BRO'NASTODOBNA IGLA IZ OKOLICE STIČNE FRANCE STARE Univerza, Ljubljana Akademik prof. Božidar Jakac je tik pred zadnjo vojno (leta 1939 ali 1940) kupil v ljubljanski starinarni Antika nekaj arheoloških predmetov, ki jih sedaj hrani v svoji privatni zbirki.1 Y glavnem gre za bronaste pred­ mete iz starejše železne dobe (masivne, svitkasto narebrene zapestnice, collimaste in kačasto fibulo) ter za veliko bronasto iglo, ki je mnogo' sta­ rejša. Kdo je prinesel te predmete v starinarno v prodajo, ni znano. Pri nakupu so prof. Jakcu povedali, da s o « predmete izkopali v okolici Stične. Ta podatek je važen in zelo prepričljiv, ker vemo, da je v desetletju pred zadnjo vojno v okolici Stične deloval zadnji divji kopač velikega formata — domačin Albin Hrast. Hrast je nakopane predmete prodajal v Ljubljano,1 2 izjemoma tudi v Zagreb.3 Večina arheoloških predmetov iz okolice Stične, ki so v Jakčevi zbirki, predstavlja le številčno obogatitev zelo pogostih, kulturno in časovno dobro opredeljenih tipov iz železne dobe Dolenjske. Izjema je velika bronasta igla, ki je dragocen prispevek k poznavanju še malo proučene in z arheološkim gradivom relativno zelo revne zgodnje in razvite bronaste dobe v Sloveniji. B ronasta igla iz okolice Stične (T. 1: 1) je zelo dobro oh ran jen a. Po njen i p a tin i lahko sodim o, da ni ležala v ilovici, am pak v bolj peščeni zem lji, saj bi sicer p a tin a uničila ali vsaj zelo m očno poškodovala kovino, k a r je običajno p ri tis tih bronastih pred m etih , k i so jih izkopali v velikih stišk ih ilo v n atih gom ilah. Ig la je dolga 23,5 cm, glavica p a im a prem er 2,7 cm. D isk asta glavica je okrašena z vrezi: n a sredi je krožeč s piko, okoli n jega šesterokotnik s p o lkrožno vboklim i stranicam i, ob robu glavice p a je venec z m otivom jelkove vejice. V rat, k i im a rah lo ovalen presek, je 1 cm pod glavico p relu k n jan . 2,7 cm pod glavico se p ričn e okoli 3 m m debelo oglato telo igle, ki je sedem krat zvalovljeno. 1 Iskreno se zahvaljujem akademiku prof. B. J akcu, ki mi je dovolil objavo igle, obravnavane v tem članku. 2 Svoji najpomembnejši najdbi: grob z oklepom in grob s figuralno okrašenim pokrovom situle je prodal Hrast Narodnemu muzeju v Ljubljani. 3 Precej nakopanih predmetov je prodal Hrast Arheološkemu muzeju v Za­ grebu. Gre za gradivo iz starejše železne dobe, nekaj predmetov sodi v mlajšo železno dobo, ne manjka pa tudi gradiva iz antičnih grobov. Stiska igla je v Sloveniji peta tega tip a . Eno so našli v T u rn išču pri P tu ju v planem skeletnem grobu s skrčeno lego (T. 1: 2),4 tr i p a v skeletnih grobovih z iztegnjeno lego v gomili pod B rinjevo goro (T. 1: 3, 4, 5).5 Za stisko iglo nim am o n ajd iščn ih podatkov, ki bi omogočili podrobno* oprede­ ljev an je predm eta. Zato nam preostane le tipološka p rim erjava; z njo* se utegnem o p rib ližati času, ko so iglo izdelali oziroma u p o rab ljali in ji obenem s tem zagotoviti tud i k u ltu rn o poreklo. P ri tipološkem vrednotenju om enjenih igel iz Slovenije je očitno, da je stišk a igla zarad i dolžine sorodna iglam a iz groba 3 gom ile pod Brinjevo goro. T udi dekoracija n a glavicah igel govori za to. O b p resojanju ornam enta na glavici p rv e igle iz groba 3 gomile pod B rinjevo goro moremo ugotoviti, da je ta po stru k tu ri do* neke m ere podoben stiškem u in le delno turniškem u. O m enjenim iglam je skupna teh n ik a k rašen ja (vrezovanje) ter cen traln a zasnova ornam enta, ki jo n a­ rek u je oblika ornam entalne ploskve (krog). N e da bi izdelovalcem obrav­ n av an ih igel vsiljevali neke neutem eljene p rin cip e krašenja, zlah k a ugo­ tavljam o razločke, v k aterih se kaže določen razvoj. C entralni m otiv p ri tu rn išk i igli je p ra v z a p ra v neokrašeno polje med štirim i večtračnim i pol­ krogi: k v a d ra t z vboklim i stranicam i. O rn am en t učinkuje v tem prim eru optično kot negativ. P ri igli iz gom ile pod B rinjevo goro je m otiv večtračnili polkrogov še vedno glavni elem ent dekoracije; optično p a se m u sk o raj več k o t enakovredno* p rik lju č u je krog s štirim i nasprotno šrafiran im i polji. K oncentričnim , p ro ti sredini zožujočim se pasovom, ki imajo različne ele­ m ente dekoracije, sledim o v zelo prep ro sti obliki p ri stiski igli. Mnogo- kotn ik z vboklim i stranicam i, ki je p rišel p ri tu rniški igli do izraza kot negativ, je p ri stiski podan le z enojno črto; v njegovem središču je p re ­ prost krožeč s piko, ob robu glavice stiške igle pa je relativno širok pas vrezov z motivom jelkove vejice, k i d aje dekoraciji zaključen videz. Skoraj z gotovostjo bi mogli reči. da sodi stiška igla k mlajšim inači­ cam tako imenovanega žebljičastega tipa igel. ki je vznikel v času zgodnje bronastodobne kulture skrčenih pokopov. V Sloveniji je ta, starejša varianta znana iz Turnišča pri Ptuju. Najbrž so take igle prav zaradi funkcional­ nosti (poseben način spenjanja ogrinjal ali plaščev na prsih z iglo s pre­ bodenim vratom in z vrvico, ki je, vdeta skozi luknjico igle in ovita okoli spetih gub obleke, preprečevala, da se igla ni mogla nehote izdreti) upo­ rabljali in izdelovali še po nehanju Bronastodobne kulture skrčenih po­ kopov v sledečem, kulturno zaključenem horizontu bronastodobnih gomil (bronasta doba C). Dokaz za to imamo pri nas v gomili pod Brinjevo goro. V isti časovni horizont pa je postaviti tudi iglo iz okolice Stične. Obravnavana igla iz Stične je pomembna tudi za sam stiski arheološki kompleks, saj namiguje na to, da je bila okolica Stične obljudena že v raz­ viti bronasti dobi in da so bile morda že v tistem času položene osnove za kulturno civil iza t orični vzpon, ki ga je v zadnjem tisočletju pred n. št. doživela stiška naselbina na Cvingarju in katerega trenutno* podrobnejše poznamo iz grobnih inventarjev stiških gomil. * 1 4 J. Korošec. Razprave III, SAZU, Cl. I. Ljubljana 1953. str. 189 sqq.. risba 5. sl. 8 . 3 S. Pahič. Arheološki vestnik XIII— XIV, Ljubljana 1962—1963. str. 355, T. VI. 1, T. I, VIII. sl. 4 (grob 1): str. 554. 355. T. VI. 2. sl. 2, T. III, T. X . sl. 7, 8 (grob 3). Ustrezno literaturo glej S. Pahič, 1 . c., str. 358 sqq. ZUSAMMENFASSUNG Die bronzezeitliche Nadel aus Stična Der Akademiker Prof.Božidar Jakac aus Ljubljana bewahrt in seiner privaten Sammlung einige aus der Umgebung von Stična stammende archäologische Gegen­ stände auf. Darunter ist die Bronzenadel (T. 1: 1) am bedeutendsten. In Slowenien ist dieser Nadeltyp aus Turnišče bei Ptuj (T. 1: 2; Anm. 4) und von Brinjeva gora bekannt (T. 1: 3, 4, 5; Anm. 5). Da für diese Nadel keine Fundumstände bekannt sind, versucht der Autor die Nadel typologisch zu bestimmen. Aus der Struktur des Ornaments schliesst er auf die Zugehörigkeit der Nadel zu den jüngeren Varianten von Nagelkopfnadeln. Dieser Typ ist für die Hockergräberbronzezeit typisch, in die auch das, Nadel desselben Typs enthaltende Grab aus Turnišče gehört. Jüngere Varianten dieses Nadeltyps kommen in der Hügelgräberbronzezeit vor, wie das beim Hügelgrab von Brinjeva gora der Fall ist. Die behandelte Nadel aus der Umgebung von Stična spricht dafür dass der Ort schon in der hohen Bronzezeit besiedelt war, was für die Erforschung der ersten kulturzivilisatorischen Aufschwung des späteren grössten alteisenzeitlichem Zentrums in Südostalpen­ raum — Stična — besonders wichtig ist.