani lahko prevdari, ali je bilo prav, kar je napravila z imenovanjem gerenta Zajca in s svetovalci — ko je prezrla večino prebivalstva v Šiški? Pravičnost bodi temelj države? Tako vsaj pišejo in pravijo. Gospod Schwarz — ali se je v Šiški to držalo pri ustanovitvi gerentstva ? Prosimo odgovora!
— Šiška. Vodovodno vprašanje — stoji 1 Merodajni činit Iji ne dajo v tem oziru nobene
—	fige od sebe. Nič ne povedo: kdaj dobi občina oblast nad vodo. Jasno mora biti vsakomur, da ne gre, da bi nad vodovodom imela moč in glavno odločitev peščica posameznikov. Res so bile čudne razmere tedaj, ko je vodovodna zadruga pričela svoje delo. V tedanjih razmerah seve je bila pot v »Vodovodno zadrugo" edino mogoča in pravilna. Voda,
raznimi postranskimi dohodki. To zlo je ukoreninjeno, da je že kar obsebiumevno. Tako je neko mesto razpisalo policijsko uradniško službo za 120 rubljev na mesec in dostavilo, da si lahko dobavi še toliko postranskih dohodkov. Poleg Semenova, ki se je povzpel od jetnika do policiskega mojstra in mestnega poglavarja, bi bilo omeniti še pomočnika varšavskega policijskega mojstra, Weissmana, ki ima jako čudno zgodovino. Živel je v neznatnih razmerah, pa je vendar postal ruski policijski agent na Balkanu in tudi v drugih krajih, in slednjič šef tajne policije v Srbiji. Šantažist, imetelj javnih hiš, klijent odeške ječe, pa si je znal pridobiti tak vpliv, da so poslušali njega nasvete v Sofiji, Peterburgu iu Carigradu. Mož je bil takorekoč analfabet, pa se je vendar valjal v denarju. Načelnik je bil tudi izredno komplicarane mednarodne pisarne, ki je služila vsakomur, ki ji je kaj plačal. Služil je Srbiji proti Bolgarski, Turčiji proti Macedoncem, knezu Ferdinandu proti notranjim sovažnikom, in celo Avstriji proti Rusiji. Drug zgled, kakšni ti postranski dohodki policije pa tudi administracije poroča list iz Jule. Na shodu krajevnega kluba je vprašal član, kot kakšen izdatek je vknjiženih 2000 rubljev, ker ima samo naslov izdatek. Predsednik pravi, da jo to tajnost in slednjič je pa le moral povedati. Dal je namreč 2000 rub\jev policiji in uradmštvu kot odškodnino, da je dovolila loterijo. —■ Posebno ogorčenje pa zbujajo izgredi častnikov, ki si smejo dovoljevati skoro nekaznovani vse, kar sem jim zdi. Komaj se je poleglo razburjenje vsled bratov Kavalevskih, ki sta v pijanosti v Peterburgu streljala med občinstvo, da sta ranila mnogo ljudi in ustrelila
zdrava, dobra pitna voda je bila potrebna — tedaj: sem z vodo! Ker pa so gg. občinski očetje takrat razumeli občinsko politiko tako kot zajec muziko, se je morala ustaviti vodovodna zadruga. Brez dvombe zaslužno dejanje! Sedaj pa so se razmere korenito izpremenile. Občinski možje, dokler ni g. Pogačnik na zelo čuden način odstopil, so bile vse za prevzetje vodovoda v moč in oblast občine. Vodovodna zadruga in njeni voditelji pa zavirajo prevzetje. Apeliramo na razsodnost ter kličemo: Proč z obotavljanjem. Občini vodovod! Ne nakopavajte si sumničenj na se — bodite^ pametni!!
— Kanalizacije v Šiški ni. Ta nedo-statek se je zelo občutno pokazal pri zadnjem velikem deževju. Voda je takrat visoko stala po cestah in ni delala prebivalcem le velikih sitnosti, ampak tudi veliko škodo in nevarnost. Dne 10. t. m. zvečer so gasilci kar trobili »ogenj", ko so morali ob pozni nočni uri pumpati vodo iz kleti. Občiuski gospodarji v Šiški bodo morali prav resno razmišljati o
kanalizaciji, če jim je blagor prebivalstva kaj pri srcu.
— Od Sv. Gregorja pri Ribnici nam
pišejo: Kakšno cvetje poganja na gnojnih škofovih vrtovih, izpričuje volilna pridiga našega župnika, v kateri se je povzpel do gnusne grožnje: Kdor voli socialnega demokrata ali liberalca, tega ne pojdem pokopat; segnije naj za plotom. Kaj čuda, da so ljudje zmajevali z rameni in da si slišal preprostega kmeta, ki je dejal: Verjamem na boga v nebesih, ampak bog, ki zdaj vlada, ne more biti pravi bog.
— Županska volitev v Idriji. Dne 14. t. ra. ob pol 9. zvečer je bila sklicana prva seja novoizvoljenih občinskih odbornikov mesta Idrije. Na dnevnem redu je bila volitev župana in starešinstva. Bivši župan g. Jos. Šepetavec je otvoril seja, katere se je udeležilo vseh 30 odbornikov ter je izročil vodstvo volitev g. A. Knapu kot najstarejšemu odborniku. Imenovani je prečital občinski vo-vilni red §§ 34—43 ter odredil najprvo volitev župana. Pri prvi volitvi so se volili kandidati vseh treh strank z naslednjim uspehom: Jos. Jos. Šepetavec 11, Iv. Štravs 10 in Ant. Knap 9 glasov. Ker ni dobil [nobeden nadpo-lovične večine, se je odredila nova volitev. Pri drugem poizkusu je dobil sodr, Iv. Štravs 14, Jos. Šepetavec 11, Leop. Alič 2 glasova, trije listki so bili prazni. Načelnik seje je izjavil, da je sodr Štravs za župana izvoljen, ker ima od 27 oddanih glasov nadpolovično večino Notar Pegan in tovariši so ugovarjali, češ, da bi imela biti ožja volitev, ker so mnenja, da imajo piiti prazni listki tudi v poštev. Ker so bili nekateri odborniki na podlagi obč. volilnega reda s predsednikom vred nasprotnega mnenja, je obveljala izvolitev sodr. Štravsa. Izvoljeni župan sodr. Štravs se je nato oglasil k besedi in podal sledečo izjavo: častiti gospodje odborniki! Dali ste mi danes s svojimi glasovi zaupanje, di zavzamem mesto župana. Član sem stranke, ki je šla pri občinskih volitvah samostojno v boj, istotako danes pri volitvi župana in starešinstva, pa niti stranka niti jaz kot oseba nisem refiektiral na noben glas, ne od ene ne od druge nasprotne stranke, če je razvoj hotel, da je v Idriji izvoljen socialni demokrat za župana, kot prvi soc. dem. župan na Kranjskem in morda v Avstriji, in se je to zgodilo z glasovi nekaterih odbornikov S. L. S. ni to noben kompromis z nasprotno stranko, kar moram povdarjati, če si nemara kdo izmed gospodov to misli, ampak to je go-
enega stražnika, že se je dogodila nečuvena sirovost na sibirski železnici. V kupeju sta se vozila kapitan in dijak. Pogovor je nanesel slednjič na politiko, pri katerem se je ofiicir izdajal za reakcionarca, dijak pa za svobodomisleca, kar je častnika tako razljutilo, da je potegnil sabljo in mu razbil glavo. Dijaka so prenesli umirajočega v bolnico, častnik pa je nemoteno potoval dalje. Enako se je zgodilo pri neki pojedini v Jaroslavu. General Bove-šov se je sprl z deželnim svetnikom Ivanovom, pa ga je ustrelil. Pred kratkem je sedela v Peterburgu pred hišo, ki je bila razupita, neka dama in Jo je mimogredoči kontorist Poljakov, ki je bil vinjen, ogovoril. Dama je kričala po pomoči. V tem je pridrvel nje soprog poročnik Kugatov iz sobe. Ko je kontorist opazil zmoto, je zbežal, častnik je tekel za njim z revolverjem in streljal. Poljak je mislil, da častnik slepo strelja, pa se je ustavil, da bi se opravičil o neljubi zmoti. Toda častnik stopi k njemu in strelja nanj iz bližine, dokler se kontorist ne zgrudi na tla in ga ta osuje. Nato zapove stražniku, da pelje Poljakova na stražnico. Kmalu pride tudi častnik tja in zahteva da pripeljejo predenj kontorista. Ko je bil ta pred njim je zopet streljal napj in ga potem še na tleh obdelaval s sabljo, častnik je odšel domov, si omil krvave madeže, Poljakov pa je »mrl za ranami. Take sirovosti od strani častnikov so mogoče le zaradi tega, ker se malo kaznujejo. Vsak tak prestopek se opravičuje s tem, da se je zgodil v »obsebi umljivi razburjenosti", dočim pa takih olajševalnih razlogov pri delavcih ne poznajo.
tovo taktična poteza imenovane stranke. Vsled tega pa nima soc. dem. stranka niti jaz nobene obveznosti napram nasprotni stranki in njenim zastopnikom, ampak pojde soc. dem. stranka po tisti poti vbodoče kot doslej do svojega cilja. Gospodje odborniki pa bodo morali ueglede na pol.tično prepričanje z menoj vred v občinskem svetu izvrševati to, kar bo v občni blagor blagor, občine in občanov samih. Zahvaljujoč se vsem tovarišem in gospodom še enkrat, Vas poživljam na vztrajno delo, delo na korist občine in občanov". — Zatem se preide k volitvi starešinstva. Odbornik g. Jos. Novak oziraje se na izjavo sodr. Štravsa, priporoča naj bi se ne glede na politično nasprotje volili od vsake stranke trije člani v starešinstvo. Odbornik g. A. Pegan izjavi v imenu liberalne stranke, da nikdar. Predlagatelj : Torej molčim. Voli se v prvič in sicer vsaka stranka svoje. Socialni demokrati volijo tri člane v starešinstvo, zastopniki S. L. S. štiri, narodno napredni vseh šest. Izid je: 11 naprednih, 10 soc. dem. in 9 katoliških glasov. Pri drugem poizkusu dobita soc. demokrata sodr. Kokalj in Jazbar po 16, sodr. Alič
9	in Brus 4 glasove, naprednih šest po 11 in katoliški štirje po 9 glasov. Odredi se ožja volitev. Ker je pri ožji volitvi dobilo več odbornikov enako število glasov, odloči žreb in so bili izžrebani v starešinstvo sledeči gospodje: Andr. Primožič, Pr. čuk, Jos. Eupnik in Jos. Kerševan. Ker sta sodr Kokolj in Jazbar dobila po enako število glasov, odloči tudi med tema dvema žreb, nakar se razglasi, da sta med imenovanimi člani starešinstva na prvem mestu sodr. Kokolj in Jazbar. Nato se zapisnik seje prečita in od vseh navzočih podpiše. Po izvolitvi župana je delalo že na galeriji občinstvo sodrugu Štravsu navdušene ovacije. Pred mestno hišo pa je čakalo najmanj 2000 ljudi, moških in ženskih do pol -enajstih ponoči na novoizvoljene, dokler niso prišli iz dvorane. Sodr. Štravs je pozdravil s stopnic mestne hiše občinstvo s kratkim nagovorom v zgoraj omenjenem smislu, nakar so zadoneli iz tisoč grl ^navdušeni živioklici, Nato se je občinstvo mirno razšlo. Idrija je torej pokazala, kaj zmore samostojni nastop organiziranih mas. Nasprotniki, ki so idrijsko delavstvo blatili in njega moč podcenjevali, danes lahko vidijo, da je Idrija res delavsko mesto.
— Z Viča. Ko smo [zvedeli o izidu volitev dne 13. t. m. na Viču, se je marsikdo med nami začudil: Odkod toliko klerikalcev ? Več so dobili kot soc. demokratje! Narodnjaki in soc. demokratje imamo seveda še vedno znatno večino, ali porast klerikalnih glasov da misliti. Seve, razumeti se mora pravi Klerikalci delajo neprestano in smotreno, do-čim je v naših vrstah precej komodnosti. Imajo cerkev s celo vrsto duhovnikov, ki agitirajo vsak dan, vsak trenotek. Pater Teodor, pater Oapupa, pater Ferdinand itd. so sami agitatorji. Društveni dom imajo, konsum, orle, 4td. Pri nas delavcih je edino konsum, ni pa nobene druge organizacije. Treba bo začeti na V-1 i	preprečevati	pogubnosni vplih kle-
rikalnih agitatorjev. Klerikalci izrabljajo vprski čut ljudstva v svoje namene — naša dolžnost bo povedati resnico, namreč, da sta politika in vera precej sovražni med seboj — 13. t. m. so frančiškani streljali s cerkvenega stolpa; pater Teodor bi bil kmalu izgubil kuto, tako agilen je bil . . . Naj bi zgledi ne ostali brez posnemanja!
— Moste. Občinske volitve v občini •Moste se bližajo. Našim sodrugom priporočamo, naj se intenzivno poprimejo dela za našo stvar. Zadnje državnozborske volitve so pokazale, da smo naj večja stranka; dobili smo 140 glasov, 30 do 40 naših ni bilo v volilnem imeniku, 16 volilcev pa je bilo službeno zadržanih, da niso prišli na volišče — skupaj bi imeli nad 190 glasov. No, bo drugič boljše! Največja stranka smo in kot taka moramo v občini imeti odločujoč vpliv. Sodrugi naj se oglase v vseh volilnih rečeh pri odbornikih
Vzajemnosti", ki so sodr. Mauser, čop,
Bittner, Vončina, Hauptman
in Kamnikar, da se domenijo o vsem,
kar je potrebno. Glede vseh ponudb nasprot-
niških strak določa vedno le poklicani odbor;
socialisti moramo imeti pred očmi vedno cilj
stranke — poglejmo v Idriji, kjer je že
za ž u p a n a socialni demokrat. Na delol
„ “..^Notranjskega. Dopolnjeno jel D vetretjini ^venskih volilcev je zopet enkrat pokazalo, kako globoko tičyo v duševnem rob-stvu vo'“| so »kakor so ukazali gospod", da se ubranijo terorizma, ohranijo vero ter se tako rešijo hudiča in pekla, če tudi gladu po« ginejo; plačilo se jim obeta v — nebesih. — Ako iščemo vzroke tega dejstva, najdemo, da manjka pod klerikalnim vplivom stoječim masam izobrazbe, p® ne ri8t0 psovdo-izobrazbe, katera se deli po katol. izobraž. društvih, Marijinih družbah itd., temveč, splošne, nepristranske. Na tem polju se mora priznati soc. demokraciji prvenstvo, edina ta v pravem pomenu besede skrbi, da se njeni pristaši izobražujejo, med tem ko ostali dve stranki pri nas ali nič, ali pa le pristransko poučujejo ljudstvo, a ljudskošolsko in tudi drugo učitelj-
stvo se s terorizmom in stradanjem prisili, da se ravna po njih. Pred volitvami sem imel priliko prisostovati par shodom takozvane ljudske stranke (liberalni se ni zdelo vredno priti na Notranjsko). Govornik dr. Žitnik poudarja koliko dobrega je že storila njihova stranka za kmeta in delavca (najbrž z glasovanjem za topove in drednaute), ter omenja, da bodo še nadalje delovali za to, da ostanejo meje za žito in meso zaprte. Delavci in mali kmetje (kajti velikih pri nas ni), kmetje katerih najboljši pridela toliko žita, da ima dovolj kruha zase in svoje za kvečjemu dva meseca, a ostalih 10 mesecev v letu ga mora, po dobroti naših poslancev, kupovati po najvišjih cenah, ti delavci in kmetje naj si besede dr. Žitnika dobro zapomnijo! Dr. Pegan pa je na shodih direktno priznal, komu koristijo zaprte meje, klerikalni poslušalci ga seveda niso razumeli, vpričo jih lahko za nos vleče »saj tudi gospod pritrjujejo". Povedal je namreč, da liberalni Židje za slepo ceno kupujejo živino in žito od kmeta, da imajo sedaj velikan-ke zaloge mesa in žita na Dunaju in Budimpešt, ter da cene visoko drže. Ja hudiča — odprite meje in liberalni židje naj sami žro žito in meso, katero imajo v zalogah. Kmet, kateri ima toliko žita, da ga prodaja, ne bode stradal, a reveži so gori omenjeni kmetje in delavci, in za te skrbeti je sveta dolžnost naših poslancev; ti so jih izvolili, ne pa liberalni Židje in ogrski magnati, za katere delajo s svojo neumno politiko. Dr. Pegan je pa na omenjenih shodih oddal še drugo dragoceno priznanje. Povedal je namreč koliko so mar zakoni dež. odboru in ostalim oblastim, katere vladajo klerikalci. „Nekega župana na Notranjskem," pripovedoval je dr. Pegan, »kaznovali smo radi nereda na 100 K globe. Dotični je prosil dr. Žitnika naj pri dež odboru posreduje, da se mu kazen odpusti. Dr. Žitnik pride s to prošnjo k meni, a jaz mu rečem: Kaj, našemu političnemu nasprotniku da bi odpustili kazen? Tega pa ne
— Nace! Bum — in zvišal sem mu kazen še za 100 K" — je končal Pegan. Toraj najprej strankarstvo iu terorizem, potem en velik kup gnoja, za gnojem dolgo, dolgo nič, potem pride šele zakon in pravica. Tako je na Kranjskem
— in zaslepljeno klerikalno ljudstvo, kakor pravi pesnik, moli, vpije »živjo", hodi za procesijo in plačuje davke, sedaj se pristavi [še lahko, da voli ljudske pijavke. Kdaj ga pamet sreča? Delujmo složno vsi, da ga čim prej!
M. L i b e r t č.
Trst.
Žrtve uničevalnega viharja v Trstu.
(Za sobotno številko prepozno.)
Tudi danes, kljub temu da je bil delavnik, je bila tržaška obal polna radovednežev, ki so morali z žalostnimi srci konstatirati, da je bil vihar v noči med sredo in četrtkom res uničujoč. V ravno istem času so pilotje in drugi pomorščaki pripravljali ob obali, pomolih in valolomih vse potrebno, da bo mogoče ohraniti še to, kar se od razdejanega še da ohraniti. Med tem, ko so pomorščaki bili vposleni pri delu ob dviganiu utopljenih parnikov in jadrnic iz morja, so ob skalah pri vodolomu v Št. Andreju našli mrtvo truplo mornarja od grškega sconerja „Evangelistria“. Le s težavo so truplo izvlekli iz skal, ki so padle na truplo.
Vseh utopljenih se je do danes našlo 17. Od 5 mornarjev se nima še nobenih notic.
Vihar je naredil seveda ogromno veliko škode ne samo v luki, ob obali in pri valolomih, temveč tudi po okolici. Močno je divjal vihar od Nabrežine, preko Sv. Križa, Konto-velja in do Opčin. Izritih je veliko hrastov in sadnih dreves. Poti so razdejane. Zelo je pokvarjen tudi grad Miramar in sicer ravno prestolna dvorana. Tej dvorani, kjer so Mehikanci ponudili mehikansko krono kralju Maksimilijanu, je vihar odnesel del strehe in jo vrgel v morje. Tudi veliko dreves, izritih gori v hribu, je bilo odnešenih v morje. Zelo, toda ne tako kakor v Trstu, je vihar divjal ob celi istrski obali. V soboto so se vršili pogrebi ponesrečenih mornarjev. Med ljudstvom je res zavladala za ponesrečence resnična konsternacija. Danes vise raz oken posameznih društev v »Delav-skem domu" zastave s črnimi trakovi v zna' menje žalosti.
O	pogrebih in o drugem priobčimo pri hodnjič.
— Važno! Sodruge in somišljenike opozarjamo, da smejo pri ožji volitvi, ki bo v torek, 20. t. m., glasovati tudi tisti volilni upravičenci, ki dne 13. t. m. niso glasovali.
— Volilcl, ki so dne 13. maja v prvem volilnem okraju (Sv. Jakob, staro mesto in zgornja Čarbola) oddali svoje glasove na ime Valentin Pittoni, glasujejo pri ožjih volitvah dne 20. t. m. v ravno istem oddelku kakor dne 13. t. m. in naj tudi sedaj napišejo na glasovnice ime Valentin Pittoni. — Oni v o 1 i 1 c i pa, ki so v IV. volilnem okraju (Sv. Vid) dne 18. t. m. dlasovali na ime Ivan Oliva, glasujejo dne 20. t. m. v ravno istih oddelkih kakor 13. in naj na glasovnice zopet napišejo ime Ivan Oliva.
— Oni volilcl, ki doslej še niso dobili volilne legitimacije, naj gredo takoj ponjo v
reklamacijski oddelek pri namestništvenem svetniku v ulici Oaserma št. 7, I. nadstr. Eavno v ta urad naj se podajo po duplikat volilne legitimacije oni volilci, ki so volilno legitimacijo zgubili ali jim je bila na kak način ukradena. Komur se bodo pri namestništvenem svetniku delale ovire, naj se takoj v glavni volilni urad socialno-demokratične stranke v ulico Boschetto 5, II. nadstr. (Sala rossa).
— Delavci! Nekateri »moretti" ital. nacionalistične stranke se bahajo, češ, da so kupili legitimacijske listke tudi od organiziranih sodrugov in sicer po kroni ali pa za nekoliko vinarjev. Sodrugi! Vaša delavska čast vam veleva, da se prepričate, kdo izmed vaših sodra-gov in tovarišev ima še volilno legitimacijo. Pa prinesite v glavni naš volilni urad v ulico Boschetto 5, II. nadstr. ime, priimek, posel in stanovanje vseh tistih delavcev, ki niso v stanu pokazati vam volilno legitimacijo. Sodrugi! Na delo proti sleparijam in vsem volilnim mahinacijam, ki jih italijanska nacionalistična klika uprizarja zoper vas in vaše koristi.
— Pulj. Tu so zaupniki socialno demokratične stranke sklenili, da se pri ožjih volitvah med Eizzijem iu Laginjo volitve vzdrže. In to je edino pametno.
— Narodu J abarske umazanosti za časa volilne agitacije v gornji okolici.
V	X, sekciji (volišče v Bazovici) je dobil dr. Bybar 565 glasov. Z drugimi besedami bi se reklo: v Gropadi, Padričah, Bazovici, Lipici in Lonjerju se je našlo 565 nezavednih, oziroma „narodno“ zavednih volilcev. Povedal bom par slučajev, kako so narodnjakarji agitirali za svojega kandidata. Nemogoče mi je navesti vse slučaje, ker bi za to potreboval par iztisov „Zarje“ z dvema prilogama. Za sedaj naj zadostuje sledeče: V Gropado je priromalo nekoliko socialističnih letakov manjše oblike. Isto-tako so tudi italijanski nacionalci poslali nekoliko letakov, v katerih so priporočali kandidata Oblaka. Ko so se pa socialistični in Oblakovi letaki prikazali na zidu — takrat, oh takrat je bila domovina v nevarnosti! Heu, heu me miserum, quo me vertam, quo contendam. Kaj napraviti ? Kako se rešiti ? In napravili so prvo rodoljubno delo. Potrgali so z največjo naglico vse letake, kateri jim niso ugajaii. Na to so tekli v Bazovico do generala g. Urbančiča. Toda tudi ta je bil bržkone v zadregi iu se je telefonično obrnil do višjega vojnega poveljstva v Trstu — do političnega društva »Edinost", Politično društvo mu je zapovedalo, naj grede stante pede v Gropado in naj nadaljuje rodoljubno delo. In je šel v Gropado in je rodoljubih Ko je bila Gropada rešena, je šel, oziroma se je peljal s par Bazovci na Pa-driče in tu je rodoljubil do polnoči. če rečem, da se je rodoljubilo, pomeni to, da se je pilo in da se je dajalo za pijačo. Eodoljubom se je pridružil neki M., kateri je za časa ljudskega štetja vpisal italijanščino za svoj občevalni jezik in kateri bi ne bil prav gotovo glasoval za dr. Eybafa. Temu je gospod Urbančič rekel, naj pride k njemu dne 13. junija, preden gre na volišče. Zakaj ? Hm ... hm .. . V Bazovico je volilni odbor socialno demokratične stranke poslal po pošti 13 letakov. Seveda niso volilci dobili v roke niti enega. Kam so izginili letaki, sicer vemo, vendar za sedaj nočemo povedati; toda če bodo interesi stranke to zahtevali, napravimo tudi tol Še en slučaji Na Padričah so narodnjakarji iztaknili nekega 901etnega starčka, kateremu se je že davno omračil um, in ki je že pol leta v postelji. Pripeljali so kočijo in so ga hoteli peljati na volišče v Bazovico. Še-le ko je starčkova hči energično protestirala, so ga pustili v miru. — Tako se je godilo v deseti volilni sekciji. Potem ni nič čudnega, če je sodrug Etbin Kristan dobil le
10	glasov. Ampak za današnjim dnem pride jutršnji in pojutršnji. »Kar smo se naučili, ohranimo si v vednem spominu. Kakšen naj bo boj proti takemu sovražniku, vemo. In boj mora biti, boj do skrajnosti!"
Delavsko gibanje.
■== Kovinarji se upozarjajo, da so njihovi tovariši v železniški delavnici v Sarajevu v mezdnem gibanju, ki se najbrže še razširi. Kovinarji naj torej ne iščejo dela v Sarajevu.
== Natakarji v Bel grada so v stavki. Zaradi tega se priporoča natakarjem, naj ne potujejo v Belgrad in naj ne sprejemajo on-dotnih ondotnih ponudb, dokler ne bo stavka končana.
= Bojkot proti Slngerjevlm šivalnim strojem. Pred kratkim je izbruhnila v velikih Singerjevih zavodih (blizu Glasgowa stavka, v kateri so ženske prevzele vodilno vlogo, ker od 12.000 neizučenih delavcev, ki so stopili v stavko, nihče ni bil organiziran, se je stavka izjalovila. Bavnatejj je stavkujočim obljubil, da nihče ne bo odpuščen, ampak mož je snedel dano besedo in odpustil 100 delavcev, ki so bili na glasu, da so socialisti. Dalje pa je Singerjeva tovarna sklenila s sosednimi zavodi pogodbo, da povsod odklonijo odpuščene delavce. „Forward", glasilo glasgovskin socialistov zahteva, da odgovori mednarodni prole* tarijat na to kruto preganjanje socializma z mednarodnim bojkotom Singerjevih šivalnih
po Vašem trgovcu ne samo „kocke za govejo juho“ nego izrecno
kocke
5
kajti te so
najboljše!
Samo prave z imenom MAGGI in varstveno ,4 zvezdo znamko lT' s križem
strojev. Tudi „-Tastice“ se zavzema za stvar in pravi, da se pri dobri volji bojkot tudi lahko izvede: »Ogromna večina Singerjevih odjemalcev se rekrutira iz delavstva. Singerjev šivalni stroj je lahko pogrešiti; tu ne gre za hrano in ne za obleko. Na trgu je dobiti poleg Singerjevih tudi druge šivalne stroje." Singerjeva družba je tudi svojim uslužbencem v Avstriji dala obilo povoda avstr, delavstvu, da z vso pozornostjo upošteva klic angleškega delavstva.
ZADNJE VESTI.
Deželni zbori.
Dunaj, 18. junija. Na dan 26. t. m. je sklican predarlški deželni zbor na kratko zasedanje in novoizvoljeni bukovinski deželni zbor, da se konstituira.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 18. junija. Včeraj je državni zbor nadaljeval razpravo o proračunu učnega ministrstva, ter se je debata zopet sukala okrog klerikalizma. Potem je grof Khuen-Hedervary odgovarjal na interpelacijo Bakovskega zaradi Albanije.
V	začetku razprave sta imela Desider P o -
1	o n y i in Justh majhen konflikt z obligat-nim vzajemnim žuganjem. — Varady je izvajal, da se na srednjih šolah ne bi smelo trpeti nobene družbe, organizirane na konfesionalni podlagi. Minister naj razmišlja, če ne bi kazalo vpeljati v šolah pouk o m o r a 1 i, ki bi stal nad konfesi-jami. — Poslanec Kovacsy je ostro nastopal proti konfesionalnim hujskarijam. Srednje šole ne smejo biti pozorišča konfesionalne agitacije. —■ Minister grof Z i c h y je zatrjeval, da hoče nepristransko nastopati; z liberalnega stališča mora biti konfesijam in kongregacijam dovoljeno, da snujejo tudi na srednjih šolah društva. — Proračunska postavka za na-učno ministrstvo se je nato soglasno sprejela.
Khuen-Hedervary o albanskem vprašanju.
Budimpešta, 18. junija. Na včerajšnji seji je grof Khuen-Hedervary obširno odgovarjal na interpelacijo Bakovskega zaradi albanskega vprašanja. Dejal je, da hoče Avstro-Ogrska podpirati obstanek in neodvisnost turške države. S tega stališča so presojali avstro-ogrski koraki, ki so se omejili na prijateljske svete, katere je Turčija tudi vpoštevala. Bazmerje med Avstro-Ogrsko in Turčijo je popolnoma odkritosrčno. Merodajni krogi zaupajo, d a b o m o-derni sistem na Turškem uspešen. Naše zunanje ministrstvo je posredovalo tudi v črni gori in jo opozarjalo na potrebo stroge nepristranosti. Tudi to se je seveda zgodilo popolnoma prijateljsko, pa smo dobili od črne gore najboljša zagotovila. Bakovsky je vzel odgovor ministrskega predsednika na znanje.
Županska volitev na Beki.
Beka, 17. junija. Na današnji seji mestnega zastopstva je bil izvoljen bivši župan dr. Franoesco V i o vnovič za župana, Donat MohoriA za prvega, Andrej O s o j n a k za drugega podžupana.
Kongres za žensko volilno pravico.
S t o k h o 1 m , 18. junija. Včeraj se je tukaj zaključil mednarodni kongres za žensko volilno pravico. Sklenil je, da se skliče prihodnji kongres leta 1913. v Budimpešto. Temu kongresu naj bi sledila politična manifestacija za žensko volilno pravico na Dunaju.
Portugalska konstitnanta.
L i s b o n a , 18. juuija. Jutri razglas portugalska konstituanta (ustanovni parlament) f e p u bi i k o. Zakon, s katerim se to izreče, izjavi obenem, da je dinastija B r a -ganca za vse čase izgnana iz Portugalskega. Bazglas se plakatira po Tsej deželi in razdeli med ljudstvom.
Maroko.
Pariz, 18. junija. „Agence Havas“ javlja, da je polkovnik S y 1 v tj s t e r z 200 možmi odkorakal proti mestu El Ksar, ki je zasedeno od Špancev.
Pariz, 18. junija. Francoske čete so, kakor se poroča iz Tangerja z dne 16. t. m., odkorakale iz Mekineza proti severu ter so se utaborile na pol pota med razvalinami Volubi-lis in vasjo Mulej Idris.
Madrid, 18. junija. Francoske operacije proti El Ksaru so tukaj napravile jako mnčen vtisk, ker jih smatrajo kot sovražen nastop proti Špancem.
Madrid, 18. junija. Ministrski predsednik Ganalejas je izjavil, da ne bo Španija storila nič druzega, kakor da zagotovi varnost okrajev G e u t a in Melita ter da gonovl policijske čete v Larašu in El. Esaru. Španija ne misli na to, da bi pošiljala vojaštvo v Arzilo, Tanger ali kam drugam. V El Ksar je poslala svoje čete tako kakor Francija na drugi breg reke Lukos, da zatre nemire. Več vojaštva ne namerava pošiljati v Maroko, razven če bi Kabili napadli.
B e r o 1 i n , 18. junija. Tukajšnji diplo-matični krogi so zelo vznemirjeni zaradi pohoda francoskih čet proti El Ksaru, tembolj ker se ta korak ne vjema z besedami francoskega zunanjega ministra C r u p p i j a , ki je na Jauresovo interpelacijo jako pomirjevalno odgovarjal. Povdarja se, da je Francija kritizirala zasedanje El Ksara po Špancih kot nepotrebno. če tam ni nemirov, je pa tudi pohod Francozov proti temu mestu nepotreben in se torej ne more tolmačiti drugače kakor da hoče Francija nastopati proti Španiji. Tukaj se boje, da povzroči francoski korak nove zapletljaje v v mednarodnem položaju.
Turčija In Črna gora.
Carigrad, 18. junija. Slivši se, da je turška vlada pripravljena ugoditi črnogorski zahtevi, da turške čete zapuste Zagersko goro in razdenejo oudotui čardak.
Sultanovo potovanje.
Solun, 18. junija. Ker je sultan utrujen od sprejemov v Skoplju, od pota v Prištino in od selamlika, poj te šele v sredo v Monastir.
Solun, 18. junija. Na čast srbskim delegatom je dal sultan danes prirediti slavnosten banket.
Katastrofa na rakoškcm dvfgallščn v Budimpešti.
Budimpešta, 18. maja. Ob pozni večerni uri se je vzdignil reški lekarnar Prodan, s težavo se je vzdržal v višini 1 meter nad zemljo. Kmalu se je pokazalo, da Prodan ne obvladuje aparata, zavozil je preko ograje nad občinstvo, ki je v paničnem strahu bežalo na vse plati. Tovarniška delavka Elizabeta Madray je v prvem strahu skočila proti ograji.
V	tem trenotku jo zagrabi krilo aparata in odtrga dekletu, na veliko grozo vseh gledalcev, glavo od telesa. Mnogo ženskih in deklet se je ob tem prizoru onesvestilo. Zrakoplovcu se je posrečilo doseči zemljo kjer se je onesve-ščen zgrudil. Policija trdi, da se je Prodan vzdignil brez oblastnega dovoljenja. Vzlic temu pa zadene glavna krivda policijo, ker ni poskrbela za zadostne varnostne naprave.
Zahvala.
Podpisane« sem bil na potovanju s svojim sinom iz Ljubljane v Sarajevo in sem bil med postajama Zagreb in Sisek popolnoma ukraden, tako da sva bila popolnoma brez sredstev. V sodrugiti v Zagrebu in Sarajevu pa sem našel ne le iskrene prijatelje, temveS tudi velikodušne podpornike, vsled česar se čutim dolžnega, da se jim na tem mestu javno zahvalim.
Delaveem in tovarišem, zlasti pa onim, ki gredo v svet pa priporočam, da se organizirajo v socijalnodemo-kratičnih organizacijah, ker le tedaj bodo našli tudi v tujini iskrene prijatelje, in zveste podpornike v organi-siranih tovariših.
V Sarajevem, dne 15. junija 1911.
Josip Vičič,
zidarski pomočnik iz Renč.
Naznanilo.
Načelstvo Konsumnega društva za Ljubljano in okolico, vpisane zadruge z omejeno zavezo naznanja, da izplačuje hranilne vloge edino osrednja blagajna v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica 6 II, proti izkazilu hranilne knjižice.
V	prodajalnah se hranilne vloge ne izplačujejo in je vsem odgovornim prodajalcem oz. prodajalkam prepovedano izplačevati brez nakazila načelstva.
V	Ljubljani, 15. junija 1911.
Za volilni sklad:
Na Rakeku so darovali in po sodruga Andr. Perkotu odposlali:
J. Juvančič 40 v, J. Černač 30 v, i. Gorše 40 v, J. Žigon SO v, P. Debevc 80 v, P. Jernejčič 80 v, P. Križaj 40 v, R. Bajtner 40 v, A. Vidrih 30 v, I. Ambrož 60 v, P. Gabrenja 40 v, I. Novak 50 v, A. Dolhar 40Jv, A. Valenčič 40 v, L. Strukel 20 v, A. Pirc I. 20 v, I. Albreht 20 v, L. Bombač 20 v, I. Komoc 20 v, P. Modic 20 v, Gašperič 20 v, A. Svet 20, Jeraj 20 v, M. Steržaj 1 K, J. Černe 30 v, P. Zure 20 v, J. Žnideršič 20 v, I. Matičič 20 v, P. Šušteršič 20 v, M. Ivančič 20 v, A. Pirc II. 20 v, A. Šemrov 10 v, I. Ambrož 20 v, A. Svet II 1 K, I. Urbas 20 v, I. Podboj 40 v, Urbas 20 v, P. Gornik 50 v, A. Prudič 10 v, I. Bučar 1 K, A. Go-deša 40 v, A. Perko 40 v. — Postajni uslužbenci v Planini 5 K; Kokra 3 K; Andrej Perko v Rakeku K 14 20; Baraga in .Minka od železničarjev v Brežicah in Raj-henburgu K 11 '90.
Za tiskovni sklad:
Pekovska organizacija v Trstu 25 K; doktor Tode-schini 1 K.
Odgovorni urednik Fran Bartl.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Kavama Leon =
se priporoča ter je navadno celo noč odprta.
S spoštovanjem	L.	F.	Pogačnik.
e Delavska hranilnica in posojilnica
“ ™	■■	’	(vpisana	zadruga	z	omejenim	jamstvom.) <	  —
v Ljubljani, Stari trg št. 30, I. nadstropje.
Obrestuje hranilne vloge po 4 lh°l0. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit in (zastave) vredn. listine, hipoteke itd.
Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnev-1 —~" nem času. —————
RB'TaV“nal' ..Zarja" se prodaja v Ljubljani po 6 vin.
na Resljevi cesti št. 22
v neposredni bližini južnega kolodvora,
Vedno sveže pivo, dobra dolenjska vina kakor tudi gorka in mrzla jedila.
Na razpolago je vrt s kegljiščem in vsi slovenski, nemški, italijanski delavski listi.	Shajališče	sodrugov!
Na prijazen poset vabi
Marija Petrič,
gostilničarka.
! VESELO POROČILO !
posebno onim, ki se čutijo onemogle In slabotne.
Kri t in okusni zajtrk ima-* • tisti, ki ne pijejo dru-
Moč!
frnkoczya sladnl
Zdravje!
imenujemo .Sladi n*. Nasladno In redilno živilo prve vrste. —
50% prihranka!
Obenem senzacionalno boj-kotno sredstvo proti živilskemu oderuštvu. Dobiva se povsod, tudi pri trgovcu. Zavoj >/4 kg velja 50 h. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev. Glavna zaloga v petih lekarnah T r n k o c z y: Josefstadterstrafle 20, RadeUkyplatz 4, ŠchOnbrunnerstrafie 109. — Gradec, Sackstrafie 3, v Ljubljani, Kranjsko. — V lekarni Tmkoczy poleg rotovža v Ljubljaul se tudi odda o zdravila p. t. članom okr. bol. blag. v Ljubljani, bol. zav. c. kr. tob. tov. in bol. blag. juž. železnice.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta. Blaž, Dunajska cesta. Sterkovič, Dunajska cesta. Fuchs, Marije Terezije cesta. Tivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. jubič, Miklošičeva cesta. Senk, Resljeva cesta.
Kane, Sv. Petra cesta.
Treo, Kušar, Podboj,
Štravs, Škofja ulica. Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama. Ivetek, Zaloška cesta.
2ešark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica.
Laška kuhinja
Šelenburgova ul. 7
nasproti glavne pošte.
■ ■■
tobakarnah:
Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, Židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florijanska ulica. Zadel, Karlovška cesta. Kuštrin, Breg Sever, Krakovski nasip. Tenente> Gradaška ulica. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar, (ilince.
■     „
I	B
P. n. gostom se priporoča pristno B na novo došlo vino Brioni. B B Vsak dan razne sveže morske B | ribe. Danes sardelce, sipe, peresa | in mornarski slaniki. (Risotto).
I	Ravnateljstvo,	g
Štefan Dražil, s. r. blagajnik.
Anton Kristan, s. r.
ravnatelj.
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarjea v Trstu so:
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko. Moze, ulica Miramar 1. Magnolo, ulica Belvedere.
Kichel, ulica Montorsino.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Oaserma). Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
Hoeltl, trafika na državnem kolodvoru. Singer Mat., ulica San Sebastiano 3.
Konsnmno društvo
Ljubljano in okolico
vpisana zadruga z omejeno zavezo
ima dosedaj sledeče prodajalne:
I. v Šiški (v lastni hiši) Kolodvorska c.,
II. na Viču (Glince, Tržaška cesta),
III. v Ljubljani, Vodmat, Bohoričeva ulica,
IV. v Ljubljani, Kolodv. okraj, Sodna ul. 4,
V. v Ljubljani, Trnovo-Krakovo, Krakovski nasip 10,
VI. v Tržiču na Gor. (pot proti Bistrici),
VII. na Savi na Gorenjskem,
VIII. na Jesenicah na Gorenjskem.
Pisarna je v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 6 II. — Uradne ure za stranke od 8.	1. ure popoldne.
Članov ima 1474, podpisanega kapitala 44.220 K, vplačanega 81.715 K; garancije 88.440 K. Pristopi lahko vsak polnoleten konsument oz. konsumentinja; pristopnina 1 K, delež 80 K, ki se vplača lahko v obrokih. Pristopi se lahko v prodajalnah in v pisarni. Hranilne vloge [se obrestujejo od dneva vložitve do dneva vzdiga po 5 %. — Dosedanje stanje hranilnih vlog
45.000 kron.
Cene v prodajalnah zmerne!	Blag°	sveže!
V letu 1910 — 4% dividende.