XII. SKUPŠČINA AVTO-MOTO ZVEZE SLOVENIJE
Zveza je močna, kolikor so močna društva
Konec januarja so se po šti-rih letih v Ijubljanski festivalni dvorani zbrali delegati na dva-najsti redni skupščini Avto-moto zveze Slovenije. Poleg delegatov so bili navzoči šte-vilni gostje. predstavniki J|_a in novi predsednik Avto-moto zveze Jugosi avije Jože Tomc \z Zagreba
Uvodni m pozdravmgovorje imel  predsednik AMZS Alojz
Zokalj. ki je prisotnim v dalj-šem referatu v zgoščeni obliki prikazal vse probleme. ki žulijo AMZS, osvetlil pa je tudi pre-hojeno pot in nanizal vrsto za-nimivih informacij.
AMZS je leta 1976 praznova-la trideseto obletnico dela in obstoja. Bila je vedno v ospre-dju družbenih dogajanj. Njeno delovanje se nikoli ni omejeva-lo zgolj na problematiko cest-nega prometa. temvečjeakliv-no sodelovala pri uresničeva-nju interesov avto-moto dru-Štev in njihovih članov. Ševeč: AMZS je delovala tudi pri ure-sničevanju širših družbenih in-teresov kot sestavm del drugih družbenih organizacij in sku-paj z njimi v republiški konfe-renci SZDL.
\z govora predsednikaŽoka-Ija je bilo razvidno, da je bila ena izmed glavnih nalog zveze v preteklosti posvečanje član-stvu. Vedno več občanov se je začelo včlanjevati v avto-moto društva, ne toiiko iz potrebe kot zaradi pripadnosti organi-zaciji. Kijub temu pa po bese-dah predsedntka ne moremo biti s čtanstvom povsem zado-voljni, saj je le 24 odstotkov motoriziranih občanov vktju-čenih v avto-moto društva. Av-to-moto društva in tudi zveza se bodo v prihodnje še bolj približala Ijudem preko krajev-nih skupnosti-
V nadaijevanju svojega go-vora se je predsednik dotaknit prometne vzgoje in varnosti, pri čemer je še posebej podčr-tal potrebo po temeljili reformi načina poučevanja in oprav-Ijanja vozniških izpitov. Pravi anahronizem je že. da so avtb-šole zgolj to, ne morejo pa si priboriti tudi statusa izpraše-valca, kar je sicer normalno na vseh drugih Solah. V proces izobraževanja je umetno vri-njena izpitna komisija, ki pa s šolanjem ne tako ne drugače nima nikakršne zveze. Še po-sebej se je predsednik zadržal ob problematiki tehnične služ-be. h kateri spada tudi služba POMOC INFORMACIJE. Z za-konom je SPI (služba pomofi informacije} dobila status jav-ne službe. nikjer pa ni omenje-no, od kod naj SPl vzame de-nar za nemoteno delovanje. Ob koncu svojega govora je Žokalj spregovoril še o avto-moto in karting dejavnosti AMZS. Poudaril je, da je bila prav športna dejavnost tista, ki je pripomogla k popularizaciji Avto-moto zveze. V času med
dvema skupŠČinama so nare-difi viden napredek in po mno-žičnosti so si motokros. speedway in karting pridobili kar status nacionalnih športov, saj smo Slovenci tako po števi-lu tekmovalcev kot po uvrsti-tvah posameznikov in ekip med najboljšimi v državi. Toda naši tekmovalci v primerjavi s tujimi še vedno zaostajajo. Kriv je neurejen in nezadosten si-stem financiranja. neustrezen status te dejavnosti v telesno-kulturnih skupnostih, tog ca-rinski režim pri uvozu tekmo-valnih strojev. pa pomanjkanje športnlh objektov za hitrostna tekmovanja in še in še.
Ni potrebno posebej pouda-riti, kaj pomeni armada mladih in zanesenih Ijubiteljev avto-moto športa, ki so sposobni obvladovati in popraviti svoje vozilo, za naš vsesplošni Ijud-skt odpor. Zato se morajo društva bolj zavzeto kot doslej vkljuČiti v obrambne priprave <n priprave za družbeno samo-zaŠČito v krajevnih skupnostih in drugod. Predsednik je še omenil. da se je AMZS letos 2e vključila v akcijo RK SZDL »Nič nas ne sme presenetiti«.
Po končanem uvodnem go-voru se je začela razprava, v kateri so delegati podrobneje pretresli problematiko svojih društev in Avto-molo zveze Med gosti naj omenimo Draga Seiigerja, filana predsedstva RK SZDL, ki je v pozdravnem nagovoru dejal, da je društvo dobro. dokler zadovoljuje inte-rese občanov in da je zveza močna toliko, kotikor so moč-na društva.
Ob koncu je skupščina izvo-lila predsedstvo. Za naslednja štiri leta bo ostal predsednik AMZS Alojz Žokalj, podpred-sedniki pa bodo Stane KrapeŽ (AMD Škofja Loka), Savo Mi-kluž {AMO NovaGorica) in Loj-ze Gabrovec (AMD Bela kraji-na, črnomelj).
Dvanajsta skupSčina AMZS je nakazala kopico nerešenih problemov od tehničnih do fi-nančnih in bila bolj pregled problemalike kot skupek kon-kretnih sugestij za bodoče de-lo. Stejkoprej oslaja mnogo odprtih vprašanj, med katerimi je najbolj problematična služ-ba za pomoč in informacije. Zakon, ki je lansko leto AMZJ dal posebna družbena poobla-stila in tudi priznanja, je ovre-dnotil službo SPI kot javno službo. Odprto in najbolj bole-če vprašanje ostaja financtra
nje te službe. Dali so predlog republiSki konferenci SZDL, naj bi ob vsakoletni registractji občani prispevali določen zne-sek za financiranje službe SPI. Le tako bi se la služba lahko postavila na trdne noge in utr-dila vlogo, kakršno ji nalaga novi zakon o AMZJ.
Na predvečer skupščine je bila tiskovna konlerenca, na kateri so predstavniki in člani predsedstva AMZS še podrob-neje obrazložili, kaj jih žuli. Med drugim so ugotovili, da je članstvo AMZS o delu zveze sicer dobro obveščeno, malo ali nič pa je bilo napravljenega na podroiju propagande in seznanjanja javnosti oziroma nečlanov. Sistematičnim pro-pagandnim akcijam doslej na zvezi niso posveČali nikakršne pozornosti. Posneli so drag barvni film o avto-moto športu, ki pa na žalost ne more nado-mestiti zamujenega, zlasti če pomislimo. da ga bodo na tele-viziji predvajaM lahko največ enkrat ali dvakrat, pa še ta ne prikazuje celotne dejavnosti AMZS, predvsem ne tiste. ki bi bila za pridobivanje novega članstva najzanimivejša. To pa je konec koncev tudi pogfavit-ni cilj in naloga zveze. Pred-sedstvo se je še pritožilo, da se sredstva javnega obveščanja za delo AMZS ne zanimajo do-volj, kar pa se je pokazalo kot neutemeljeno. saj bi morala bi-ti zveza tista, ki bi novinarjem posredovala informacije in po-gosteje sklicevala tematske ti-skovne konference.
Naša AMZS se je torej z ra-zvejano mrežo društev po vsej republiki uspela pribhžati ob-čanu, vendar bolj na podeželju kot v mestih, pri čemer je zani-mivo, da se vse več miadih prostovoljno vključuje v druš-tveno dejavnost in vse več ob-čanov stopa med članstvo.
TADEJ BRATOK