ISSN 0350-5561
77
D350
556014
n kojiM
Danes ûo precey le v ^/a/íft ow^sno zmerno obiačno, Mrí še napfEj fasno, po nžinah lutranfs rmgla.
Številka 39
četrtek. 11. oktobra 2001
220 Sít
Danes koruza, jutri sodobne nove hiše?
Področje pod Slsrfm Jaškom, nasproti restavracije Jezero, Je biio doste) eksphatacijsko pofje, zato na nJem gradnja ni bifa dovoljena ~ Z odioàitfijo viade RS bo posta/o stđv'bno zemijišće, na nJem pa naj bi biio po sprejemu spremenjenega zazidat nega načrta prostora vsaj za 200 novih individualnih hiš,
Vpra^jc, ki ver}cU)0 mnogim lasi nikom zemlje na področjih, kjer naj bi s spremembo zazidalnih načrtov v prihodnosti »zrasla« nwa naselja Individualnih hi.^ In manjših blokw, ne bo Sploh, íc
zemlje nc řcli prodali. A pomanjkanje proslora za gradnjo jc bilo v MO Velenje kar nekaj let velik problem, ki bo. kol kaže. kmalu razrešen.
■ bšf foto:vos
Gorenje na prostoru nekdanje Tovarne usnja v Šoštanju
Šoštanju se obeta nov razcvet
V Soi>t»tyii Ml (ťžkoáikiíli n» m/pte1 Zj^piisč^nv 'i'ov;im(> usnja	|gJťp4»membm>/a/namavata/g(Kl(>víno me* sta. v zadnjih letih pa vpliviil» nu upi»àisnjen nt/\i>j. Ru/pict /ň Siišbinjči^ne /^^iKovo u^odi^. ^J.h* z^míjiscř v«lik<><tko-li 5? ÚsiK kvjjdmimh metn» skupaj i vsemi pri padaj« >ć i mi ohJeklK m/ťn hivše upravne ^}>rndb«. odkupilo («orcnje« ki 2« pripravka prit^ranie. Na tem piKlroCJu namenivajo /graditi nove proizxKJntHposlovne-lr^ovske ohjekte /a dejavnosti. ki nv sodijo na podroCjv proizvodnje velikih }i(>$p<»dinj-skih ajKiralov. Predvsem pa IhhIo tako iKn<»^(KÍli n!tdaijryi ra/« voj družbi (><irenje N<ilranja opreama. ki ima proi/XKine ohratcv Šoštanju.
(iorvnjc je ob nakupu omenjenih proslnnw in zemljiSČ sklenilo/obCinoŠ(^ianj tuJI menjalno pogodbo, s kalero je dobila občina del kupljenega zemljišča, ki meji na siaro mesino jedro, kar bo omogočalo nadaljnji razvoj mcsia. Gorenju pa je prcpuslila zemljišče, ki predstavlja s kupljenimi zemljiSČl bivše Tovarne usnja za(5kroieno eeloicv Občina je pristopila k izdelavi in sprejemu novih prostt>rskih izvednih aktov, ki hivào omogočali omenjene naloj^be.
■ M. Zakošek
MoJa dežela - lepa In gostoljubna 2001-10-08
Velenje večjimi
Veliko jc vzrokov, da Turi-siičnazvcza Skwcnije že vrsto let izbira najiepj^e urejena mesta, kraje,šole, policijske postaje... Vse to v okviru projekta Moja debela - lepa in gostoljubna. Letošnje tekmovanje je uradno končano, le §e uradno pred.sla-vitev morajo pripraviti. Na njej bodo predstavniki mesta Velenje lahko upravičeno ponosni, kajti živimo vnajlepScm slovenskem večjem mcslu! Komisija je v tej kategoriji drugo mesio dodelila Novi Cîorici. irelje pa Ljubljani. Med dobitniki pri-
najiepše med mesti v državi
»Indijansko poletje« vabi
znanj bo tudi nam blii^nja U^gar-ska dolina, ki je zmagala med hrilwskimi kraji in Rečica ob Savinji, ki bo prejela laskav naslcjv najlepše shwcnske Sole.
Na Turistični zvozi Velenje so veselo novico prejeli v ponedeljek. FVedsednikzwze.ložeKan-dolf uspeh mesta komentira takole: »Veseli smo in ponosni. Nazadnje smo bili prvi pred tremi leti, vmes smo bili na drugem mcslu. Zasluga za Ictainji u-spch gre (udi .številnim turističnim dcfavcem» ki so obiskovali turistične kraje, krajevne
skupnosti in občine. V mestu lahko pohvalimo občino, ki jc s svojimi aklivnostmi pripi^mogla k uspehu, pa ludi nekaj krajevnih skupnosti je aktivno sodelovalo.«
Tekmovanje jc potekalo od maja dalje. Najprej so ocenjevali krajevne skupnosti, potem manjše in večje kraje ter mesta, kar je trajalo cel<.) ptiletje, Vseslovensko prireditev, na kateri bodo podelili priznanja, bo prenašala tudi lelcvi/lja.
■ bš
Del delavcev ESC KIKO začelo stavkati


' I


ii

Minuta sobota je bita tako iep dan, da je bil greh ostati doma. Nekateri so dan izkoristiti za nabiranje gob in kostanja^ kije popoldne zadišal iz marsikaterega dvorišča m stanovanja, drugi pa so si v vročem dnevu zaželeli prave osvežitve. Zakaj pa ne v enem od velenjskih jezer? Ja, slika je res nastala to soboto, ko smo si tudi zaželeli, da bi indijansko poletje še trajalo in trajat o ...
■ bs, foto: vos
Bomo tudi po Veleniu banfoH, kot banřaio v Šoštaniu? q
\ ' =
I
O
d.d.l
ZAVAROVALNICA MARIBOR

n ONOVitEC e
Pridobivanje znanja o podjetništvu
VELENJE - Konec septembra he Je v lYťmc^ovmku Velwy« /acťlď l>i>slmnit ^oùi, v kHteroso vkJJučeni .sirokiivnjaiki i/, vseh piKlJeliJ poslovne^ si.slemu. Sest:ivljenajeix delavnice/ji izdelavo poslovnih niJCTlov in splosne^^a i/obra/evanja o |mhI-Jetnik tvu.
V p(^slovno solo je vključenih 2tl strokovnjakov, ki so v svoje limc, ki jih vodijo, vključili te 3Ksodclavccv. /a organizacijo skrbi ixldcickza izohr«i^cvan}c, izvedba p« jc v domeni izobraževalnega centra Ekonomske Takulielc pri Univerzi v Ljubljani. Šolanje bodo/akJjuCili Ichruarja 20Í12. Vpremogov-niku se nadejajo, da bo.^ilanje pri neslo ve I i ko mwega in uporabnega znanja, ki ga narekujejo potrebe po prestrukturiranju podjeiniSke dejavm'Rli.
Esotechove izkušnje z 20 ključi
VELENJE- NOVA GORICA-Na jesenskem /l)oru /druženja MnniiRer v Novi (íoríci sci podje^n Deloilte & louche. Eso-(ech in Sava predstavili metcHio »20 ključev«. Ciy metode« hi* treje, ceneje, Inilje • Je eno od ohkIu xa i/ho1Jšai\ie konku* rencnih predncKSii pcKiJetJa.
Uvajanje metode v sloveaskii podjetja poteka preko subvencij ministrstva /a gospodarstvcx Irenutnojc v projekt %4djuccni]i 31) slovenskih podjetij, v naslednjih dveh ra/pisih pa naj bi se projektu priključilo nadaljnjih 30 podjetij.
Srečanje mladih raziskovalcev Slovenije
lJUBLJANA- Pred nedavnim je bilo v i.j ubij ani 35. srečanje mladih r.i/Jskovalcev Slovenije. Na njem Je 2K0 mladih ra/iskuvalcev /a^uvarjalo 120 nalo^, ki so bile i/:hnine na prehmlnih občinskih in ret^ijskih srečanjih.
Med njimi so bile tudi tri dijakinje Poklicne in lehniSke šole sioriivenc dcjavni^ti Šolskega cenlra Velenje, in .sicer Maja Usar in Marija Podkri?nik 7. nalogo Rentno zavarovanje kol rezultat pokojninske reforme (er Lejla Kump, ki je izdelala nalogo z naslovom ( 'loveSki ťaktor kot vplivni element razvoja lurizma. Pri obeh nalogah bila mentorja dr. Ivan VorSnik in jnag. Simon Muha. Nalogi sui tïçvojili àe.sto oziroma c«mo mesto.
■ tp
Svečanost na Grmadi
TLE^IVEC • 61) let je minilo, kar Je hil na Grmadi nad Plesivcem ustanovljen Štajerski bafalj(m. V spomin na (a do^cHlek krajevna sku|)nosi In krajevna organizacija /vv/e dru2ei\j borcev Plesivec pripravljala svečanost, ki bo v soIxn to, 13. i»ktobni. ob IL uri, pred ^osti^cem Volk v Plesivcu.
■ mkp
Daljinsko ogrevanje
Projekt za štiri občine ni zamrl
Po /acGtnem /ii|*cmu so različne predvidene in /lasti nepredvidene tei^iive pov/rocile /nalno zamudo pri uresničevanju projekta daljin-skcga o^revHnja v konzorciju štirih občin. Predvsem to velja 7.a prekinitev gradnje v (Ťi»nijem (rHKlu, ostale tri ol>ćine pa naUúl»» ^'le pmv zaćcnjHj«!. IVed nedavnim so vLjuhljant odpirali ponudlicza.prićcmer velja po>vdiiti, da za i»l>i;ini (lomji Grad in Nazarje vv^ajo h' za izvedbo duljinskeKa sislema. za ohčini Preddvor in Si>lcava pa za do* bnvo opreme.
V teh dneh naj hi podpisali pogodbe, dela pa, žal, začeli pred zimo. V Gornjem Gradu l>odo grad ili 4 kilometre vc^da. kar naj hi sklenili v pomladanskem Času.'lôpkwod bodo pripeljali do vsake hiSe, na voljo pa bo tudi možnost kasnejSe priključiive.
/amudci je predvsem píwzročilo zahtevno pridobivanje nepovratnili sredstev, kijih zagcjlnvlja Evropska skupnost s programom Phare, slovenski ministrstvi za okolje in prostor ter za kmetijstvo in gozdarstvo, velik del pa prispeva tudi avsiirjski ekološki sklad. Vredmsigor-njegrajskc naložbe jc preko 100 milijomnov tolarjev» v ohiinskem pmra^upascjih zagoiovili lepei, torej je nujn<i čakanje na nep<w-raina sredstva, kar povzroča tudi Oa5<wne zamike.
mjp
HospICf Območni odbor Velenje
Spomini in obredi
Skupina za samopomoč žalujočim bo jutri (v petek) pripravila srečanje na temo Spomini in obredi. Srečanje bo vscjni sobi Zdravstvenega doma Velenje, zaceli pa ga bodo (^b 18. uri. Bolečino řak^li lažje sprejemamo, čc jo delimo!
Olitober - mesec požarne varnosti
Organiziran pregled gasilnih aparatov
Me.secoktolKirje prav vsako leto mcsec požarne va most i. liogato^a lH)do<»l>e(ei^ili v vseh prostovoljnih in industrijskih };asitskjh društvih, /dru/enih v (Gasilsko mw Velenje. V vseh treh oln-inab v Šaleški dolini bodo pripravili olKinske }>usilske vaje. na k}Uerih IxKb» prik^iAili svojo opremo in usjmsohljenosl za pomoć pri gašenju ognjenih mlt-IJev in drugih elementarnih nes*re^ih.
Poklicnojedro Prostovoljnega Gasilskega društva Velenje pa opravlja v okviru .svojih dejavnc«ti ludi preglede gasilnih aparaiov. V dogo-vt>ru s posameznimi gasilskimi drui^tvi bf^do žc tretje leto zapored organizirali prei^ed in servis gjsibih aparatov za krajane. 1 Ikrati pa lahko tisti, ki bi to želeli» kupijo nove gasilne aparate.
Poglejmo, kdaj in kje vas pričakujejo. V nedeljo od 8.00 do ll.lK) ure bodi'i ga.síine aparate pregledi'jvali v P( îD Ciabcrke, od 1 do 1.1.0UurevPGDLokovica,od lllH)do 16.U0urepavPGDLelu.^. Prihodnji leden v soboto, 13. oktobra, vas poklicni gasilci čakajo v PGD Žkale od 8.0ti do 10.00 ure, v PC»D Vinska C»(^ra pa od 10.30 do 12.00 ure. Prihodnjo nedeljo, 14. oktobra, vas bodo od 8.00 do 9.0(1 ure čakali v PGD Šmartno ob Paki od 10.00 do 12.00 uie v PGD Paška va^, od 12.31) do 13. ure pav PGD Pesje. Preventivni pregledi v PCiD TopoUica bodo potekali v nedeljo» 21. oktobra, od S.OO do in.ure^vPGD Šoštanj pa od 12.30 do 13..30 ure. V nedeljo, 28. oktobra, bodo pregledi poieJ<ali v P(iS Seniilj od 8.00 do 10.30 uk, v P(iD Andraž pa od 11.00 do 13.00 ure.
m bi
Dr. Milan Medved, poslovni direktor elektroholdinga
UUBUANA -Nadzorni svet holdinga Slovenske elek-irarnc je v torek imen(wal vodstveno ekipo. Poslovni direktor je poslal dr. MIlan Medved, dusedanji direktor za razvojno področje Premogovnika Velenje, predsednik uprave je Drago Fabi-jan (dosedanji vrSilee dolžnosti), tehnični direktor pa Ladislav Tomšič (tehnični direktor Dravskihelek-iram).
Ena najpomembnejših nalog, ki si jih je zadala nova uprave je do.seči konkurenčnast domače elektrike s (ujimi ponudniki.
Javna tribuna Občinskih odborov SDS In Nove Slovenije Šmartno ob Pakl In
»
Do kdai bomo morali prenašati vse to?
«
ŠMARI NO on PAKI, 5. r»ktii hra • Aktualen političen položaj. hliÁiji»če se lokalne volitve in povezovanje sirank v koaliciji si» bile osrednje teme javne tribune v p<ilni dvorani kuhurne^^a doma v Smarinem <ih Paki, ki sta jo pripravila tukiijšnja Občinska odbora Social demi»kratske stranke In Nove Slovenije. Osrednji osebnosti srečanja sla hila prcdsedni» kil ol>eh strank: Janez Janša in dr. Andrej liajuk.
.lanez Jan.sa je ptwedal.da stav zadnjem c«6U opravila že kar nekaj lakih pogovorov, na osnovi katerih poskušata obe stranki in koalicija Slovenija v parlamentu zastopati dejanska stališča ljudi. Dotaknil se je dogc^dkov v svetu in menil, da je slednji II. septembra ^Írugačen. kol pred tero-risiicnim napadom v ZDA. Po njegovent mnenju so bile poleze ZDA pamelne. odziv nekaterih v Sloveniji pa kaže na stanje duha pri nas. ki je še vedno takšno, da išče opravičilo za zl^VJin. Kar precej kritičnih besed je namenil slovenskim medijem, sploh osrednjim. ki so ludi zaradi monopola krhični do oblasli lakral. kadar niso pravi na oblasti. Rezultat lega je oicd drugim slab^ udeležba na voHivah. Po njegovem mnenju je ent> temeljili vprašanj nadzor. V Ziidnjih dneh v parlamentu razpravljajo) o spremembah po-slovnika. Nikamor .se nis<^ prKli za to, ker vladni koaliciji ni uspelo
poenmtaviO sprejemanje sprememb. kar je želela. Dotaknil se je n a piwe da ni h sprememb ustave iz leta Jyyi. »Gre za obsežne spremembe. Nekatere so potrebne, nesprejemljivo pa je zmanji>evanje dt>sežene stopnje demokracije pri nas. Konkretneje ukinitev referenduma, jasno, zakaj. Mi smo zmagali na vseh Štirih, vladajoči pa so na njih izgubili. zalo ptv>ka<ajo referendum ukiniti. Gdk^x'ni smo, da b^^mo temu nasprotovali za vsako ceni.« Lek> 202 b*5 volilno lelo in po besedah Janeza Janše obstajajo možnosti, da dobi Slíwenija drugega pa-dsedniki«. 'lo bo pomenilo začetek druge faze tranzicije, ko se bixlo stvari začele <^braOali bolj normalno, kol danes. »Odgo vomosl vseh je, da na vi^Utve gremo zatOv da bo drugače in bolje.«
P<y mnenju dr. Anda^ja Bajuka se vladajoči koaliciji izteka čas. V svojem videnju sedanjega trenutka se jeosredoti>čil predvsem na vprašanje, kaj slc<)nja ptvne s skupnimi srcdst% i, kako je to mogoče,
Posledice bomo nosili vsi. Po njegovem mnenju nc bomo imeli pravne države vse dotlej, dokler ne bomo vsi enaki pred zakoni, sploh pred davOnimi. Dcnaknil se je javnih financ, kjer je kot predsednik komisije za nadzor proračuna zaznal kar nekaj neodgovornih dejanj, nekatere je pcnmenoval barabija Banke v jav-
ni lasii so skupna stvar Slovencev in Slovenk, prav lako zakoni, vkalerihje marsikaj lepc^zapisanega, ampak lega vsi ne upcxste-vajo. ADokler ne bc^ prii>Io dt) korenitih sprememb, bomo mogli prenašali to, kar prenašamo sedaj. Slovenci smo pripravljeni preveč prcna:5ali na svojih ramenih. Mi za zdaj nimamo dovolj glasov vparlameniu,dabi lahko nekatere stvari spremenili, Koga se lisii na oblasti bojijo? Vas ljudi. Nasi glasovi .se lahko p)množijo, če se bomocxJU^ili za skupen nasuip in rekli enkral za vselej: tuje črla in nikdar več naprej.«
In kaj je občinstvo v dvorani spraševalo gosta?
Slišati so želeli njun komentar na iiogajanjav zvezi z holding^^m in prodajo elekirike. Po mnenju Janez Janše so se začele d^jgajati čudne stvari na tem področju pred dvema letoma.«To je ixNtno za LDS zelo p<.>memben projekt, pri katerem so bile slvari vnaj-prej dokvene in pisane na kožo nekaterim ljudem. Tb, kar se je zgodilo nazadnje v Mariboru, je čista manipulacija.«
Je mogoče, da bi na5a javna občila dt>bilj na svojo slran ozircv ma dosegi) pošleno poročanje? Sedaj pctslušamo samo en<^ stran, mnenje druge le redkokdaj.
»Je mogoče. /. novim časi>pi-som, ki si bo pri^bbil 20 tisoč na-
ročnikiW. da bo preživel. Cc bi ga naročili vsi člani slran koalicije Skîvenija, bi lahko imeli dnevnik. Evropski parlament je pred dobrima dvema lednoma ugotovil monopol medijev in pozval sk>venj>ko vladti, da to spremeni. » Dr. Bajukpa jc podčrial. da samo Slovence zanima Slovenija.
Nakup iKwega leiala sta oba gosta (^značila za poirebno, vendar bi bilo lalikogjede na proriičun in ^k>lg<sve Slovenije manj razJcoŠno. Glede denacionalizacije sla menila, da bo potrebno lastnikom vrnili» kar jim jc bilo odvzeto, kajti lo bo pogoj za vstop v EU. Med vprašanji občinstva so bila.^e po-ki'jjninska blagajna, povojni poboji in vrnitev Blejskega otoka.
iepravso nekateri pričakovali, da Ix'idoob (ej pril(^ŽJi(^sti ustanovili občinski odbor stranke Nova Slovenija Šmartno ob Paki, .se lo na uradnem delu ni zgodilo.
Ce pa je morebiti tekla beseda o tem ob kozarčku novega vina in dobr(^tah v avli kulturnega doma, pa ho glede na bližino lokalnih voliiev najbrž znano kmalu. Kot smo iAedeii nekaj dni po javni tribuni, potrebe po ustanovitvi Občinskega odbora Nove Skwenije ni bilo, ker la deluje (^d konca prejšnjega meseca dalje.
mrp
Osrednja gosta Javne tribune: dr. Andrej Bajuk (tretji z leve) in Janez Janša.
Humanitarni koncert za Onkološki inštitut
VJNSKA (iORA . Društvo humoristov Velenje in KS Vinska Gora pripravljala prihml-nji petek oh 19. uri hunmni-tarni koncert, i^odil .se bo v večnamenski dvorani, na njem pa Ih> nastopila kopica znanih gSaslH;nikov io skupb. Celotni izkupiček koncerla hodo namenili oddelku BI Onkoloske-l^a instiluUi v LJubljani /a nakup osnovnega monitorja vi» lalnih funkcil DASH .20(»0.
■ ib^
r?TT	SAK ČJSa Ir6a|a: Časopi8na*ni^nl&M tn flTV
■iiiuLi^ dni2ba.d.D.o.VGlenje
tthaja ob čelftUl). Cens pc«đme?;«9a izvoda |e 220 srr. rresefna naročnina 83Û SIT. tnmes^Cfia naroCnina 2.420 $IT poletím naročnina 4.700 SIT, leira naroenin^ 9.80Û STT.
Uredniitvo; Bons Zákonek (flireldor In giavrti uradnik) $lane VovK (odgovorni ureďnik), l^itens Ki^nf-Plantnc (pomoCnlca uretinikaj, Jansz PiasniK, Tatina Podgoi^ek, Bojana Špegel {novlnsjl) Mira ZskcéeK (uredni» radtja), Jan^a Ko&uta-Špegsl (TQhnl£fl urednik), Damlr šmid (obhtovakec) PropagaiKta: Mna Jug (vodja propagande), Sažo
BenCnik (oropa^srKilstat: Sedet urednUrva in uprav«: 3320 Veteflle, Kidričeva 2a,p. p. 202, teleron (0S| m 17 SO.tderax (03) 897 46 43. Zlro raćun pn APP Veler^e.^tevilka 52800-603-3£482. Email: n3S.cas@siQf net
Oblikovsnie in grat. priprava: NaS (as ď,o o TisfcrtslgmaSnd.il
lienansCenih fotografij in rokopisov ne Vfa6amo!
Po zaliDmj o DDV je (a$* msd pronods informativnega
2naC3ja za ksi^se pisCujs davek po 8% znižam stc^njt
11. oktobra 2001

AKTUALNO, OBJAVA
Rudí Leskošek med razpravo.
Društvo vzdrževalcev
Problemska konferenca o požarih
VELENJE - Društvo v/<lr7.«VHlcev, ki združuje okoli lOOiianov il 45 sloveaskih pi»(JJťtij, p» ima v Velenju, je v Hotelu Paka pripravilo problemsko konferenco o po/4jrih.
Milada Fabjan» republiška pnj<arna mj>pckioric2i jc analizirala večje pcr^arc v Sloveniji, spregovorila o zakoa^kih Icmeljih požarne varnosti ter vlogi gasilstva In vzdrževanja, očcmer je sprcgwo-riliudi RudiLcska^kizdrastva v/držcvaiccv. Na konicrcnci sta spregovorila ludi predslavnika zavarava Inie in minisiTSlva za notranje zadeve.
PredAlavilve in razpravit je opozorila na pomembno vlogo V7-dr^evaleev, ki jih pogosto omenjajo ludi pri požarih- Vzdrževalci sodelujejo pri vgradnjah in delovanju strojev In naprav in imajo dober vpogled v dogajanje v siehemi liwarni ali drugih objektih. S svojim ravnanjem lahko opozarjajo in budno spremljajo dogajanja, nenazadnje pa vlivajo tudi na zavest ljudi.
■ Hinko Jerčič
»Igo I i navidezno odpiranje trga z elelitrilio«
V Gorenju ocenjujejo zuclnje poteze Blesa /a navide/no txlpiranje trua z električno eneruijo. saj je dal EJes diK voljenje/jj uvo/elektrike svojemu podjetju, ol> tem pa je hilo (îorenje deležno cel kup onial<»važ.ujoČe^a pisanja.Takole so zapisali v sporočilu za javnost: Gorenje, d.d. je velik «»djemalec električne energie« Na razpis se je prijavilo kot eden od upravičenih odjemalce^' in organiziralo več slovenskih podjetij, predvsem poslovnih partnerjev, velikih odjemalcev in i/vozni kov, ki so kandidirala za uvw.Mi7224 (iWh, z dobaviteljem (îorenje Austria Handetsges.m.b.H.
Komentarji o naSi ponudbi so nas v naprej diskvalifieiriili. Se na^ dolgoletni partnerje našo ponudbo komentiral kol
»lovsko«. Tega partnerja cenimo kot enega najuspeSnejAih slovenskih manager-jev, ki je bil sposoben / državnimi organi doseči, da je dobival električno energijo po ceni, ki si jo je dokičil sam. Zato verjamemo, da se mu je zareklo.
Kot upravičenca nas je izločil tudi ELC.S z za lase privlečenimi argumenti, ki niso podprti z dokazi. So le plod ugibanj. ()d-Ii>Čba ELES-a torej pomeni, da si upravičeni s>djcn'uilei ne moremo zagotoviti kar najcenejše električne energije ter tudi na ta način zmanjševati stroSke in povečati svojo konkurenčno sposobnost.
V Gorenju - kije največji slovenski izvoznik in eden od upravičenih odjemalcev • ob tem le ugotavljamo, da je tolikokrat deklarirana pomočsstrani dri^ave na-
vadna puhlica. Še vcč, zdi se nam, da gre ob tako razvpitem »odpiranju îrga z električno energijo« le za čisto zavajanje, nKîrda celo pripravljeno Igro zgolj elektrogospodarstva, s ciljem, da se ne bi nič spremenilo. Za tako ravnanje služi tudi podjetje, kl je vvcčin&ki lasti elektrogospodarstva.
Apeliramo na Mini.Mrstvo za okolje In prostor, posebej na sekretariat za energetiko, da zagotovita pri odpiranju trga električne energije pošteno igro in upoštevata nacionalne ekonomske interese, torej take. ki bodo v korist privaiizi-ranega slovenskega gospodarstva, ki pretesno nastopa nazahtevnih svelovnih trgih.«
Vladni program 5000 za brezposelne
z izobrazbo hitreje do dela
VELENJE • Zavod Republike Sl(»venije za zaposlovanje je letos 2e čelrtič« skladno z vladnim programom 5000. pripravil predl(»>:e za vključitev brezpo* selnih useb v izobraževanje. Program je namenjen predvsem tistim brezposelnim, ki nimajo poklicne i/ohrazbe in tistim, ki jo sicer imajo, vendar z njo ne mtjdejo zap(»sllt>'e.
Brezposelni se izobražujejo za tiste poklice, po katerih je na trgu dela največ povpra^va-nja, lo pa je gotovo področje gradbeništva in gostinstva. Lahko pa se Izobražujejo tudi za druge poklice, možnosti se jim ponujajo tudi za prekvalifikacije na IV In V. stopnji ter nadaljevanju šolanja na višjih in visokih .^olah 1er v univerzitetnih programih- M slednjih gre zlasti za tehnične smeri, računalništvo, eleklr<5tehniko, gradbeništvo ..., kjer so potrebe velike, kandidatov pa ni.
Z vsako oscbii se na zavodu predhodno pogovorijo in ji ludi svetujejo katera oblika možnega nadaljevanja Šolanja bi bila zanjo najprimernejša. Pri tem kandidatom ludi odkrito povedo, če menijo, da brezposelni ne bo zmožen končali zelenega šolanja
Veliko je takih, ki so šolanje Že končali In z novim poklicem tudi že na?li zaposlitev.
■ mkp
Dobrodošli
v niovi Ljubljanski banki
v Savinjsko-S^
Z oktobrom 2001 se Banka Velenje d.d. s svojimi poslovnimi enotami in poslovalnicami združuje z Novo Ljubljansko banko d.d.
Skupaj s poslovalnicami pridruženih bank: Pomursko banko d.d,. Banko Velenje d.d. in Dolenjsko banko d.d. obsega poslovna mreža NLB d.d. 172 poslovalnic po Sloveniji.
Nova Ljubljanska banka d,d. je najmočnejša banka v slovenskem prostoru z največjim obsegom poslovanja. Po deležu mednarodnih poslov je vodilna med slovenskimi bankami.
Prepričani smo, da lahko tako posameznikom kot podjetjem ponudimo najboljše rešitve sodobnega bančništva In omogočamo podporo pri odpiranju novih priložnosti.
Ob združitvi z NLB d.d. bodo stranke Banke Velenje postale stranke Nove Ljubljanske banke.
Veseli nas, da vam lahko ponudimo široko paleto storitev, od poslovnega bančništva in hranllništva do Investicijskega bančništva za Individualne stranke, javne ustanove, samostojne podjetnike ter mala, srednja in velika podjetja.
V svojih poslovalnicah lahko tudi vnaprej opravljate vse bančne posle na enak način kot do sedaj. V banki smo storili vse, da bi ob združitvi proces poslovanja potekal nemoteno in da boste z vsemi novostmi primerno In pravočasno seznanjeni.
Z veseljem vas pričakujemo v vaši poslovalnici Nove Ljubljanske banke.
O
ljubljanska banka
Nova Ljubljanska banka Ad., Ljubljana
Kaj lahko storimo za vas?
v SREDISCU POZORNOSTI

11. oktobra 2001
Erika Veršec, predsednica Univerze za lil. življenjsko obdobje Velenje:
»Tudi upokojenci potrebujemo nova znanja in prijatelje«
Besede, ki so ^e kúka resnične, pravzaprav zajeniitjo celoten o<jg<»v<)r na vprašanje, /^kaj Je Univerza (ii. življenjski» ol)<l(»l>je v Velenju že 15 let izjemna uspešna. Ustanovljena je bila med prvimi v Sloveniji, natančneje, takoj /a ljubljansko. V teh letih Je strmo naraščalo tako število krožkov kut študentov. Letos ho delovalo kar 56 krožkov, pa upajo, da t>odo ustanoviti ^e kakšnega. V njih pričakujejo vsaj 700 udeležencev. () tem in ^e marsičem smo spregovorili i aktivno Članico v mnogih krožkih in hkrati predsednico Univerze Eriko Veršec in to tik pred »»Tednom vse življenjskega učenja«, v katerem se ih> pričelo 16. študijsko leto na velenjski Univerzi, ki ho trajalo do aprila 2002.
9 V čem vidite kijuc uspeha pri naraxčanju čtansíva vaših krotkih? Erika Veršec; »Zanimanje jc res izjemno veliko, letos prlčakujemi) preko 700 uUe-icženeev. Vzrokov je veliko, pa ludi različni so, kol smo različni ljudje. Meni « zdi najpomembnejši ta, da <starej.?i posiopoma izgubljamo svoje dolgoletne s(KÍaIne vezi. Prijatelji iz službe sc oddaljujejo, otroci odidejo na svoje, mnogi sc srečajo z izgubo partner-
ja. /aio moramo najli nove, Poleg lega v času, ko smo ^e v slu/bi, zaradi pomanjkanja Casa zanemarjal dodamo izobraževanje, Cepravsi ga želIS. Sedaj imamo Cas, Univerza pa nam daje Šlevilne možnosti. Svel gre naprej in iudi mí potrebujemo nova znanja iz področja računalništva, video delavnic, zdravega življenja... Mnogi si s lem podaijSujemo aktivno življenje. Lepše je ustvarjali v skupini kol sam. Verjetno pa jc eden od ključev uspeha ludi v icm, da smo organizatorji, mentorji in ani-malorji bili vsa ta leta uspešni pri prilagajanju vsebine, načina in hitrosti izobraževanja ljudem v ireljem življenjskem obdobju.« ^ Ali je ituii dni^e po Shveni' ji tovrstno izjohrateiwije tako ratíirjeno? Erika Veršec: »Ponosni smo, da smo biii med prvimi v Jîlo-veniji, naše uslanoviieljice pa se î>c danes ukvarjajo s lo dejavnostjo. Nena Mijoč je iz lega področja ludi doktorirala. Tudi danes je na^ univerza po .številu članiw lakoj za ljubljansko, po raznolikaMi programa pa smo najbrž prvi. Je pa lovrsino izobraževanje povsod v porastu." 9 Kakme vrste izobraževanja pravzaprav ponujate vašim štiiHentom ?
Erika Veršec: »Veseif smo vsakega novega čiana in ideje
2d nove in nove krožke.»
Erika VerSecs »Izobraževanje, ki poleka v skupinah, lahko razdelimo v naslednje skupine: obrino-umelni^ka. skrb za lasi no zdravje, pr<iktična sixio-bna znanja, tuji jeziki in skupine raziskovalnega značaja. Poleg tega pa organiziramo okrogle mize, glasbeno izobraževanje, oglede naravnih in kuUurnih /nameniu>sl!, izobraževalne in literarne večere, razstave in različne prireditve. Tako so nastale žc .5iin tradicionalne kulturno-elnok)Škc prireditve - novoletno srečanje, Valentinovo, Jajčerija in Kresni večer, ki se jih ude-
ležujejo ludi drugi občani.« 0 Kdo so pravzaprav vaši slu-tlerUje? Kak.^na je vaša struktura?
Erika VerSec: »Nai cilj je, da bi bil naš program takScn, da bi bil primeren za vse strukture starejših ljudi, ki živijo v ŠaleSki dolini. Vendar danes prevladujejo ljudje, ki imajo srednjo ali višjo šolo in predvsem ženske. Mi pa bi želeli vključili več moških, saj je zaradi težkih pogojevdcla v Velenju veliko relativno mladih upokojencev, in več ljudi, ki so prišli v Velenje iz drugih jugoslovanskih republik in bi
lahko s svojo kulturo in znanjem obogatili naš program,« % Kako pa je z mentorji? Jih je
teijco "najti'7 Erika Versec: 'To je prav pisana druščina in v,si so iz Šaleške doline. Največ je upokojenih pedagoških delavcev in Se aktivnih strokovnjakov iz naj-različnejSili področij- Zelo tesno amo povezani z velenjskim muzejem. Vsi kustosi in direktor so nasi mentorji. Večina mentorjev dela več, kot se od njih pričakuje. >Cato dosegajo nekateri kro?ki izjemne rezultate. Mentorja Tone Skok in Damijan Kljajič sta dobila za to delo državno priznanje.«
9 Večno vprašanje ostaja Jina/h ciranje vaše dejavnosti, je glavni vir še vedno čianari-na?
Erika VerSec: »Na5 cilj je, da bi se vsak, ludi lisli z nizkimi pokojninami, ki jih v Šaleški dolini ni malo, lahko izobraževal in družil pri nas, Zal za tovrstno izobraževanje ni predvidenega nobenega .stalnega institucionalnega finančnega vira. Skoraj vsa srcd.stva .so lokalnega izvora in sicer: prispevki članov, prmiovoljno delo (okoli 50 ljudi), za administracijo si pomagamo z javnimi deli, vse prostore za našo dejavnost smo uspeli pridobili zastonj.
pridobimo pa tudi nekaj dona-torskih .sredstev. V SaleSki dolini jc velik po sluh za našo dejavnost, ki se odraža pri starcj.ših v prostovoljnem delu, družbene organizacije in gospodarstvo pa nam pomaga s prostori in denarnimi prispevki.« 9 7aí ceío iivljenje ste zelo ak-tivni, hiti ste poklicno uspešni in naredili ste lepo kariero^ kaj vam osebno pomeni delo pri Univerzi in študijski krožki, ki sejih udeležujete? Erika VerSecr »/elo vcliko. Pravi izziv jc sodelovali med tako raznovrstnimi ljudmi -med nami so nekdanji delavci, učitelji, tajnice, direktorji, rudarji - ki svoje znanje, izjemne ideje in energijo vlagajo v delovanje in razvoj natega izobraževanja. Najbrž je lo tradicija iz izgradnje ŠaleSke doline. Zalo smo letos lahko obogatili program za 16. krožkov. Zalo naj za konce rečem: vabimo vse, ki se želite učili in družiti, in vse, ki želite svoje znanje in ideje posredovali drugim, da se nam pridružite. Vabimo vas ludi, da si nekaj naše ustvarja In rwt i ogledale na razstavah in prireditvah v Tednu vseživljenjskega učenja, ki bo od 15. do 21. oktobra.«
■ Bojana Speget, (foto: vos)
saoinfskó'Šaleška Movcua
Od živahnosti do umirianja^ da o padanju ne govorimo
Naša jesen je res pisaiia.V lokalnem k(4 tudi d/znvnem merilu. Največ živahnosti so jesenskemu dogajanju vnesii svetniki in poslanci. Svetni' h z obravnavo občinskih zadev^ poslanci v glav-nem vsedržavnih. Pri tem pofzosio velja, da so ti' ste občinske zfl navadne ljudi pomembnejše. Po-shnci govorijo o avtocestah, svetniki o lokalnih cestah, takih, ki ljudem omogočajo dostop do osnovnih dobrin ali do deUwncfyj nitsta. Pri obeh je sicer skupna točka denar. Še bolj pomanjkanje denarja. Škoda, da se živahnost poslancev ne pozna tudi na drugih področjih. Nekateri, tudi tujci opozarjajo, da se naša gospodarska rass umirja, kmtijecelo opozarjajo, da kmetijstvo nazaduje. To ^je jàcer nekaj slabega. d/)hro pa hi bilo. ver-jamem, da za veČino Slovencev, ne glede na strankarsko pripadnost, če bi nazadovanje ali vsaj umirjanje veljalo tiuii za bolezen naŠnga premiera.
/uidnji čns nn frrohfeme. mdi mke, ki zadevajo prihfi zevanje FWropi, najbolj opozarjajo kmeiijci. NaŠegn območja lisi Peicr Vrisk, pmd-sednik kmeiijsko-go:darskc' zbornice, še zdaleč ne vri.%ka od ve.selja, ko vidi, kohko denarja je v letošnjem proračunu namenjenega kmi'iijst\'ii. Pravi, da je 54 milijard, kana nekatere /mme-ni ogromno denarja, za kmciijsi^i) mnogo premah: ne omog(Kii prestrukturiranju kmetij, atdriig in živilsko predelovalne industrije- Po njegovem lako m(do denarja pomeni slabljenje sloven.-ikega kmeta in to, da ho miŠe kmetijsnv vstopilo v eK'rop'iko unijo sfiirano. Te dni so nekateri navajali mnenja .še enega moža z našega območja. Lenarda /ion/atiča. Čeprav fivi osrednjem deJii Slovenije, opozarja na problem meje s IJr\'aškv. Pravi, da nekateri deli oh Raz-kri^u niso bili nikoli Hn'o.Ški, da gre žt dolgf/lei za neke vr^ie "okupacijo". To je se en dokaz, da
niso le Hn-aii listi, ki se ne strinjajo z državno me' Jo, kisla jo sicer fe potrdili vladi obeh držav. Pri naši jugiA'zhodni sosedi so nasploh proti in me-nijo, da sc državi sami ne bosta zmogli sporam-meti in kličejo na pomoč tujce. Drno\'šek ob tem pravi, da arhitrašt ne pride v jToŠiev. prija-lelja Mesič in Knčan na Bledi í pa nič! Mas novinarski ceh pa je pozi'al tujino na f)omoč pri pritiskih na naji'išje organe države za odkrivanje tistih, ki sv pretejdi koroškega novinarja Mimnu Petka; in tistih, ki so tak bnualen obračun no-ročili. V odkriva nje tega .sramotnega primem se je vključil tudi driax'ni zbor, čeprav nmogi na osnovi izkušenj dvomijo, da je lahko taka parlamentarna komisija uspešna, Drinvnijjoslanec in bfčki žjipan pravi, da je vredno narediti vse, kar je moč.
V teh dneh je bilo znova veliko fHJZtymosíi t/smerjene v Velenje, Natančneje rečeno - v Gorenje. Toknu ne le zaradi nakupa zemljišča v Šoštanju, bolj zaradi nameravanega posla z električno enerf^jo. Oh tem nameravanem poslu je bih izrečenih tudi nekaj grdih besed. Kaže, da se (iorenjii vedno kaj očita, ko ^e za energijo: zdaj oh nameravanem trgovanju z elektriko, pred časom z indonezijskim premogom za ljubljansko toplarno. Tokrat.-io imeli pri nameravanem poslu dobro podporo večjih odjemalcev električne energije na širšem celjskem območju, a niso Je imeli pri t/ssih, ki so o vsem odločali.
Tako je paČ naše Življenje!
Kako čiuino je nn.^c življenje .10 v nedeljo znova opozarjali tudi na Teluajih pri Celju, ko se je množica ljudi zbmla in i^Kastila spomin tistih, ki so bili v povojnih dneh zaprti v tem taborišču in katerih \'ečino so pobili. Terjajo, do oblast primer končno razišče in pokažena hivce.
m <k)
Det delavcev ESO KIKO začelo stavkati
Neizplačane plaie, regres in slabe delovne razmere?
Podjetje ESO Kiko, ki ima sedež v Šoštanju, Jc pa hčerinsko podjetje Esolecha, sc že vse od ustanovitve otepa z likvidnostnimi težavami, vcndarjim po besedah direktorja pudjelja jaroslava Mruvljaka dela ne manjka. Ker naj ne hi u»pe-li izterjati že zapadlih obveznosti do podjetja, imajo že nekaj časa težave z izplačilom osebnih do* hodkov. Del delavcev je imel v /J)četku tedna dovolj obljub in odločili sii se, da /ačnejo s stavko. Zakaj ločno in kaj m njihove očitke pravi direktor, smo preverili v torek dopoldne.
Delavci, le Sest od štirinajstih, kolikor jih je zapiwlenih vp(Kljetju,so nas o.stavki v torek dopoldne obvestili sami. Pričakali so naj> na dvorišču podjetja, v delovnih oblekah, ki pa jih že dober dan niso potrebovali- Ciril Rajh. eden od stavkajočih, nam je o razlogih za stavko povedal: »Pogoji /a delo se slabMiJo izdnevH vdan,H^onyH pH seje pričela 2e |>red dvema letoma, ko so zamenjali direktorja. Pre<l tem .<mo imeli normalne plače, upravni odbor pa nam je dejal, zakaj nismo kontrolirali prejšnjega vnd.siva, ker je prišlo do i/4;ube. Obljubljali so nam, d» bo podjetje spet zaživeli, da bomo dohivnli plaču ob dogovorjenih datumih. To je mogoče trajalo pol leta, potem pa seje i/.dneva vdan stanje slahsalo. Plače smo začeli dobivati tudi z več kot \h>\ mesečno zamu-
do, vedeti pa morate, da nas je većinu odvisna od na.ših plač. Nekateri l>odo kmalu ostali brez stanovanja, ker ne morejo plačati najemnine. delavnih sredstev nimamo dovolj, .sploh /.aščdnih ne. Odri in pasovi, ki jih nujno potrebujemo pri delu. S4» v razsulu, skorajda nimamo orodja za normalno delo. Ukvarjamo se namreč s stavbnim klcpar.stvom in konstrukcijami. Pri takih pogojih pa kvaliteto tei^ko dosežemo, zato smo imeli v /jidnjem času kar nekiij rekJama-cij. Tudi nadur nismo dobili plačjmih, nihče pa dolgo ne dela 7^sionj.« Drugi stavkajoči so. vidno prizadeti, dodali, da nimajo več niti za bencin, da bi se vozili na delo, ,saj so dobili nazadnje plačo za julij, in lo 12. septembra, na avgustovsko Še Čakajo, že kmalu pa bi morali dobiti septembrsko. »Di« rektor odlaga izplačilo plače, vedno reče, da Ik) kmalu. A mi in naše družine nimamo i»d Česa živeti in ne plačati položnic. Znto smo se tudi odločili ZJ1 Slavko in pri njej bomo vztrajali, dokler ne dohimo tistega, kar nam pripada - vsaj polovico regresa in zaostalo plačo.«
In kaj na te očitke pravi direktor Jaroslav Mravljak. ki podjetje vodi dobro leto dni? »Ne stavkajo vsi, nekaj Jih normalno dela na enem od projektov v TEŠ»u, delajo pa tudi vsi režijski delavci. Oh polletju smo izlui/nlS izgubo, smo
v postopku prisilne pr^ravnave, /ii-to smo se odločili, da bodo plače do izboljšanja stanja KO %. ]>o zamika pri plačilu prihaja v zadnjih mesecih predvsem z^to. ker ne usjwmo i/tei:juti že /iipadlih obvvz-n(»sti dr» našega podjetja. Do tei^a prihaja zaradi likvidnostnih težjiv drugih. Vseeno se trudimo, da plače izpiaûimo v&ij do 25. dne v mesecu.«
Direktorje prepričan, da podjetje ima perspektivo in dovolj dela. regres so lani z^p<wleni dobili v treh delih, letos še niso uspeh izplačali niti prvega. Obljubil naj bi ga do novega leta. če bo izplačilo mo-g(5Če. Na očitke, da iraajcj delavci slabe delovne pogoje in zaščitno opremo, nam je odgovoril, da .so novo dobili pred dve ma mesecema, da pa je res, da so jo na zadnjem projektu precej uničili. V torek popoldne seje sestal tudi nadzorni wet podjetja, v katerem so pt^leg direktorja .laroslava Mrav-Ijaka še trije predstavniki podjetja Esotech. »Podjetje Esolech nam jedoslejžx'velikokrat priskočilo na pomoč ob premagovanju likvid-no.sinih ležav,« je ob tem dodal si-igiwomik. Kaj sose dogovorili, stavkajočim delavcem sporočili včeraj zjutraj, kako seje stavka iztekla, pa vam bomo poročali pri-híídnjič.
■ Bp/arid Špegel

Družinsko podjetje Rednak iz Florjana pri Šoštanju
Sedaj z Vrhniko kot enakovredni partnerji
V /^6>tku tega mcseca ^la minili dve leti. koje
družinsko p<HUcljtf Kcdnak iz Floijann prí Šoi>t2i-nju prevzelo 69 ^ipii&lenih tn program kontťkci> jvbiv$ťTovarncu$T\J;i v?^i>sl»r\ju. 15. ní»vemhra potť^e p<>}*(Kll>n. ki s^ojo nh prcv7^mu podpi»<il) xlmkislríjo ii^rú^Vríinika, »a nu hižedan^ latv ko brc'Z tv^a delali povsem sami. Nismo več odvisni ud i\iihovv{ia narck^ila» am|Ktk sa íqúí^ pogovarjamo km enak<ivrcdnf parinvrji. Zadeve (c^ojo tako kot smo jih prcdvidelK«( nnnijcobolv i»ku povedal direktor |HidJe(ja Mir.tn kednak.
/. V2triijiu>stjt). kakov<iMja izdclki>v pridohi-li n^iv trg, razSirili krtip posKwnili parineijcv, kar jim jc i^mogcviilo, drl so v preoij.snji nicri zapolnili proizvodne zmogjjivosli /. IzddkI a lasliiego projiraiiia. Mcddru^mso2c<^pravilipi>si:l zazelo znanega italijanskega trgovca (liana Franca Forre oziroma blagtwnû znamke Tisya Ilalia, Zcgna Sptjfl in Nouva Citta. Po Rednakovili bc-scdaii bodo del proizvodnili zmogljivosti tudi v priluxlnjc namenili za Vrhniko, kadarbixioza to ohsljjalc piiucbc. vendar se bodo pogovarjali o naroČilu kot enakovredni partnciji. kar sedaj ni bilo.
Direktno sodelovajijc z Italijani jii« je oiiiiv giićilo piwcčanjc i/voza, ki danes predstavlja že priblii^o !^i}-cxlstotk<w ccK>tne proi/vo<lnje- V prihtïdnjc naj bi delež lega Se pcîveêala. a ne na ikocki kupcev na donia«^m trgu.
SeztînskÎ z)i<ićuj prodaje usnjene kimfckeije jih je prisililo k i.skaiiju nt>vili programov. Tako so letos poleti ponudbo doptiin il i b tekstilnimi i/M' ki iji po re/ultatili st^deć naredili Še eno siueio piv tezo, menijo Rednakovi.
lukř^e, so prepričani, hodo ludi vse na:dednje. Mednje stxli,širitev Uisinili prodajaln (najprej jo b<xio uredili v Šoštanju ob pr<Xitorih nove pošle)
Miran Rednak:«Ni bito fahko doseči tega, kar smo dosegit. Napovedi nekaterih so bife zelo èrnogiede. »
ly/iroma lastne trgovske mrcŽc, nastop na irgu z izdelki lastne blagovne znamke, brcznaiirivw pa ludi niso na podn^iju izdelovanja zaSCitnih iz-delk(w. Kol trdijo, so edini med slovenskimi izdelovalci zasCi tne opreme, ki izdelajo vse: (xl ro-kavk do čevljev. »('clH)movvseprej kot za podjetnika spodbudnim ra/meranî. ob laki plačilni pť)litiki v Sloveniji vseto di'isegli, si v 23 letih ob-,st(^a dru^iii.skega p«xljetjaveC re,sniOno ne moremo želeti. Kajti.uresni^^itev omenjenih eUje v piv meni p»)vcćanjc proizvcxinje, cxlpiranje novih delovnih mest, posledično rast poiljeija.«je šc piv udaril Miran Rednak.
■ rp
MozirskI gaj
v ■ v v
Nesoglasja razčiščena, na potezi župan
Kunec pomladi so mnogť v Mozirju in okolici presenetile {govorice o ne>íoglasjíh med Ekološko • horfikultiimlin drui^tvom Mozirje, ki upravlja Mo^irskt lamk^^r^o krujcvno skupno« in luristicnlm društvom. Govorice so seglť tudi so spremembe upravljavca, nad vsem tem pa si» bili ndjbo^ prv.senečcni prHv vsi vpleteni, ki so ih domnevna nesoglasjn izvedeli Iz medijev. Na koncu seje izkazalo, da je le kraljevna skupnost /elela urediti zadeve glede urlanja pnistora izven in okrcig parka cvetja. odli»cno pa je njen predstavnik zanikal kakririoko-li vmešavanje v zelo uspešno upravljalne gtya.
Svoje slališče jc povedal tudi mozirski župan Jože Kramer in obljubil skupni sestanek, da bi se pogovorili in uredilizadeve. zaradi takšnili in dnigaCnih razlogov se je vse skupaj precej zavleklo, prcjibij I torek zveeerpa sosc vendarle seslalivsi skupaj. Namen je bil seveda jiLscn - zgadili domnevna nesoglasja in medsebojne ixlnose postaviti na prave temelje, zlasti glede odnosa in sodeloviuija Mi)zin«kega g:aja i vsemi ostalimi. Bil je to Uober pogovor, brez povišanilt tonov, na koncu pase je župan zavezal, da bo v najkrajšem íasu pripravil d4>g»^vor, ki giibodo podpisali vsi in se hkrati s tem (udi zavezali za povsem določene zadeve.
Vsi sodelujoči so bili tudi siv gljsni, da se gaj ali objektiv njem ne morejo in tudi ne bodo delili na pi^Siimezna društva. Ostali bo-dov pristqnosti tipravljavcev, ki bo z njimi ravnal kol dober go-spixlar. kol je žed«")slej,ali§e lx)-Ije. Resnici na ljubo bi sc to lahko dogovi^rili ze prej. vsekakor pa
jc bolje nekoliko kasneje kot prepozno. V pričakovanju skorajšnjega pcîdpis;« diïgovora. "neznanka" pa zaenkrat ostaja zelo pomembna zadeva^ ki se vleče Že precej let. Občina Mozirje bo namreč morala čim piej urediti iaslnišP.'o zemljišča ob Savinji in ga prepisati vsvojolast. Šele takrat bodo iiaTnreč imeli vsi dogovori pravo veljavo in težo.
Že sddlke za pomladni razcvet
s pn'imi oktubrskiml dnevi so v Mozirskem uradno sklenili letošnjo sezono, s katero so upravynvcl zelo zadovo^nl, zlasti z obiskom. Že vsr leta nazi\| se vsestransko trudijo, da l>i v park cvetja privabili čim več i»b-iskovalcev.
Pri teiîi ugotavljajo, da se v zadnjem času zmanjšuje ob)sk d^^-mačih gostov, bistveno pa sc p<3-vcčuje število tujih. Obrestujejo se jim torej napori, kijih vlagajo v privabljanje gostov, pri čemer posebej poudarjajo dobro tn aspešno sodchwanje z velenjskim
muzejem premogovništva. Tudi na tej po<llřigiso nan^rcčpridi^bi-li veliko lujili gostov, posebej s Hrvaške iji iz Avstrije. Številka sicer 5e ni dokončna, po dokaj tehtnih ocenah pa so našteli 85.(XK) obiskovalcev, kar je približno 5.000 več kol lani. k taksnemu povečanju pa je nedvomno krepko priponiogel velik obisk avgustovske mednart^d-ne razstave, ko se jih je končno usmililo ludi lepo vreme.
V parku cvetja ob Savinji pa seveda ni zatišja. Pravi delovni vrvež pomeni priprava gaja za priho<lnjo pomlad. Z Nizozemske Že prihajajo tulipani, pri tem pa v gaju zagoiavljajt>, da bo ob pomladnem razcvetu na ogled od3ido3()povscnj n<ivil3 vrst tulipanov, Njihovo razmišljanje in načrtovanje pa sega ie naprej. Najmanj dve leti. saj bt)do takrat slavili 25-letnico gaja. Že sedaj namreč oblikujejo zamisli o zares posebnlii nc^^stih, ki bi ga; tudi dolgtnočno lîbogatile,
mjp
60 let Je minilo od partizanskega napada na mesto Šoštanj
8. oktober - praznik ^ krajevne skupnosti Šoštanj
SOî^TANJ - 8. oktober Je nekdaj, v 6tsu »stare« občine Vclerye v katero so bile ob lyej vključeni (ti-di dve nov<i nastali, S(»$tanj in Šmartno ob Pakl. predstavljal datum občinskega praznovdi^fa. Po ločitvi Jc vsalui od T^ih/J^nila nov datum pr:iznova-rtja. 8. oktol>er pa je kot datum pniznovaiija ohranila kr;^evnR skiipnosC Šoštanj.
LeUtt - 8. oktobra - je minili^ 6í) let chÍ napada na Šošlanj,s katerim je partizanom aspeloza nekaj ur
<woKxiiti kraj. kije tako prvo iwcîbojcno mesto v okupirani Evropi.
Osrednja si wesnt^l ob krajevnem prazniku je bila v ponedeljek zvečer v kulturnem domu. V avl i pa je šostiinjski ixibor Zveze druženj borcev NOB Velenje že pred tem postavil razstavo, s katero so se sponmiii zricvvojne - iy45.
3. oktobra v^wn^mii.íoli Karla Dest{>V5iika-Ka-juha odprli razstavo znanega šcvštanjskega zbiralca
narodopisnega blaga Zvonela Čebula z naslovom Drobci zgodwine Ší'>štajya z okolico. Do včeraj (sreda. 10. septembra) so si obiskovalci lahko ogledali številne fotografske in pisne dokumente ter 7j}ačke iz pretekJ(%ti. Najstarejši listmi, ki .sta bili na ogled, se-gatavkito 1655,zanimiva so škofovska pisma iz časa bariv ka, .^ilske listine iz Časa Marije 'lere/ije, »^kolske listine, dokumenti i/ obdobja NOB, Čebul pa je dokumentiral in na razstavi prikazal tudi jîovc)jno obdobje
Samo tdden dni so imeti obiskovalci možnost, da so skozi Čebuiovo do-kumenladjo spoznavali drobce zgodovine Šoštanja in okolice, (foto: vos)
mkp
Obisk presegel pričakovanja
ŠMARTNO OB PAKI , 7. septembra - Krajevni organizaeui Rdečega križa .Šmartno ob Paki in (rtirei^csta v svojem delovnem pnh Kramu predvideli ludi delovanje posluje RK. ki<^r bi med dru{>im krajanom omogočili brezplačno nterjer^e krvnc}>a tlakii, sladkorja in holesterola.
Minulo nedeljo sla tosvojoobvc-zo ludi izpeljali Cjjprav je akcija trajala le eno uro, je obisk presegel pričakovanja. Moàiost,ki stajo ponudili, je namreč izkoristilo 54 ohčamw. Ostali jo botlolaliko izkoristili nasledtiji^ prvo nedeljo v mesecu. tiikokcH iokrat,odRdo9. ure v prostorih šmajíkega d nuštva upiv kojenccv.
■ tp
Možnost brezplačnega merjenje krvnega tlaka in holesterola
je izkoristilo 54 občanov.
Ekipa velenjskega Gorenja peta
K; PRI LJUBLJANI, 6. okt<K bra - V Izobraževalnem centru za z^iČito in rešcvat\|e Republike Slovence Je bilo sednm republiško tekmovar^e preverjanje znanja ekip prve pi>moČi Civilne zaščite in Rdečega
Med 12 nastopajočim i jc bila tudi ekipa Gorenja, d.d.. iz Velenja, ki je zruagala na regjskeju prcver-jajiju v Šmarjah priJelSah. Osviv jilaje pelo mesto, kar jc najboljša uvrstitev kakSne ekipe na teh tekmovanjih i/ Šaleške doline doslej.
tp
Sejem Zaščita Protektions 2001
KRAN,1-Na s^jmisčuvKrartju vsnki dve leti prípravíjoe<linjs|K.'CÍalÍzÍriU)i sejem ZsišČitu -protektions, V Sloveny i. I,£tos jc bilodprt od 3.-6.oktr>bra, udeležilo pase^a je več sto raz-stnvljalcev zstfčitneoiireme. opreme za vamo,s( v cestnem prometu. pripom(»čkov/a Uj^otiiv^a-t\jein mulzi»rekoloških parametrov .opreme za civilno zaiičito, varnost pri delu ter drugega.
Naj<"'bsežncjSe » se predstavili pmizv.'yaici gasilske opreme in slovenski ga.silei sami, med udeleženci sejma pa je bilo priwítnih precej nad polovico prav članov gasilskih društev in poklicnih gasilskih jeder iz vse Slovenije. Mi-
nistrstvo za zdravje RS, Uprava za za.viio in reševanje Ministrstva za obtjuubo, Ministrstvo za notranje zadeve RS terCiasilska zveza SUwenije med sejmom pripravili veipasve-tov in vaje enot letalstva SV, reševalcev
Jamarske zveze Skwenije, gorski reševalci kir s prikazi re.seviuija pcmcsrcčencev iz zgradb, iežkt> dostopnih lerciîoviii požarrSč. Na osrednji vaji, ki je bila v petek, so sodelwali tudi diini-rešev.ilci Jamarskega kluba Spelei"« iz Velenja zviijo reševanja ponesrečencev z visokih zgradb,
■ J. M.

Bomo tudi po Velenju barvali, kot barvajo po Šoštanju?
Vse je na lastnikih
Ni trebil dHlvć. di) se vidi, (ih seda! MvMn ŠDšlsinJ, letos je slavilo 90-letnico.pustiija tako. kot »fiprcd k'ti.pu jim ni nlhCe ]>r»vvcr,|el.govoriti v krajevni skupnosti Š(»$tanj: mesto sTctiohe. Pogled na števil-na /4jradbe« ki so danes 2c odete v živolnirvne ťasjíde, "im rva nje** teh pa jim jc ]>jl cilj. v ćl<»vekii v/budi ohčiidi»vjmJe. Prav po tihama pa se mu. Oc ni i/ Šoštanja, pa ho to pri/nal ali no. porodi /avist. Je mo^.na kakšna podobna »akcija« tudi v Velenju? Na tistih ol)jektih seveda, Kjer Je so Fasade »minme. Ne lam. kjer zaradi rnlpad^ii^Ja ometa postaja gibanje celo nevarno!
Si> pa menda v Velenju tudi laki Dbjekll. Na eni od sej svcla mestne občine jc svcinik Ivan Kln/.inšek (SLS + SKD), obenem tudi predsednik cnJbora za varstvo pravic najemnikov stanovanj, p<.îs!avil zanimivo vprašanje, se bolje, podal je pohudiK ker na Kardeljevem trgu z blokov pt^nekod odpada omet. bi biJo več kol dobro, Ce bi kdo kaj naredil... Vprašanje, ki poraja najmanj dva druga-kdo naj bi to storil In za čigav denar?
Kol predsednik odbora • čeprav je najemnikov stanovanj v Velenju
mak% vcC je lasinikov • « je / dopi^>m obrnil na vse upravnike stanovanj in poslovniii prostorov v občini. Sedem jili je. V nekaj stavkih je v^pisal stanje in ra/Jožil kaj bi rad /Jasti na Kardeljevem trgu. kjer so vidne uniêene fasade. naCet omet. odkrušene stopnico... Odgovoril je le e<.ien od sedmiii: Likar & sin. čeprav lutli ta ni bil kaj prida prodoren. Ampak odgovor jc prišel. Nekatere druge pa smo klicali mi. /alo, da zvemo, ali se kaj dogaja v smer. ki jo nakazuje uvod-
Stanovanjsko podjetje - Vse je na lastnikih
Direktorica Stanovanjskega podjetja Velenje Safiii Lovrec meni, da so la.siniki tl^^ti, ki odUtóajo v kaj btxîo investirali in v kaj ne. »Upravniki imamo zgolj to možnost, da v primerih, kjer so/adevc take, da bi bil dober lovrMni poseg, wdevo uvrstimo v petletni plan obm^ve. V končni fazi pa so vedno lastniki tisti, ki odločijo. Cc je sivar ne-
varna. potem pcfircdujemo. ampak le do le mere, da preprečimo nevarnost. To pa lahko zgleda tudi tako, da odkrui5imo omel z objck-ia. ker če ga na njem ni, ne more odpadali. Lahko pa ustrezno od-Icîêbo izda repubilAki stanovanjski inšpektor.« Cîarancije, da lx>do la-st-niki take posege plačali, pa ni. Upravnikom, ki jih morajo opraviti, pre<v;iane le Se sodiSČe.Topa nisci prijeine poti. Pa tudi zadeve - barvanje ali saniranje - ni pweni. Primer denimo. Spet Soi lanjski. Objekt na Cankarjevi je tak kol so tisti rumeni bloki oblbmsičevi v Velenju. Ducat stanovanj je v njem. Samo sanacija fasade, pa Je te ne v celoti, ampak v 1{) odstotkih, je stala .Í.CKKÍ.OÍHI ic^larjev,če bi zraven prišteli^' barvanje, kar pa je krila krajevna skupnost, bi račun prišel na 4 milijone in več. Deljeno / 12? Računajte.
Linea - Če je nevarno, je sanacija obveza
Direklor Linee Kranjo Gerkes pozna le en primer, da .so stanovalci razmišljali o tem, da bi uredili fasado. Pa Se ti so bili v bistvu »prisiljeni« v to. Sloje za enega od objektovna Kidričevi 55, kjer st^) ob saniranju strehe - to so zamenjali z drugačnimi materiali in korenili-mi p<^segi - pričele s fa.sade odpadati ploJče. Qi pa morale biti urejene in všečne fasade v mesiu. tako meni Ger^ keš, tudi v interesu občine. Tam bi morali sesli .skupaj in razmišljali, če interes je, kaki> spodbudili lastnike (sofinanciranje?), da bi razmišljali o lem.
Habit: ne samo, da razmišljajo, tudi delajo
V Habitu, kjer smo to temo načeli s I-Vanccm Slatinškom in Antonom Vetrihom pa pravijo, da imajo na tem podrt^čju z lastniki dobre izkušnje. Daje razumljivo, da so ti najprej, koscu>dkupili sianovanja. poskrbeli za marsikaj nujnega v njih in v notranjih skupnih prostorih, da pa so prepričani, da bo naslednja faza, ki bo sledila samodejno usmerjena prav na ta del, o katerem govt.>rimo.K;ir nekaj lakiii posegov pa jc biio ^.e opravljeni, ali so v leku: denimo Kidričeva 6-12, Koroilka 8a. b, c.... >»Mi kol upravljavci take pc«ege tudi sami spc^d-bujamo. /.a vsak objekt imamo pripravljen pel letni plan vzdrževanja. kamor jiodi vse t>d streh, fasad, dvigal ...lasinikov stanovanj v objektih nakažemo, na kaj bo treba misliti in vse skupaj <5premim(i i»e z okvirnim izračunom kolikt) bi kaj stakv« pravijo v llabiiu. Rezultat tovrslniii naprezanj upravnika jc bila denimo sanacija belonov na Kardeljevem trgu 2 in 3.
Kakšne barve?
Na Habitu so povedali liidi. da so morali v primeru, ko so se lastniki odločili za bananje fasade na enem od objektov, di^biti ludi soglasje mestnega arhitekta o tem kakSna je lahko prenovljena fasada, kak.<ni materiali in kak.^nih barvnih odtenkov. Mestna občina Velenje Ima izdelano barvno Studijo mesta in natanko se ve kakšne barve bo kaj. ludi ptMem. ko se bo prenavljalo,In če Ši^tanj z barvami na fasadah postaja meslosveilobe.očilno tudi Velenje do barvanja fasad ni oddaljeno nekaj svetlobnih let. PcUret^n bo čas in morda ludi kdt). ki bi poleg upravnikov spodbujal lovrstne piiscge. Finančno, ker je to najbi^lj zanimivo. In določil, kateri predeli bi pri.Šli navršio naprej, da ne bi bilo očitkov.
■ Mifena Krstić • Píaninc, foto: S. Vovk
Lastnik gozda mora dovoliti ljudem nabiranje plodov: gob^ kostanjev...
Obilna gobja sezona znorela staro in mlado
<il)ilnj sexona.fe znorel» slaro in mlado. Kar le-^e in ureje hodil» |m> fmstah in se jHHJilo polnimi. Baje j« bilo celo t!iko. d;i Hc> ludi tisti ki nié ne vidijo, k;>J Ljudje se <jutrjj niso spru^evaLl- kako s\ spal. ampak k<»liko si nabral. Rilo je. kot bi se /ačelek Jeseni /ačel v slouu: kdor ne išče ni Slovenec. V taki i;í4)ji mr/lici je preprosto vpnkšai\je enegsi od poslušalcev v radijski oddaji Težava Je vaia, rešitev je naša -uli lahko ljudje kar tako bmfljc» po ^o/dovth, ki so v zasebni la-sil lerv njih pobirajo iti i/njih odnašajo, kar najdejo, s kom j sprlo mesto In vas; lastnikego/-<lov In tiste I>re^ t\jih.
Vprašanje je sprožilo burno reakcijo, prvih in dragih. Slavica denimo, najbr:? jc la.sinica kak.šnega gozda jc rekla, da sc da »obiske« primerjati / obiski tujca v dnevni sobi mcj^Čaiiskcga sianovanja. Srečko iz Velenja je svoje mnenje, piwlal po iuksu in z njim izzival: kaj se pa gredo lastniki gty/dcw, da sprašujejo take stvari? A «J m(5giiče po7i(bi-li. da sojim (tudi) meščani gradili caste, s prisj^evku pomagali gradili vodovode, dù se Iv pnv računa plačujejo stVtiri na po-dcirelju tudi / namenom, da sc lo čim bolj zbli/a z mestom... /daj
bi pa eni radi prepovedali jebanje po njih!
Nekdo i/ Šošianja je stvar še nadgradil: a lovci pa liihko htv dijo po gt^zdtsvih. gobiirji pa ne bi .smeti? Skratka mnenj jc bilo za dobro gobjo letino, nas pa so spodbudil«, da pogledamo malo v zakonodajo in preverimo, kako ta ureja tovrstne reči. Pri tem nam jc bila v veliko pom^)i Moj-Cii Kodrič, kj v Mw^tni oWini Velenje »pokriva« področje kmc-tij.stva, aji nt bilo ic:^kop(îkuka-ti malo tudi na področje gozdarstva.
Gozdovi niso dnovna soba
Torej, lahko hodimo po goz-diwih, k"i niso naša last? Lahkov njiii nabiramo plodove, mah.... iUi ne? 5. člen Ziikon« o gozdovih na to vprašanje odgovarja nedvoumno: la.slnik gtwda mora v svojem gozdu dovoliti prmt dcxstop in gibanje drugim i>se-bam in dovolili v svojem gozdu čebelarjenje ler in rekreativno nabiranje plodov, zelnaiib ríť^ílin, gob in pr<wlo živcčihi'iva-li v skladu s predpisi. Da při ne bo pomole: rekrcaiK'no v tcni primeru pomeni nabiranje /a lastne potrebe, zato Pravibiik o varstvu g(vdov natančno predpisu-
je koliko plixlov lahko posameznik nabere dnevno. Denimo: gob I kik^gram (rszen šiorwk, ki jih posameznik lahko nabere 5 kilogramov), plodw in zelnalih rastlin icr2kilograma kvvitanja Pri tem ni dovoljeno uporabljali pripomočkov za učinkovitejše nabiranje, ki piwzročajo poškodbe lal ali okolja.
Posebej velja omeniti mah. Ib pa zait), ker ne bo več dolgo, ko bo prišel prav pri po.stavljanju jaslie. Vedile, da sc pri nabiranju mahove lahko odstrani z največ 20 % površine!
Ciobarje pa je treba opozorili še na nekaj: nabrane gobe je treba i^ist il i na rastišču. Pa ne ta-k<\ dajihixire^emopri tleh, ampak tako, da jih .sptilimo in očisu-mo na rasliSču. Prenašali pa jih je dovoljeno le v irdni embalaži (košara, gajbiea...), ki omogoča širjenje spor.
Kaj če najdeš sest kilogramov gob?
Poznate človeka, ki bi i/ gozda, cc bi na^l 6 kilogramov zdravih in čvrstih jurčkov rekel, 1 kilogram jih vzamem, druge pu-.stim? Jaz ga ne poznam. Kdo nadzoruje omejene dnevne količine gob, ki jili sme iz gtrzda prinest i gobar? Uredba o
zavarovanju samoniklih gliv v H), členu navaja: nadzor nad izvajanjem prepovedi in omejevanjem nabiranja gob opravljajo gozdarska inšpekeija in.^pckei-ja varstva okolja, ki jim lahko, na njihovo zahtevo, vso potrebno pomoč nudi polielja.
Ne uničujte!
To, da laliko hodimo po gozdovih in nabiramov njih plodove, pa ne i^xncni, da lahko uničujemo vse, kar vidimo in kar ne. Ivana inSlavieoje kvpra:5anju namreč spodbudilo prav to. Ljudje, ne vsi, se pa najdejo ludi laki, puSčajo za seboj po teh pohodili pravo opustošenje, za njimi ostajajo plastenke in pločevinke, parkirajo kjer pač parkirajo, uničujejo podrast ... Zaradi toga, ker smemo, še ni treba delati Škode. Pazite velja, kjer parkiramo avtomobile. Pločevinke, plastenke, vrečke in drugo kramo spravimo ija, kamor sodijo. Iz gozdov ni treba zn0i>ili vsega, kar vidimo. Nič ne bo narobe, če bo kaka spregledana gljiva zgnila, namesto da bi končala v kozarcu ah zamrzovalniku. Prihodnje leto bo lam nova.
■ Milena Hrstič - Planine
musKi IM (ŘSonsMi Mom « mimi m asmm mwK
Reportaži«), ki utajo na i/lxtru miss Slo-venljť posnela na.š radijski sodelavec. mcKlemtor I{ior Kukovec ín tonski tehnik Dragan IWrkenJaCevíř, ste v radijskem programu lahko slii>ali. /a radijski in časopisni mo/aik pa danefi - malo po/no, pa vendar ix srca - dodajamo se ^IlkV'o.
Jury Beričnik, naš propagandist, seje po 14 dneh vrnil iz Grčije. V lorck smo ga ko-iTJttj prcpoznali»spoCjicga in zagorelega, razumeli pa prav nié. Govoril je samo GrSko. Polom smo sicer ugotovili, da samo sedeinnajsi besed obraća sem in tja,., Vseeno je bilo dovolj, da smo mu zavidali, ker se je v piClih nekaj dneh naučil enega jezika, (iladko mu je tekla Se zlasti »meiaksa«.
V sklopu vsakoletnih izobraževanj za zaptislenc in zunanje sodelavcc pa lo soboto, če bo vreme milo, nekajkrat nam je namere žc preprečilo, pripravljamo projekt Spoznajmo domovino. Predlani smo pod drobnogled vzeli Dolenjsko, lani Kcvjaasko, leiasse bomo pa loiili kar Savinjske. podali se bomo v Logarsko dolino in njeno okolico- Za str<^kovno vcide-nje pa pcjskrlîel kar na§ Savinjčan Janez Plesnik.
■ mkp
•XJj--''/ »
igor Hukovec, naš radijski sodetavec in miss Interneta Brigita Žvekelj (foto: D. Berkenjačevič).

NA KRATKO
ZMELKOOW
Primorski odbitežl pripravljajo novo ploščoz naslovom »Su-perherojl v akciji«, U bo še bolj ploščata, divja, nežna In odžagana z ročno iaço. Pol »Superberojem« utirajo »Poredni gostje«, ki že valovijo po radijskih valovih..
ROK'N'BAND
Na snemanju videospota za skladbo >>Baby, baby« v Porto* rožu je Rok Izgubil dragocen prstan, ki mu je precej pomenil. zalo je poštenemu najdlle-I ju obljubil nagrado. P remi ero spola z vročimi morskimi motivi pričakujemo v kratkem.
ZORAN PREDIN BAND
Zoran Predin seje, poleg šle-vllnih pestrih stilov aranžlra-nja In načinov prezentiranja svojih skladb z različnimi zasedbami, odločil tudi za ^^nltev h koreninam • rocku. Zato je ustanovil rockovsko zasedbo Zoran Predin Band, katere prvi pridelek je skladba 4e en gumb". Premiera po 20.okto-bru.
GOOD STUFF
Tako je Ime novega domačega funky rap benda, kl je pred kratkim pri založbi Corona izdal svoj prvenec »Ql« (beri kul). Skupina nI neznana, saj je pred dvema letoma z vldeo-spolom »Problem« dva tedna celo kraljevala na vrhu Video« spotnlc, marsikdo pa se verjetno spomni še skladbe »Jsl morm«.
ZAKLONIŠČE PREPEVA
Skupina je za videospol njihove zadnje uspešnice »Kasan iz azila« menda porabila ogromno denarja. Viri navajajo kar 50.000 nemških mark, s čimer je skupina, po doslej znanih po* datklh, absolutna rekorderka po višini budžeta, namenjega za snemanje enega samega špota.
BIG FOOT MAMA
Govorice o razpadu skupine Big Foot Mama, ki so se v zadnjem času pojavile v nekaterih slovenskih medijih, so popolnoma Iz ti'te Izvite. Tako vsaj zagotavljajo člani skupine, ki, kljub desetletnemu delovanju, še ne nameravajo prenehati z delom. Res pa je, da za začetek
Erihodnjega leta načrtujejo ne-
oliko dalTšl odmor.
MATJAŽ JELEN z gosti v Rdeči dvorani
Nekdanji pevcc skupine Šank Rock, ki seje i^« praci &tsoni ndlodil stopiti na pot sam I »stojnica izvajale», se bu prihodnji petek (19. oktobra) na prvem resnem koncertu predstavil tudi pred domačo publiko v Vv-lenju. Potem, ko .se Je uspešno udeležil kar nekuj slovenskih festivalov (HIT, MMS) in z nekaterimi skladbami dosegel pre-cej.wn uspeh, je si>i»mladi izdal svoj prvenec »100 x lai^je«. Z nJega jena posebno dolier sprejem naletela skladba »Poljubi me v de^u«, kije verjetno tudi njegova največja samostojna uspešnica.
Prjh<>)dnji petek bo Maijaí^vRdečí dvc^rsini promwiral svoj prvencu na velikem řuru, na kaicrem lx>do, poleg njega in njegiive spremljevalne skupine, nastopili še; California, Uolder/riic Drin-l^rs, Wcllbbu, Zeus. Andraž Hribar, Alja OmladICt in kol pi*>eb-nI gosi, nekdanji Matjažev Sank Rock kolega, kitarist Bor Žuljan.
Hkrati Matjaž predstavi]a tudi drugi singl s svojega dcbitantske-gasolo albuma, to pa je naslovno skladba »100 x la?je«- Doslej .smo bili uspcánico vajeni poslagati v bolj plesni inačici, ti>krat pa sklad-hci predstavlja v originalnem rockovskem aranžmaju.
Veliki žursc bopriliodnji petek, 19.okîobra, v Rdeči dvorani v Velenju ob 20. uri.	■
WRECK w omfedâDifâiliODm «ámtoa
(Demollion (3 roup, Marvin)
Jutri, v petels 11. oktobra, oh 21. uri bodo v Mladinskem centru v Veler^u nastopili domačini WRKCK. Kot i\jihovi gostje« ki m]u<li beiid pri )2(>vein delu xe|o podpira.jo, bodo nastopili ««e legendami De molition Group, publiki pa se bo predstavila skupina Murvin i/ Lai^kega.
Skupina WVeck, ki se ju predstavila ladi na leloiinji kompilaciji »Lignit 2« in ki sodeluje na pravkar potekajočem vse-slovcaskem Klubskem maratonu, predstavlja neposredno in svežo ostrino rockov.skcga ustvarjanja. Kvartet, ki ga sestavljajo, s pankerskim pcdi-grcjem oplemeniteni, basist Uroš Potočnik (cx Platfuzz), pa fankijaSko podučeni bobnar Janez Marin (ex Mandragora) lor seveda, z bogatimi izkušnjami oboro/^na, nekdanja člana odlične /asedbc »It's Not 4 .Salc«, Dejan Požegar (vokal) in Siniša Flranjee (kitara), seje lotil dela z novim zagonom. Rczuitat skoraj dveletnega aktivizma jc odličen
rock, ki presega uniformirane v7orcc uveljavljenih glasbenih predalčkov. Kakršnokoli etiketiranje njihove glasbe bi bilo nesmiselno, zato naj zanje velja preprosta o/naka, da so rock bend, (n to odličen roek bend, ki si prizadeva hc letošnjo jesen .svoje dclooveko-večiti na debitanl.skcm albumu. Tudi jutrišnji koncert bo
potekal v lej luči, saj bo izkupiček od vstopnine namenjen izdaji njihovega prvenca. Da gre za res ogleda in prisluha vredno slvar, pa priča tudi podatek, da so skupini, kot prijatelji, pripravljeni pomagati ludi veliki E>emoliti<5n Ciroup, ki bodo gostje jutrišnjega večera v Mladinskem centru.
GERI HALLIWELL ZA VOJAKE
Vriíčaspajsica Geri llalliwcll je v maniri legendarne Marilyn Monroe nastopila v vojaSkem kampu in sredi puf^ave v Omanu navdušila kakih 6000 britanskih vojakov. Mcdíeiwkaicrimi drugimi nastopajočimi je daleč največji aplavz požela prav Geri, ki je, tako kot se za lak nastop spodobi, z odra ór/.no koketirala/vojaki in jim zapela vse svoje hite,vključnoz uspešnico »It s Raining Men«. Prireditev je bila dobrodošlo razvedrilo za bri-taaske vojake, ki sicer sodelujejo v vojaških akcijahproti Afganistanu.
DEPECHE MODE V ZAGREBU
številni slovenski ljubitelji skupine Depeche Mode se bodo verjetno raiV<a>elili njenega skorajšnjega nastopa v bližnjem Zagrebu. Po več kot aspcšnih nastopih na evropsko - ameri.Ški turneji, na kateri so razprodali praktično vse koncerte, bodo legendami pionirji elektronskega popa, ki na turneji predstavljajo svoj zadnji album »Exciter«, nastopili ludivzagrcHki dvora-
ni Dom sportova. Spektakularni dogodek bo soboto, 3. novembra, glede na ocene njihovih diwedanjih konccrtovz zadnje turneje, pa se ljubiteljem modemih elektamskih zvokov obeta neponovljiv dogodek, ki ga ne gre zamudili.
KONEC SAVAGE GARDEN
Po skoraj petletnem delovanju in dveh 7c!o uspešnih albumih jc, nekoliko nepričakovano, razpadel avstralski duo Savage Garden. Podobno kot druge tovrstne ust'>de tudi ta raz-
pad spremlja mno/^ica različnih medijskih tolmačenj in nejasnosti. Medtem, ko Danici Joncs za razpad krivi drugo polovico dua, Darrena Haye.sři (kije posnel samostojni album), pa slednji trdi, da se je za solističen poskus odločil v soglasju s svojim glasbenim partnerjem ?e lani in da to naj ne bi pomenilo konca zasedbe Savage Garden. Medijska predstavnica dua pa trdi, da je prvi zasedbo želel zapustiti DanielJonesin to že leta 1999, tik pred izidom albuma »Alfir-mation«. Le kdo bi vedel...?
: PESEM TEDNA NA RADIU VELENJE
0 litMTpotelfl vsako soboto ob 9.35 Lil. 2îiiasova]nû^dtx}fab^ ^ mu Radid Velenja (^el(fat dnsvno: po poreSillh ob 9.30 In po poročilih cd 18.30,
1.	BACKSTREET BOYS-Drownlng
2.	NO ANQELS-There Must Be An Angel
3.	MICHAEL JACKSON-You Rock My World
Vidjoru pesmi tedna minulo soûoto so jo najbolje odnesli člani uspešne fan* tovske skupine Backstreet Boys. Njihova skladba »Drowning« je za sabo pustila nemško dekliško zasedbo No Angels in njihovo priredbo velikega hita dueta Eurythmies iz osemdesetih letter še eno veliko Ikono osemdesetih - samega Michaela Jacksona.
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Nal čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 7,10.2001 :
1.R0GLA:	Ne prodam 10 glasov
2.MESEeNlKI:Zalunco9glasov
3.D0BR1	ZNANCI: Šumijo gozdovi domači 6 ^asov
4.DV0JČICI	V&V: VJV-polka 5 glasov
5.EKART:	Iz mošta vino O glasov
Predlogi za nedeljo, 14.10.2001:
1.KIJMER:	Dvojčici
2.LESJAK:	Fantje se zbirajo 3.lipovšek: Življenje je uganka 4.P0LJANŠEK: Furmanska 5.SVETUN: Planšarca
■ ViUGrabner
11. oktobra 2001
«fl^ÉAS
VI PIŠETE
Nagrajenci tečajev Založbe Pozoi
v Času Pikinet:» festivala Jc ZnUrlha Po/oj iAcdla na-t^radna nateôtja ai nnjlups«» Píko Ni^viCk" oziroma naj-Ixilj^i /4iodl)ii in ob» stH imela odlićcn odí^iv. Ne samo med poxamozniki, tomvoê (udi med slovenskimi osnovni* mi šolami,. Prejeli so okrog 5iN> ra/.lićnili Pik (cr /^(xll). Natcćaja sta v/l)udilH Zi^nimanjc tudi mod mladimi po srcu.
NavUa^'nje nad prispelimi izdelki pa je seveda rodilo trd oreii za našo »Pikaslo komisijo«, ki jc moraia joukíií Tma-govalcu. Tutli zato je glavnih pcKtcIilai^e nekaj manjSih nagrad. Cîlavno nagrado za »najlepšo« PikoNogaviéko je prejela Anja SiUwŠek. uî^enka 3. razreda Osncwne ^ole Polzela, kj nam je 7adnji dan Pikinega festivala prinesla čudovitu glineno Pikoobpcki pi^koicv. (ilavno nagrado za
>*najb4'>lj§o«" zgodh<.> pa je prejela Barbara Arcei. uřenka 3. razreda Osnovne StHe Vitanje. Napisala je i/vimo /godlH> o Zabavni deželi z vzgojno sporočilnostjo.
Obema nagrajenkama tudi lukaj še enkrat Čestitamo, posebej pa želimo poltvalili vse udeležence ter priz;idevnosi naslednjih osnovnih št>l: Bratov Letonje Smarino ob Paki, Smarinoi^b Dreti, Maiije Miljavca Preddvor in Píxlružniřna jU>la Kokra, Je/ersko, IIÏ. OŠ Celje, Mozirje, Karla nika Kajuha Šc^Šlanj, Dobje, Kokra.'lepanje, Vitanje, Polzela in vse posameznike teh šol icr ostalih krajev Šoštanj, Prebold. Kranj, Sežana. Medvode, Velenje... Za prepr(v>lim t^tnwkim izražanjem z besediv in risbt"^ .se skriva neverjetno globoko razmi.Ujanje. Hvala za to čudovito spoznanje.
■ rb
EksiremnI športi
Avanturistično telimovanje
MmI 19. tn 24. septembrom ju l>ilo na Hrvuskem avanlu-ristični» tekmov«)njc imenovano "AdvenlureKacc Bjelolasica Tekmovanju se je udeležilo 25 ekip i'i Evrope. Slovenijo je prc<lstHvl|H-la ekipa Svi/xi (Peter Vrhovnik. Marko Ra/incer, Nataši Dnikslor in Andrej Braéiê). Zasedli ,so osmr» mesto.
Najbolj pogumne športnike je čakalo 305 kilomctrw nepredvidljive narave, 4 dni in noći brez predaha! Proga je potekala vse od Lošinja pa do meje s Siwenijo in nazitj
na Cior.ski K(Uar. Puslo-lovšdina se je zaêela s skokom v morje na Lošinju in plavanjem 2,5 km. nadaljevala pa s kajakom, plezanjem, gorskim kolesarjenjem, končala pa ponovno s plani-narjenjem do JlrvaŠkega Olimpijskega ('entra na Bjelolasici, Težavnost dirke ponazarja dejstvo, da je po prvi Četrtini dirke oziroma po dvanajslih urah odstopilo 12 od skupno 25 ekip. Na polovici <lirke pa je cwtalo samo šc šcsl «kip (med njimi ludi Slíwynci). Prva je na cilj pri-
spela pitijska ekipa Ilellm arm Moritz- ki je porabila 61 ur 1er 43 minut za zmagix Drugi bih Francozi Planeta-vcnture.com z zaostankom y ur, trelja pa je bila domaća
ekipa Juicy, ki je prispela 16 ur za 7magovalci..
Najbolj so si poleg tekmovalcev oddaliniii organizatorji» ter zdravniki. Na srećo hujših poškodb ni bilo. Tekmovalcem so največje probleme povzročali žulji ter izćrpanasi in Ueh i d racija.
In za konec le izjava naših lekmtivalcev (Svizcev): "/a nas je bilo to prvo pustolovsko iekm(5vanje lakšne za-Inevnosii, zato smo še toliko bolj veseli šestega mesta. Pa čeprav nismt^ uresničili primarnega ciîja - pri li do cilja. Se posebej .smo veseli, da se ni nihče poškodoval, kajti proga je bila izjemno nevarna. Uspelo nam je - preživeli smo in čakamo ntivv izzive!"
■ TO
MNENJA IN ODMEVI
V SD Mrož "vse po starem"
Lelo 2000 jc zagotovo najuspešnejše za slovenski strelski šport, f^ičakiwali bi, da se bo uspeh slovenskega strelskega Šporia zrcalil ludi v Članicah Strelske TvczcSIovcnijc (SZS) -strelskih društvih. Ali jc temu tako tudi v enem najirofcj-nejl^ih strelskih dru.^tcvv Sloveniji, v SD Mrož Velenje?
Ko sem pred petimi leti zapuščal SD Mrož zaradi odhodit v Ljubljano na funkcijo selektorja državne reprezentance, predsednika trenerske komisije SZS, vodjo strokíívnega teama SZS pri inSli-tutu za ŠporU je SD Mroj^ v ra;wslilvi na lestvici uspei^nosli, ki jo objavlja SAS zasedal 2. meslo. Da bi se SD Mroi^ na prvem mestu i/enačil z SD Olimpijo, kije takrat edina imela profesionalnega klubskega trenerja v Sloveniji in od koder prihaja tudi aktualni olimpijski 7magova-lee, bi bilc^ na državnem prvenstvu po-Irebno di'weCi le ^c eno drugo mesio.
Mislil sem, da so najboljša ekipa pionirjev, najb^.>lj5e mladinke in inladincivslre-Ijanju s pištolo in druga najboljša ekipa članov v streljanju spi^lolo v Sloveniji ob vodsivu kluba, ki ga je lakral vodila prof. Nevenka R(r/man zadosten garant, da.se za prihc^dnost in uspešnost velenjskega strelskega kluba ni potrebno bali.
Kmalu seje zgodilo ravno obratno. (î. Rozmanova kmalu ni več zmogla usklajevali različnost interesov članov upravnega odbora (UO) SD Mrož in istopisno f^^ opravljati naJog, ki bi jih morali; tehnični vodja, tajnik, blagajnik,...
Zgodilose je,karseje moralo. Ob odhodu Nevenke Rozman, ni bilo Človeka iz takratne sredine, ki bi ?elel prevzeli funkcij*! predsednika SD Mroi^. Po nekaj mesečnem dogovarjanju in usklajevanju, smo vendarle na^i zasilno rešitev. G. Milan Burger, je bil edini, )d jc bil pripravljen prevzeti vodenje kluba. Kljub tehtnim ugworom takratnih člantw upravnega odbora g, Borisa KI an čni ka in orožarja Staneta Reka (dobitnika bronaste Bloudktwe plakete za delo v sirel-skem .športu), sem se tudi sam strinjal z izvolitvijo g.Burgerja na mesto predsednika SD Mrož. Ravno g.Rek, g.Klanćnik z g. Sme Jankomso.se mi zdeli zadostni poroki, da bo g.Burger vodil klub v skladu s statutom SD Mrož in vdobro velenjskih strclccv, da bi sc morda nekdo od njih lahko pridružil nagemu najuspešnejšemu sireleu, Rajmondu De-beveu, v doseganju vrhunskih rezulta-lov.
Kmaluje sledila streznitev. G. Rek je kmalu opuslil delo orožarja, ker ni bil pri-
pravljen tolerirati neodgovornega ravnanja gBurgerja z orožjem in streliščem.
Najuspešnejši velenjski strelec Simon Vcternik. jc odScI vdrug klub, ker mu jc g. Burger ob vsaki prili^žnost i na treningu dopovedwal, da SD Mrož ne bo več omogočal (sponzoriral) Simonove nastope na tekmovanjih.
Najboljši ekipi mladink in mladincev v streljanju s pišiolo v Sloveniji sta razpadli. Članska ekipa viceprvakov Slovenije v streljanju s pištolo jc razpadla. Cki-pa pionirjev se je s slovenskega vrha preselila na mesla okoli 10. Politika g.Bur-gerja jc, da članskega streljanja v SD Mrož ne bo več (slednje je g,Burger izjavil v oddaji Športni gast na VTV). SD Mrož bo na vsakoletnih razglasitvah za športnika leta, prisiljen konkurirali lev mlajših kategorijah. Sedanji pionirji in mladinci naj si ob prehodu v člansko konkurenco kar takoj ptuščejo nov klub...
Ker nisem bil vabljen na nobeno od sej oziroma mi prisotnost na sejah sploh ni bila dovoljena s strani predsednika SD Mrož, lanska skupšćina pa se ludi v letošnjem letu še ni zgodila, bom namesto na katerem od sestankov UO, vprašanja g. Burgerju zastavil kar tukaj.
Kdaj bo skupščina SD Mrož, ki bi po statutu SD Mrož morala biti leta 2000?
Ali ni vodstvo kluba lista struktura, ki bi svojim članom morala omogočati vsaj osnovne pogoje za nastope na tekmovanjih slovenskega nivoja (ne pa jih pošiljali v druge klube)?
Koliko trenerjev pri SD Mrož ima licenco SZS, ki je potrebna pri trenerjih, ki želij(5 tekmovalce vseh kategorij spremljati in jih voditi na tekmovanjih?
Kje jc generalni sponzor, ki naj bi po vaših be.«icdah izpred dveh let g.Burgcr, pomagal SD Mrožu?
Vprašiinj takšnih in drugačnih v povezavi s strelskim športom v Velenju je Se veliko. Preveč. Zaključil pa bom kar z vprašanjem šporinega komentatorja na vrv, g.Tonija Reharja. našemu zlatemu olimpijcu Rajmondu Debevcu ob obisku v Velenju: »Kak^'n nasvet, g. Debovec, bi dali mladim velenjskim strelcem in kako naj trenirajo, da bi dosegali tako do brc rezultate kot vi?«
Odgovor Dci^evca pi^znate tudi sami g. Burger in vsako vaše sprenevedanje, bo-do prepoznali vsi, ki so bili prisotni na omenjeni prireditvi, tudi mladi velenjski strelci, ki so pripravljeni tedensko žrtvovati tolikem in toliko ur, /a šport, ki je na zadnji olimpiadi Sloveniji prinesel toliko veselja.
■ Vodja strokovnega tirna SZS prt Inštitutu za športa Renato Šterman
Treking po patagonskih Andih
( I )
San Carlos de Bariloche - slovenski gorski raj v Argentini. Letos februarja so tamkajšnji slovenski rojaki proslavili 50-lclnieo Slovenskega planinskega društva (SPD) Bariloče. Med dvanajstimi fanti, ki so leta 1951 ustanovili društvo, je bil tudi sedemdese-l.letni Blaž Razinger, ki je sprejel slovenske gornike. Razen tega, da so gorniki prisostvovali njihovim jubilejnim slovesnost nim, so gorniki naredili ludi nekaj trekingovvpatagon-skc Ande. Med njimi sem bil tudi jaz z nepogrešljivim fotoaparatom čeprav sploh nisem pravi gornik in o tem bi vam rad pripovedoval v teh podlistkih.
Oprostite! Mi lahko poveste, kje v Bariločah je cerkev svetega Karla?« sem vprašal sivolasega gospoda, na katerega sem naletel kar prvi dan, potem, ko smo se udobno nastanili v hotelu Carantania.
»Kako, prosim?« mi je v lepi slovenščini odgovoril gospod, ki so ga vsi
klicali za Jvana.
»No, smo v mestu San Carlos de Bariloche in rad bi fotografiral notranjost cerkve svetega Karla, po katerem se mesto imenuje. Je to mogoče lista bela katedrala, ki jo vidim ob jezeru?«
»Ne, ne!« se je zasmejal sivolasi gospod in povedal, da ima kraj ime po nekem Carlosu, ki je na začetku 20. stoletja tu odprl prvo trgovinico. "Od-
P/se Marjan Marinšek
kod pa jc dobil svetniški vzdevek san' pa res ne vem. Siccr pa imamo tudi generala San Martina, ki prav tako ni nič svetniški in nima svoje cerkve, hoho!«
Gospod, ki mije razložil ime mesta, je bil Ivan Amšek., eden listih, ki so v petdesetih letih o.wajali palagonske vrhove in danes skoraj edini, ki se Še kljub sedmim križom povrne na vsako goro. Ima devet otrok, pretežno

samih umetnikov, iri dekleta živijo v BariloCah, ostali so odšli v Slovenijo.
Arnšek je velik ljubitelj gora Že leta 1954 seje iz Buenos Ai re.s a, kamor je leta 1949 emigriral, preselil v le kraje, ki so ga prevzeli, saj je tudi doma rad liodil v Savinjske Alpe in uřezal pot na Dcdca. ki se bo za vedno imenovala po njem.
»GomiŠtvo je svet veselja, kjer ljudje uživajo lepoto, ki jo gore nudijo,« je zaćel Arnšek svojo pripoved o prvih gorskih podvigih na Cerro Capil-lo. Ca te dral in Tronador. »Gora me spi'>dbuja, da se neprestano vraćam k njej in me neprestano spominja na čase, ko smo si z mačetami utirali pot skozi neprehoden gozd leng in bambusov in ustvarili prvo slovensko stezo.«
Ivan Arnšek je bil tudi tisti, ki je vodil naš treking na pogorje Cate-dral, bolj znanega po smučiščih in smučarskih vlećnicah, kol po "Slovenski poti'\ ki le pripelje na ostre vrhove.
Pol smo začeli na smučišču in hodili kakšne Štiri ure vzporedno z gladino jezera Guiierrez, mimo cvetočega amancava in vse višje do slovenskega bivaka, imenovanega ludi "Pod skal-co". Bivak jc res zgrajen tako, da iz-
korišča mogočno skalo kot .streho, kateri so prislonili skupni bivalni in spalni prostor. Samo skloniš se in že lahko zajameš iz potočka pitno vodo, k) jo je vtem delu Andov kar precej. Bivaku Tod skalco" so kasneje dodali ime "Robert Pel riče k", v spomin na celjsko-ljubljanskega Peirička. emigranta, velikega ljubitelja gora in gor-ni.štva, ki je iz skoraj dvatisoč kilometrov oddaljenega Buenos Airesa navduševal rojake in ustanovil planinsko podružnico. Bivak je bil večkrat izropan in požgan, vrU rojaki pa so ga vsakokrat obnovili in znamenita slikarka Bara Remec ga je nekoč celo poslikala.
Kljub poletnemu februarju je bilo v katedralskem kotu izredno mrzlo. Zakurili smo ogenj in skuhali Čaj v katerega smo namešali rdeče brusnice, ki so bile ravno zrele. Gospod J^užck je skuhal celo krompirjev golaž s hrenovko. ki seje močno prilegel, Andrvj Šare je ponujal kremno juho, Ivan Arnšek pa odličen cvetlični med iz lastnega čebelnjaka. V bivakuje bilo prostora za okoli deset gornikov, o.stali pa smo postavili Šotore ob potočku in se zarili v spalne vreče. Brez njih bi zmrznili.

Zborovanje Slovenskega muzejskega društva
O preteklosti in sedanjosti v vedno bolj živili muzejih
Velenje-Od srede do |>elka Je v mestu pc^tek»* io dohro cihisk^no /.horovsinjc članov Slcrven* sk*.%n muA'iskegii društv». Tokrat so se /brali sesti^ V Holetu IHikn .so imeli dobre pogoje /a svoje študijske dneve, na k^lerih so naJveC' pozornosti mimcnili trem Icmaim-ra/^vtu slovenskih mu/.ejuvv 90.-letih 20. slotctja« o vlogi in stfltiiisu kustosov v slovenskih muzejih ter o muzejskih in jialerijskih strokovnih knjižnicah. Da sc je sreCanjc di^gajalo v Velenju. zagcHim) ni hilo sluc^ajno. saj je prcJscdnik društva inag Jože Hudak's. vodja velenjskega muzeja, ki deluje v okviru Kullurnega ccntra Ivana Napotni-k»«. C) icm nam je povedal; »Res nI slučajno, da smosc letos srečali v Velenju. Že pred î^tirimi leti smo kandidirali m to srečanje. Vendarle Je naš velenjski muxej e<len od slovenskih mu/ejev, ki Je na nek način dobro znan. V /adnjih štirih letih Je to postal tudi /Jtradi novih mu/ejskih v.se* bin, ki v slovenskem in cvropskent merilu nekaj pomenijo.«
Društvo Ima več kot 1500 članov, vendar Jih je le tretjina /itposlenih v slovenskih muzejskih
ustanovah. So (orej del strokovnega članstva. Ostali pa so bolj ljubiteljski člani. »Strokovni del članstva se vsaki dve leti /.l>ere na takih /boru-vanjih, kolje bilo to /iidnje v Velenju. Običajno i/damo /elit /ajeten /hornik referatov in udarnih tem. Tudi tokrat je bilo tako, zbornik ap je i/^l k* septembra. Teme m) hilc dobro izbrane, saj smo govorili tako o preteklosti kot prihodnosti muzejev, ki p<»staJaJo vse manj /a.spani, v«.* bo(j odprti vsem." je povedal ma^ Nudales. Ob koncu smo preverili ali mag Jože Hudalesres odhaja iz sedanjega deUwnega niesia. »Ja. rc.s je. OdloČil sem se /a nadal^ievanje poklicne poti v okviru Univer/.e. Na nio/oski fakulteti Inim predaval etnološko mu/e<ilo}i;\io. To pa ne pomeni. da odhajam iz Velenja. Ostajam VelenJČ3in. Sc ve<lno pa hi rad del delovnega časa pre/Jvet v »mojem« muzeju na velenjskem gradu. Tu .sem preživel dvajset lel, kar ni nezamerljivo.« smo Izvedeli.
bs


V Vefenju so s&zbrali predvsem strokovnjaki, ki so pri svojem rednem detu v muzejih in tudi galerijah s števitnimi temami in dilemami, povezanimi z strokovnim delom, bogato sodeiovali
v razpravah.
Uspešen »Dan Jezikov« na OŠ Gustava Šlliha
Prikupen prikaz naučenega
Svel Evro|R'je leto 20UI jtm^lasil /it evropsko letoje/ikfiv, 19. septemeber pa Je bil s\'cto>'ni dan jezikov. Kot smi» napovoOali, so na velenjski osnovni Šoli Gustava šlliha pripravili osežen, ambicio/no zasnovan projekt, kijev soboto z^-j^otovo v eeloti uspel.
Učcnci šole so dve uri uslvarjall v delavjíícah. v katerih so pi>leg učiteljev le sodelovali ^ številni zunanji sodciavei- Vabilu ,<ole se jih je odzvalo kar 20. zalo so lahko učencem predstavili 17 cv-rop^ikih in wetoviiih jezikov. Na »Dan je/ikov«. ki so ga zasnovali iji izvedli lcani&k(^, sose j^riprav-Ijali do^, kar je bilo Čutili ludi na odlični prcd-slavilvi projekla. Avla .^ole jc bila oahiio polna. Prišli so večinoma siarsi olrokpatudi kolegi iz so-
sednjih sol. In učenei »Gasiavke«. ktil «>b imenujejo sami. Si) jim res pripravili zanimiv prikaz naučenega v kralkih dveh Šolskih urah. Niličc ni pričiikovai. da se bodo naučili »ne veut kaj«, vendar so jim učitelji in goslje uspeli prikazati jezik na njim razumljiv m v&čen način, eni sct se naučili izsievanko. drugi skcč. (rclji so kar zapeli. In to, recinîo, pri nem.^čini »Anton aas 'rin>U. ki so ga imeli v&i K' dobro v a^su.
G(wl prirediive je bil domačin Vínko Samjs. človek, ki ima rad tako slovenski jezik kot tuje jezike. Di udalje kamenček v m<^zaiku prije! ne prireditve, ki bi jc bilo vredno posnemali.
■ bš
Učenje tujih jezikov je iahko zelo zabavno. To so dokazail prav vsi učenci šole Gustava Sđili* ha. ki so ob zaključku dela v detavnicah, v katerih so spozanli 17 tujih jezikov, pripravili več
kot prijetno predstavitev naučenega.
Dijak 3. letnika velenjske gimnazije Uroš Kuzman:
»V šoli za oceno, na tekmovanjih za prestiž«
Uvrstitev Urni>a Kuzmana. dijaka tretje}*a letnika Splošne in sirokovnc ^imnii/ije SoLske* ga centra Velenje na državnem tekmovanju v razvedrični matematiki ni pre,>;enečenjc. Tudi zanj ne« čeprav pravi, da prav prvega mesta ni pričakoval. Že kot osnovnctšolee je bil cki-IK'en matematik in lizik, v gimnaziji pa se /.ačrtane^a eilja dosledno dr?J. »Ni dvoma, kje bom na dalje Vid i^tudij: il/ika ali matematika, (rlede na to, tla imamov družni/ť dva ma-lematikii. ihi k^ik.sna sprememba dobrodošla.«
Kljub Icmu. da je vajen uspehov na državíiiii lekmovanjili. mu vsak pomeni lolíkí>. kot prvi- Vk>\\ so namreč v ospredju ocene, na takšnih preizkušnjah pa fa moraš pt^kazaii več znanja. Vsega.se ne more,< naučiti
na pameu ampak mora.< razmišljali. Pri razvedrilni nmie-maUki, ki jc kombinacija logike in matematike.sploh.« Velenjski gimnazijce jeza tekmovanje pripravljal Urt>^ev brat Bc^Stjan. Nagrada? Knjige, ki jih je že pred tem imeL in pel-ica pri maiemaliki. Razumljivo iji upravičeno.
Iz krožka razvedrilne maie-maiike je »pre-sedlaU k kigi-kom. kjer se skupaj še z nekaterimi dijaki vnet« pripravlja na vnovično »možgansko le-rapijoo/liidi lu zavidanja vredna uvrstitev ne b<5 nobeno presenečenje. Fanl se namreč lah-ki^pt »hvali, t.laže ima priznanje za osvojeno prvo mesto z dr^^vnega lekmuvanja iz Icigi-kc. Poleg omenjenega namerava Ua^S. ki v pn^ieni času igra v »bendu«. »preverja«
Uroš Kuzmsn:« Ni dvoma, kje bom nadaijevat študij: matematika ali fizika.«
uglašenosl kontrabasa v orkestru velenjske gla.sbene Šole, prepeva v zboru centra, v leni i^>lskem letu sodekn^ati Še na tekmovanju i/, matematike.
■ Tp
V Kulturnici predstavitev »Purgarjev«
Vinko Vasle bo gost zgodb iz omare
že nekaj časa lahko v izložbi velenjske knjigi«rne Kulturni-c» opazujete zanimive izlo?i)e. vedno na aktualno temo. Avto-ric4i »Z^odh iz omare« je Milena Ževjirt. pri postavljanju pa ji z (Klličnim aranûTskim Čutom poma^ia Cilka Va-Icnčak. Trihodnji leden bodo »/4;odbe i/ omare« dru)>ačne
že /ijio, ker bodo »oživele«. (/Ost sredin ejiH večera ih) Ve-lenjfan. j»ravy^j>rav sediij ?e dol^o Ljubljančan, vsem dobro man novinar Vinko Vasle.
Na večeru, ki se pričelob ly.h, bo ntwinar. koinenialor in satirik Vinsko Vasle predstavil roman o na<l sedanjosti, lako /elo ptigojeni s kotnaj pre-
teklo srečno zgodovino. Cire za politično saliro, v kaleri sku-^ajo folkkmio uienicljeni junaki prebrtniitiča'i negolove demokracije. Njihova zvitost vzbuja občudovanje in krohol. C3b branju se hoiile zabavali in morda koga ludi prep<íznali. Na kuliuniem večeru pa za-goiovt^ užival:. N^bjjeniî ■
To smo m/i Vragoiinl.
Ansambel Vragoiinl iz Velenja
Cilj: razveseliti z glasbo cim vec ljudi
2 Pred dvema me.seeema so se narodno - zitbav-nim ansamblom v Šaleški dolini pridružili Vra-)>olini. Člani ansamhla prihajajo iz Podkraja pri Velenju, Skjil, perka Je i/Slovenj <rradca. V povprečju so slari 17 let. Svežina, mladost. hitro.st in ksikovikst. pravijo, so njihove vrline. Za /xlaj s«* se Dani .losič (kitara), pevka Maju Mamnkovič, \fHlej Gtinšek (harmonika, klaviature) in Jani Irsič n>as kitam) občinstvu predstavili na dobrodelnem koncertu v Skalnh, na o(vorlt>'i ribiške k4»če v Velenju, sicer pa na kar nek^ij praznovanjih rojstnih dni, obletnicah in na nastopih v neksiterih i^o.stilčih ob vikendih.
Sama dobra volja jih je. jc v pogovoru zatrjeval Jani in nadaljeval:« Združila nas je ljul>ezen dtJ glasbe. Co pa lahko .s tem kaj zaslužimo, toli-
ko bi^lje,« Igrajo narodno in zd.^avne nicknjije 1er na (akšen način p<iskuiiají> zadmiljit I okuse občinstva. Med priznanimi ívkwcnskimi ans;mibli pra^ vega vzornika nimajo. Mogoče bi jim bili Še najbolj blizu .štajerskih 7. Med pevci p<«amezniki pa bi jih našli & več.
Od kod zanimivo ime? »Pravz^iprav ne vem natančno, Razmišljali smo in razmišljali, pa sem rekel: ajd. gremo vragolini. în pri tem je o-<;ialo. Ljudje nas poznajo sedaj pod lem imenom, zalo ga ne bomo spreminjali.«
Igrati in igrali ter razveseljevali z ^asbo čimveč ljudi so njiluwe največje želje. Ki'hod;*» na programu imellvečlastnilisklad in aranžmajev, bodo želje vii'>pt^bili se z izdajo zi5f>SČenke.
■ Tp
10
VRTI u AK

11. oktobra 2001
i Aleksander Než mah »fînanc mi* Z nister« občine Šoštanj in Majda Veiiiànik, ta glava v tamkajšnji Krekovi banki:
nČe bo zmanjkalo, pa pridemo. Saj pravite, da mora biti denar v službi človeka, ne?«
»

è Nada Zavolovšek - Hudarin. direktorica pravnega, kadrovskega in splošnega področja v Eri, d-d.:
»Zakaj so mi vsi ušli!?«
m'
a
>Dva častna občana Šoštanja. Jože Pri-božič, dekan Šaleške dekanije in ]aro Vr-tačnik, dij'ektor TEŠ* a:
»Vi torej pravite, da če si tudi častni, moraš v upravi enoti v vrsto za novo osebno?«
Al
cv
■ •■greup
GRADBENO PODJETJE
Glavni trg 12,3000 CEUE TéU 03 42« 27 10. Fki: 03 54816 65 Graiit>»a operativa Ložnica 43,3310 tkLEC TeL: 03 713 2710, Fas: 03 713 2711
Na podlagi dovoljenja, ki ga je Izdala MO Velenje, urad za GJS, izvajalec del ALEA Group Celje obvešča vse udeležence v prometu, da bo zaradi obnove kanalizacije za ves promet zaprta
GORIŠKA CESTA
od Šaleške ceste do Koželjskega ulice
Dela bodo potekala od 22.10. do 26.11.2001.
Dovoz do naselja Gorica bo s strani Celjske ceste In iz naselja Bevče
Vse udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo postavljeno cestnoprometno signalizacijo.
popolka zapora C^VOZ
smeri prometa
ti

mMi
POZOR: ličemo nove sodelavce na veeh področjih (gradbeništvo, računovodstvo*..).
- posimii Bbiskti	- kminalna ureditev ulic in Irgev
• kamunalna infraitrnktura	- reeiklaia
- indartrijski objekti	- hídrotehniíni objekli
- špftrini ohiekti	- eanaci)e v gradboTiištvu
- mclioraeiie	- iistilne naprave
Obiéčite naèo spletno stran: www.aleag.sl	
FRKANJE
Nerazumljivo.
Nekateri ne razumejo Ve[enjčan<w. kaki^ so tako proii (emu, da bi dtíi (îbmcjncga območja pri Dru^mirju prcSd v St^Sianjsko obCina Ki^j pa zdaj, ko jc velenjsko (rorcnjc kupilo »pol S^^Siirnja^l
Odvijanje
Mnogi sc radi pohvaliji) z uspehom, da so v Velenjsko jeycro%Tniii življenje. Ampak Čudno je, da velenjsko jezero pa kljub icmu no more ziiživelií
Obnova v staro
v Ši^ianju opravljajo pomembna obnovitvena dela. Osrednji trg obnavljajo - v stanji
Čudna pomoč
KiU^Csdasi tickaceri na Čudne načine predstavljajo pi^moč. So laki, ki, denimo, menijo, da lahko pomagajo Ciorenju. Če mu mečejo polena (pod noge).
Borbena vlada
Naša vladij bo zelo borbena. Za prevoze bo uporabljala letalo, ki ga bodo kupili iz vojaškega dcnatja. Vlada v/raku, obramba pa na ileh.
Strašna stvar
Ob nekalerih zadnjih dogajanjih v nogomei-nem klubu Era in nekalerih sira^nili izjavali nekalerih delavcev klul^a njihwemu «glasnogo-vo^niku<^ Jtt^ciu Krajncu ni šlo ravno na smeh.
Mojstri
h Ljubljane in Maribora prihajajo profesorji in inženirji, i/ Velenja bodo mojstri. Pomeni, da bix1{i v Velenju dobili mojsirover/o?
Mobllnlki
M<'ibilni iclefoni so res zaslutijo svoje ime. Predvsem mnogi vlomilci in laiovi pripomorejo. da upravičijo svoje ime.
Ne gre
Nogt^melasem Usnjarja leios z okn^glim av njem ne gre in ne gre!

Stari vici
Skot kn/odâjalec. Pacient, ki |e nujno potreboval krt< mu je dal za prva dva decilitra kn/i 10.000 tolarjev, za nasieCnia dva decilitra le Se pet dsoćakov, za naslednja dva Oecili* tra pa mu je le še rekel: "Hvala!" V sebi |e Imel že preveč škotske krvi.
"Slišim, da si se zai|ublla v Gorenjca." "Res je."
"fmaS kakšno njegovo sliko?" "Poslal mi je že negativ, samo razviti ga moram še dati."
Miha je prijatelj vprašal, kaj bo njegov sin študiral.
'Zdravnik bo postal!" je odgovoril Miha. "h zbira časopis, ki ga bodo lahko njegovi pacienti prebirali v čakalnici I"
Blondinki sta se sprehajali ob obrežju reke in naSli dve ročni bombi. 'Odnesiva ju na policijo!" je rekla ena.
^'Kaj pa če ena bomba eksplodira?" levprašai druga. "Bova pa policistom rekli, da sva našil le eno!"
Blondinka je vstopifav sex shop In rekla prodajalki:
'Želela bi kupiti nekaj umetnih penisov!"
"Kar oglejte si jih tamle na polici in izberite! " ji Je rekla prodajalka. Blondinka si jih je ogledala In rekla: "Vzela bom lega rumenega, lega dolgega črnega in tega rdečega v kotu!"
"Žal mi je, toda ta rdeči je gasilni aparat!"
Blondinka je na koncertu znanega glasbenika ie-tega zaprosila za av-togram. On jo pogleda In reče: "Pares želiš, dali damavlogram na ta majhen zmečkan listek?" "Seveda, saj ga bom doma prepisala!"
Blondinka sejesFiatom 126p peljala po cesti, ko je nenadoma ugasnil motor Blondinka odpre pokrov spredaj in vidi, da avto nima molofla.
"O, moj Bog, ukradli so mi motor!" je zajokala. V tem času se |e mimo pripeljala druga blondinka, prav tako s Ratom 126 p, zaustavila poleg prve blondinke in jo vprašala, kaj se je zgodilo in ta ji zaupa svo|e težave z avtom.
"Ne skrbi, saj imam jaz zadaj rezervni motor!" jo je potolažila.
11. oktobra 2001
V SREDISCU POZORNOSTI
11
Napovedana visja nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča
Parcel bo v Velenju veliko,
a bodo majhne!
Svciniki MO Velenje so na zadnji seji v prvem brdnju polrdili nov pr(isU>rski plan Mcsînc obilne Velenje, ki ima uradno sicer zelo dolg in /apleicn na-sliTV. Njcgi'jve vsebine jim je predstavil predstojnik ob^íinskega Urada /a okolje in pr<»lor, mestni arhilekl Marko Vuiinu, ki sti ga za odii^^no pripravljeno in izvedeno predsiaviicv tudi odkril(3 pohvalili. Mi smo se z njim pod-Tobno pogovorili o leni, kaksîic spremembe .se v Velenju, kjerso bile /adnjalela le^ave s pomanjkanjem parcelvciike, obetajo po sprejetju ntwega prostorskega plana. Na kraiko lahko pwe-mo, da bo parcel v prihodnosti veliki^ težava pa bo. kako prepričan liisinike zcmljiSč. kjer naj bi zrasli novi stanovanjski kompleksi, da le-la prodajo. Na obCini pravijo, da sc bodo /nali spoprijeti tudi s lem problemom.
Bo Velenje dobilo
podzemno
železnico?
v leni ć.isu so uspeli vs« kir-le in nuertc luili računalniško olxlťlati. lako cla clanťs slu/ijo kol v/(>fCni nKKlel í/delave niťst-ní h pnistorskih planov drugim slovenskim uběiiiani. Na to .so upruviêen» punosni, manj na to, <la su nekalťrí oiktíhi na od« l^uvor, ali liihk<» uradno na s\i>-ji zemlji. Čakali ludi .^est let. Kol /.aniniivosl i/, ra/.prave na sejí ^^j |H>vťm,dusť/na x^odíli.da 1)0 Veleiye pno slovansko niesto s fMHl/emn<» žvie/nkc». Drhiva je občini namreč »naložila«, da na nekdanji trasi /ele/niske pn»ge Vflerje- Dravoj^rad ^rad« njii ni mogoča, kol da tam /m ne sloji (ilashena šola, zdmv-st\eni dom In ducal tlrut^ih «»b-
jeklov. Zatu bo mnrda^čebo do ponovne vxixisUivihe železniške puve/ave res prišlo, lo irvbn res /gradili pod me.stnm.
Na seji pa je precej pripnnib imel Herman .ArIiC, ki »e v im«* nu krajaniiv Skal ite more strinjati /. novimi prostorskimi plani. (>re seveda /a i/^radnjo obljubljene nove ceste proti Ska* lam. Če Je dr^oiva ^e ne pusti naredili na eksploalacij.skem piKlmćju. je menil, da bi morali v plan /^ipisali vs^) obnovo sedaj slrmega in nevarnega klanca. Svetnike pa Je >«skrl>eW ludi to. kako prepričati lastnike /emije na podn»čjih. kjer naj bi se v prihodnje .sířilo mesto. <la /emijo prodiijo. To je /iinimalo indi nas. od^ov4»re pa pi>ii>čiie v inlervjiiju z Markom Vučino.
Parcele v sadovnJal<u, Stari vasi, Selu in Lipi
e yeiťnjcani Se dolgo čakaji? na irtjorniûdjo, kje hfMÍo pne :az<' daine parceh. (ako zjo individu' aUw koi blokovno iîjiradnjo in kar mtsto se potrebuje. JTff-da RepuMike Sloveniiej^ konCno
obravnavala vlo^ic občanov in obî'ine za sprcmc/nho slaiusor številnih zetnijišČ. Koks/ti so od-flovori'/
Marko Vučina: »V sklopu ^re-memb in dopolnitev proslitrske-ga plana M(> Velenje jo postt^k potekal več kot tri Ictii. Bilo je veliko problemov. Delilev bivi^e občine Velenje na iri občine in priključilev KS Vin^ika Gora k naši oWini. je pomenila /a urbaniste in plancijc (^gromnt^ delo, ki smo ga opravili v tem času. Seveda so ljudje nesirpni. iSčejo odgovore na svoje vk'>gc, ki so jih dali za spremembo kmctij-
Marko Vučina
skih zemljišč v stavbna zemljiSča. Tako smo po (ismih mesecih od vložitve na-sih dokunient*w dobili sklep slovenske vlade, v kiUe-rem so točno odgovorili, katere pn^nje so usklajene z drtavnim planom In / politiko ptîselilvc. V.sklepni/ dne i.V 9.2001 smo dobili laično predpisan .spisek, kalen predeli so bili usklajeni z državnim planom in kateri nc. Osebno sem zelo ríWc^aran. saj je ogromno primerov, ki jih je ministrstvo za okolje occnik> kot usklajene z državnim planom, mi nist fstvt"» za kmetijstvo pa jih je zavrnilo kol neutemeljene in ne--strok^wne. In vsi laki primeri so bili zavrnjeni.
Iz.stranl o)>čamw in MG Velenje je bilo podanih 3l4predlo-govza spremembo kmetijskega zemljišča v stavbno zemljišč. Lisklajeuih in odobrenih i/ strani vlade pa jih jc le 83, kar pomeni 25% \'loy. Vse občane, ki so bili »neusklajeni« z drMvnim planom smo pisno obvestili o odločbi. Mi'îfam pa povedati, da smo na občini za vseh 314 zavrnjenih predlogov smatrali, da so vlo^e utemeljene- /.al na leh
Danes njive in vrtovi, že kmafu pa naj bi v Stari vasi dobili vsa) dvesto parcel ^--
zemlji-^čih gradnja še ne bo mo?na. Občani pa Imajo možnost, da bo sprejemu novega prostorskega plana ponovno vkv^ija vlogo na nafU;m uradu, e To ."V/ bile individualne vlo^. kaj pa v\a tista	ki ste jih
pianerji pnalla^aH za večje sta* novanjske komplekse? Mark(» Vučina: »Tu pa lahko rečem, da smo naleteli na izredno razumevanje Minisirslva za okolje in prostor in tudi vlade. Dve kapilalni lokaciji, ki sla vsaj zame izrednega pomena zu razvoj mesta, smo uspeli z dt^dalni-ml utemeljitvami prepričati resorna minlslr.slva, da so nam vloge odobrili. Tako bo stavbno zcmlji^'e področje sadovnjaka nad cciUialnim otroSkini IgrISčcm, kjer je vlada Izdala po-ziiivni mnenje. PiTvrSIna je velika. 68 {'isoi kvadralnih metrov, ki je .sedaj intenzivni sadovnjak sredi me.sia. V sklepu so nam potrdili, daje naš predlog usklajen z dr/avnim planom. To l>te-jcm kot velik dtwe^ek Urada za
dana stavbna zemljišča doictča svet MO Velenje in verjetno bo trajalo kar nekaj časa. da se bodo lastniki zavedli nove^ statusa zemljica. Olxiavčive liTvrsinih zemljišč bod^^ namreč bistveno višje kol za kmetijska zemljišča.« # Kje homo Î Ue/ijCatii v prihod' nje še lahkii fíradili? Marko Vučina: »Oiuimo velik pritisk na individualno gradnjo, ker pitrcel v mestu nekaj let ni bilo. S tem proslorskim planom smo začrtali tudi druge snwri razvoja individualne ^udnje v mestu, vendar moram poudarili, da znotraj ureditvenega območja mesla indKidualne gradnje na parcelah s l.smi dokvadratnih metrov ne bo več. To jc pretekla"«!. Dr?avajcja*uo povedala. diije trebaprcvilor racionalno izkoristiti. Prid;>l>IIi bomo tri velike komplekse; okoli 2U0 parcel naj bi uredili na prosioru nasproti restavracije Jezero, južno od območja Starega jaška,kjer smo predlagali pres lavi lev meje cksploatacij.skega področja in
v avli mesine hiše na javni razgrnitvi. Predvideli smo moderen tik stanovanjske gradnje, kjer se med scK'jj )'Zlivajo« individualne hiše, Nila bloki in vrstne hiše.« e ioietle pofef; visokih dtn kov zfl nezazidane parcele moi;uis( xe kako drugače prepriCa/i lastnike zetnlje. da jif prodajo. Marko Vučina: «Klasična razlastitev zemljišč Zakonsko ni več mogoča, /ato se bomo morali trdno in temeljito pogovoriti/ lastniki zemlji^, / določenimi ukrepi, kijih zakon dopušča, bomo lahko stimulirali prodajo zemljišč, ki s spremembo statusa dobivajo tudi višjo trJ^no vred-ncttt, /ato bodo tudi blstwno bolj ííbdavčcni. Vprašanje je, čc .sc jim bo na takih remijiščih šc splačalo saditi koruzo.« # Se lahko Zfiodi, da l>odo lastni' ki panade zaceli prodajati sami, pri tem pa ne bi ttpoštevali veli' kosti parcel, kot jih želite vil^ Da hi torej prodajali veliko večje pareele, kot hodo doUxene z Zû' Zidah/im načrtom?
Sadovnjak sredi mesta - preteklosti? Parcela naj bi postala zazidalna, kaj bo na to rekel
lastnik, pa je težko reči.
Naselje Upa se bo močno razširilo. V dolini nad bencinskim servisom bo vsaj trideset parcel
okuljc ta jinTSlur MOY seveda pa je ministrstvo za kmetijstvo zalitevalo nadomestno lokacijo za to Jejavnost. To smo ^e našli na pi'jdročju Skale, na področju ugrezninskcga pt">lja. Tam ni mogoče graditi, lahko pa bi tam uredili sadovnjake.« eSte^'o tem.'! sedanjim tasinikorn zemljišča. Kmetijsko zo drugo Šaleška dolina, èepogovarjali? Marko Vučina: »Žal ne. Lastnik je imel možnost, da poda pripombe ali predloge nu na.^ predlog v času javne razgrnitve planw. Nesmiselno bi blîo. da hi se Urad za okolje in prc^stor, ki je koordinat or pri izdelavi novega prostorskega plana, pogovarjal zvsakim lastnikom posebej. Vsi. ki so nienili, da prostorski plan ni v skladu z njihovimi interesi, so imeli mo?:nost, da dajo pripombe včasu javne razgrnitve. Taje potekala v vseh kra^ jevnih skupncistih, imeli smo javne predstavitve. Slišali je, da $c lastnik lega zemljišča s spremembo prostorskega plana ne strinja. Vendar nimamo iz njihove strani uradno nobenih pripomb. S lem, da bo zemljišče postalo stavbno zemljišče, pa so kot li-.stniki samo pridobili, ne pa izgubili. Cena zemljišča se bo namreč povećala.« e Kaj ho, če lastniki sadovnjaka ne hodo hoteli pntdati? Marki» Vučinar »V tem primeru ima občina druge instrumente. Viàino nadomestila za nezazi-
as|>eli. .S leui mju> dubili ogrum-no površino lako za individualne j gradnjo kot za nadaljnji razvoj obrineeoneStarava?. (jradnja bo sirnjcna; govorim o dvojčkih, vrstnih in atrijskih h-šah... Druga cona, ki Jo štejem za uspeh našega urada, jc področje Lipe na (iorici. Gre za dolino, ki poleká od nove Ixmcinske črpalke ob cesti proti Vinski OorI proti severu. Tudi tu naj b\ bile pan;c-le manjše, kot doslej, računamo, da bo mogoče zgraditi okoli stanovanjskih objektov, na po-drtxíju Lipe vzhod pa Sc 15. Verjetno bodo prav te parcele prve na prodaj, saj na pudročju sadovnjaka pričakujemo velike težave. Zato parcele ne bodt^ na prodaj zelo hitro in lo prav nikjer. /a vsa področja homo morali izdelati še zazidalne načrte, kar ni niiilo delo, končano pa naj bi bilo v letu 201)2. V proračunu.stJ Ziigot ovij ena sredstvi za izdelavo najnujnejših prostorsko izved-benili aktov. Strah pa meje. da jih bo premalo za Ízielav(> načrtov in odkup zemljišč.« 0 Ste uspeli radi na področju Se'
la?
Marko Vučina: »Uspeli smo tudi s predlogom. dancwasUmo-vanjskíi cona postane področje Sela. severno od ce.stc na Sclo. lam so vsi lastniki zemlje siimo zasebniki, /a ta predel smo izdelali posebne strokovne podlage zíízidalnega načrta, ki ga bomo konee meseci: predstavili
Marko Vučinu: »Takuj ku lx) sprejet prostorski plan. ki ga bo sprejel mestni svet, in bo pripravljen po strokovnih merilih, bodo kupci zemljišča lahko gradili samo na tistih parcelah, ki ga bo predvidel zazidalni načrt. Parcelacija bo jasno določena, tudi. če bodo ljudje kupili tri-krai večje parcele, bcjdo morali objekti stali na ločno določenih delih parcel. Tu nc bo Špek"ula-cij! Laliko kdo kupi tri parcele, hi.šo pa bo lahko ptwtavil le na eni /a ostali dve parceli pa bo plačeval visoko nadcjmestilo za s la vlw zemljišče. Nihče ne bo dobil gradbenega dovoljenja, ki ne bo v skladu z občinskimi prostorskimi akti.*^ e Nam lahko poveste, koliko naj
bi .'iûla parcelo na teh področjih?
Markti Vučina : " Ičžko, Parcele so danes na trgu, sploh tiste, ki so v lasti občcmov. Pripravili pa ,smo določene izračune, ki jasno govorijo, kakšna je normalna cena, ki jo izračunajo uradni cenik*!. (ene se v zadnjem času zaradi pomanjkiinja vrtiiglavo dvi-g;ujejo. cenilci so mnogo bolj realni. Pričakujemo, da bcxlo nekateri izsiljevali. Teh parcel pač nc bomo kupili. Po mojem mnenju je v Velenju realna vrednost Zii individualno parcelo od 15 do 30 DCMv tolarski prcnivTcdno-,sti za kvadratni meter. Seveda uim. kjer je določen in sprejel zazidalni načrt.«
■ Bojana Špegel ,foto: vos
12
TV SPORED
«»^ilS
11. oktobra 2001
ČETRTEK, 11. oktobra
PETEK, 12. oktobra
SOBOTA, 13. oktobra
NEDEUA, 14. oktobra
PONEDEUEK, 15. oktobra
TOREK, 16. oktobra
SREDA, 17. oktobra
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08.30	Mostovi
09.00	Male siv« celfce, tv kviz
09.50	Zgodbe iz školjke
10,30	KoraJno meslo.
pofjudneznan, oddaia
11.15	Obiskali smo. 4/17
11.45	Življenje slovenskjh vasi
12.15	4x4
13.00	PoroSifa, âporl, vreme
13,20	Većemi gosi Tomaž
Humar
14.15	Mario
16.00	Slovenski utrinki
16.30	Poročila, špori, vreme
16.45	Arčibald, 24/26
17.00	Na liniji 17.45 Resnična resničnost
18.20	Dosežki
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, Sport, vreme
20.05	Tednik
21.00	Prviindr^gi
2150	Osmi dan
22.W	Odmevi, šport, vreme
22.50	Gibljive slike
23,20	Resnična resničnost
23.55	Dosežki
SLOVENIJA 2
08.00 Vremer>ska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.30 TV prodaja 15,00 Videospotnce 15.30 8P v kolesarstvu,
kronom^er 16.30 Nanizanka 17.00 Hartovi 2 zahoda. 7/15 18.00 Just write, amer fîlm 19.40 Videospotnice 20.05 Košarka; evroliga-Krka Telekom:Zadar. prenos 22.20 Kam gredo divje svinje, 4/10
23.10 Srečna skupaj.
hongkonskí film 00.40 Zločinski tango, 14/14 01,25 Videospoince

09.00	Op/ahshow
10.00	Vse za poljub, nad.
10.55	Cmi biser, nad.
11.50	Prepovedana strast, nad
12,40	TV prodaja
13,10	Lepo |e biti milijonar
14.05	Zakon v Los Angelesu
15,00	TV prodaja» nan.
1S.30	Oprah show
16,25	Prepovedana stiast. nad.
17.20	Ômi biser. nad.
18.15	Vse za poljub, nad.
19.15	24 uf
20.00	Raztresena Alfy. nan.
20.55	Prijatelji, nan.
21.30	Seks v mestu. nan.
22.00	Zahodno krifo, nan.
22.50	Tat za vedno, nan.
23.40	M.A.S.H.. nan.
tX}.10	24 ur, ponovitev

iUin«il ar
92
09.00 Odpna tema, ponovitev
oddaje 10,00 Vabimo k ogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 Na obisku..., ponovitev 11,10 Videostrani 18.05 Vabimo k ogledu 18.10 Regionalne novice 18.15 Otn^ški
program:Spoznajmo jih 18.45 Nal spot dneva 18.50 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Skrbimo za zdravje.
pogovor 21,00 12.Pikinfestivalv
Vefenju, reportažni zapis 21.20 Regionalne novice 21,25 Vabimo k ogledu 21,30 Naj viža. oddaja z
narodno-zâbavno glasbo 22.45 Na| spot dneva 2230 Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00	Odmevi
08,30	Prisluhnimo ti§ini
09.00	Oddaja za otroke
09.15	K^ukče ve dogodivščine
09.30	Afčibald, 24/26
09.45	Na liniji, oddaja za mlade
10.15	Encikk^pedija znanja
10.30	Resnična resničnost
11.05	Dosežki
11,25	Slovenski magazin
11.55	Dr.Qijinnova,6/29
13.00	Poročila, šport, vreme
13.10	Pihalni orkester
13.50	Oko viharja. 5/7
14.15	Prvi in drugi 14.35 Osmi dan
15,05	Vsakdanjih in pfainik
16,00	Mostovi
16.30	Poročtia, Sport, vreme
16.45	Sanjska dežela
17.10	Iz popotne torbe
17.45	Slovenski pesniki fn
pisatelji
1815	Zemljepis celin
18.45	Risanka
19.00	Kromka
19.30	TVdnevnik.êport, vreme
20.05	Voluhar, Iv nadaljevanka
20.30	Deteljica
20,40	Pod žgočim soncem. 3/6
21,30	VikarkalzDileyja,3/3
22.10	Odmevi, sport, vreme
23.00	Polnočni klub
00,10	S k3venski pesniki in
pisatelji
00.30	Zemljepis celin
SLOVENIJA 2
08.00	Vremenska panorama
10.00	TV prodaja
10.30	Vremenska panorama
14 .40	TV prodaja
15.10	Videospotnice
15.35	Segrevanje zem^e. 2/2
16.30	Nanizanka
17.00	Hartovi z zahoda. 8/15
18,00	Denar, ang lilm
19.30	Videospotnice
20.05	Stoves, 4/11
21.05	Bramwell,4/4
22.10	Lepa sela lepo gore,
srbski film
00,15	S sitem pod krinko, 1/6
01.05	Iz slovenskih jazz klubov
02,05	Videospotnice
.T-XX
09.00	Oprah shov^
10.00	Vse za poljub, nan.
10.55	Čmi biser, nan.
11.50	Prepovedana strast, nad,
12.40	Lepo je biti milijonar
14.10	Zakon v Los Angelesu
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah shovir
16^5	Prepovedana strast, nan,
17,20	Čmi biser, nan.
1815	Vse za pol|ub, nan.
19,15	24 ur
20,00	Maščevanje, amer, film
21.50	Nildta, nan.
22,40	Tatza vedno, nan
23.30	M,ASK,nan.
00.00	24 ur
HmMtt
<53>
09.00 Dobro jutro, flformalivno-
razvedrilna oddaja 10.00 Vabimo k ogledu 10,05 Naj spot dneva 10.10 Na) vita, oddaja z
narcdno-z^avno glasbo 11.25 12.Pikinfestívalv
Velenju, reportažni zapis 11.45 Skrt)imo za zdravje.
ponovitev 12.45 Videostrani 18.00 Vabimo k ogledu
18.D5RegiQnalne	no^ce 18.10 Športni blok 18.15 Mi§ Mai kontaktna
oddaja za otroke 18.55 Naj spot dneva 19,00 Videostrani
19.^	Vabimo k o^edu / Ogla» 20.00 Lokalni utripVeNa 20.50 Regionalne novica 20.55 Športni blok
21.00 Znani obrazi, pogovor 21.20 Vabimokogiedu 21.25 Najspotdneva 21,30 Sejem bil živ v Starem Velenju, dokumentarni zapis
22.00 Iz oddaje Dc^ro jutro 22,50 Nai spot dneva 22,55 Videostrani
SLOVENIJA 1
08,00 Odmevi 08.30 Zgodbe iz školjke 09.00 Radovedni Taček 09,20 Male sive celice 10,30 Oncle Paul, Iranc. film 12.00 Tednik
13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.25 Mostovi
14.25 Pod piramido, tv Maribor 14.55 Sestre v akciji, amer, film 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Pika Nogavička, 23/26 17.10 Carskf sel, 23/26 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare
18,20 Starodavni vojéčaki, 4/8 18.50 Risanka 19.00 Danes 19.05 Utrip
19.30 TV dnevnik, šport, vreme 20.05 Zločinci, tv nad. 20.30 Mr. Wonderful, amer, liim 22.05 Obiskali smo. 5/17 22,35 Poročila, šport, vreme 23.10 Sopránoví, 5/13 OO.OO Renesansa, 2/6 00.65 Starodavni vojščaki, 4/8
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama (».50 TV prodaja 09,20 Videospotnce 09,55 Raymonda imajo vsi radi, 4. del
10.15 Murphy Brovin, 16/24 10,40 Štafeta mladosti 11.35 Doku me ntama oddaja 12.30 Razvedrilna oddaja 13.30 TV prodaja 14.00 Vremenska panorama 15.45 Krško: speedway grand
prix challenger 17.15 Košarkarski magazin 19,30 VkjeospotnKe 2Û.ÛS Turandotíz
prepovedanega mesta Peking 22.05 Praksa, 53, del 22.55 Sobotna noč 00.55 Videospotnue
06.00 Formula 1, prenos
treninga 07.00 Najboljših 15 prizorov,
dokum. oddaja 08,00 TV prodaja 08.30 Slonček Benjamin, ris. senja
09.00 Princesa Sissi. ris. serija 09.30 Čmi pirat, risana serija 10,00 Možjevčmem, ris. serija 10.30 Qodzila, ris, serija 11.00 Hroščeborgi, mlad. serija 11,30 Mladi HerkuL mlad. serija 12,00 Šolska košarkarska figa 13,00 Formula 1, ponov.
treninga 14.00 TV dober dan 14,50 Zakon v Los Angelesu. nan.
15.40 Prva izdaja, nan. 16.30 Možje v belem, nan, 17.30 MaL nima časa, amer.
fîlm 19.15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21.10 Izbn/h. amer, film 23.30 Mož z zvezde, amer, film 01,30 24 ur, ponovitev
tcmnmu
ar
4«
09.00 Miš Maš, ponovitev 09.40 Vabimo k ogledu 09.45 Naj spot dneva 09.50 Sejem bil je živ v Starem Velenju, dokumentarni zapis 10.20 Videostrani 18.55 Naj spot dneva 19.00 Gremovkino.oddajaz
ljubitelje filma 19.30 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu/Oglasi 20.00 1024, VTV magazin 20.30 Pesem nikoli ne umre, posnetek 1. dela prireditve v Opkrtnici 21,25 Vabimokogledu 21.30 Življenje resničnih serijskih morikev (The Real Hanniball Lecters), dokumentarni film 22.30 Naj spot dneva 22.35 Videostrani
j	SLOVENIJA 1
\	08,00	Živ žav
\	09,55	Promenadni koncert
[	10,^	Pomagajmo si
i	11.00	Dnevnik velikih mačk,
I	6/10
•	11.25	Dzare
\	11.30	Obzorja duha
1	12.00	Ljudje in zemlja
I	13.00	PoTCičila šport, vreme
i	13.20	Fflm
i	14.45	Pod žgočim soncem. 3/6
•	15.30	Umetnost bivanja, oddaja 1	tv fvtaribor
I	16.00	Lingo, tv igrica
•	16.30	Poročila, šport, vreme i	16.45	Vsakdanjik in praznik
i	17.45	Alpe-Donava-Jadran
i	18.15	Večna skrivnost
\	triglavskega narodnega
[	parka
[	18.45	Risanka
i	18.50	Žrebanje lota
\	19.00	Danes
:	19.05	Zrc^o tedna
:	19.30	TVdnevnik.šport.vreme
I	20,00	Mano
[	21,50	Intervju
i	22.45	Poročila, šport, vreme
i	23.05	Zgodbe o knjigah
:	23,15	Osebni pogovori, Šved,
i	film
\	01,20	Večna skrivnost
:	tnglavskega narodnega
i	part^
I	SLOVENIJA 2
:	07.50	TV prodaja
i	08.20	Videospotnice
[	08.K	Bramwell, 4/4
:	09.^	Kamgredodivjesvinje,
1	4/10
[	10.45	Obljubljena dežela, 14/22
\	11.30	Policija na naši strani
[	12.00	Mladinski pevski zbor iz
\	Sheffiekja
\	12.30	TV prodaja
\	13,00	Šport
i	15.00	SP v kolesarstvu, cesina
\	vožnja elite
I	17.40	DP v športnih plesih.
:	kombinacija
:	19,30	Videospotnice
I	20.05	Svetniki in grešniki, 4/6
\	21.00	Murphy 8rown. 17/24
:	21.30	Homo turisticus
I	22.00	Končntóa
i	23.00	Straightup. ang. plesna
I	oddaja
i	23.50	Videospotnice
07.00 Formula 1;5uzuka.
penos dirtce 09.30 Čmi pirat, ris. serija 10,00 Možje v čmem, ris. serija 10.30 Jezdecisanc, ns. senja 11.00 Hroščebcrgi. mlad serija 11.30 Šolska košarkarska liga 12.30 Formula 1, (»novitev 14.30 OtnDŠkt zdravnik, nan. 15.30 Gorski zdravnik, nai, 16.30 Možje v belem, nan. 17.30 Na lovu za hčerto, amer.
film 19,15 24 ur
20.00 Lepo je biti milijonar 21,30 Športnascena 22.15 Temni maščevalec, amer, film
23.50 24 ur. ponovitev
•tmnmU

S2
09.00 Miš maš, pon. oddaje 09.40 Iz ponedeljkove oddaje
Dobn^jutni) 10,30 1023. VTV magazin, reg.
informativni program 10.50 Športni lorek, športna
informativna oddaja 11.10 Iz olimpijskih krogov 11,15 Športnigost, pogovor, gostje: Rokometni klub Gorenje
12.00 Oglasi/Vabimokogledu Naj viža, oddaja z narodno-zabavno glasbo 13.20 Izsred. odd. Dobro jutro 14.10 Znani obrazj:Ervin Zaje 14.30 Izpet, oddaje Dobro jutro 15.30 Videostrani 18.00 1024. VTV magazin, pon, 18.30 Na obisku... pri Mihi
Kavniku, pogovor 19.30 Županova pogovor,
gost: Milan Kopušar 20,30 Lokalni utrip Velenja 21.25 Košarka, posnetek tekme. KK Pivovama Laško :KK Budućnost Podgorca 22.45 Videostrani
SLOVENIJA 1
08,00	Utrip
08,20	Zroalo tedna
08.40	Pod piramido
09.10	Saniska dežela
09.35	Iz popotne lorbe
10.00	Srečanje z živalmi. 7/10
10,35	Slovenski pesniki In
pisatelji
11.05	Zemljepis celin
11.30	Navflu
11.55	Starodavni vojsčaki. 4/8
12.25	Umetnost bivanja
13.00	Poročila, šport, vreme
13,10	Vremenska panorama
13.30	Ljudje in zemlja
14.20	Polnočni klub
15,30	Gibljive slike
16.00	Oober dan, Koroška
16,30	Poročila, šport, vreme
16.45	Telebajski
17.10	Radovedni Taček
17.45	Dober večer
18.35	Žrebanje 3x3 plus 6
18.45	Risanka
19,00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Komisar Rex, 1/15
21.00	Socotra • ot(^ zmajevega drevesa, dokum. meseca
22.00	Odmevi, vreme, šport
22.50	Branja
22.55	Brez reza
23,55	Dobw večer
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10,00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14,35 TV prodaja 15.05 Videospotnice 15.40 Sloves, 3/11 16,30 Rad imam Lucy 17.00 Hartovi z zalioda. 7/15 18.00 Tele M, oddaja tvf^aribor 18.30 Jasno in glasno 19.30 Videospotnce 20.05 Parada plesa 20.35 Gospodarski Izzivi 21.05 Studiocity 22.05 Ledena doba, dokum, oddaja
23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Videospotnice
09.00	Oprah shov^
10.00	Vse za poljub, nad,
10.55	Čmi biser, nad.
11,50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TV prodaja
13.10	športnascena
14.05	Zakon v Los Angelesu
15.00	TV prodaja
15.30	Oprah shov^
16,25	Prepovedana strast, nad.
17.20	Ćrni tvser, nad.
18.15	Vse za poljub, nad,
19.15	24 ur
20.00	TVdoberdan,nan.
20,55	Sedma nebesa, nan.
21.50	Urgenca, nan,
22.40	Tat za vedno, nan.
23.30	f^.A.S.H., nan,
00.00	24 ur, ponovitev

UmnmU
ftr
SLOVENIJA 1
08.G0	Odmevi
08.30	Mostovi
09.00	Čarobni šolski avtobus, 2Q/39
09.25	Radovedni Taček
09,45	Oddaja za otroke
10.30	Dober večer
11.20	Pomagajmosi
12.00	KomisarRex.1/15
13.00	Poročila, šport, vreme
13.15	Evropska glasbena noč
13.35	Obzorjaduha
14.05	Socotra. dokum meseca
15.00	Renesansa, 2/B
16.00	Podpekr^gorco,h/
Maribor
16.30	Poročila, šport, vreme
16.45	Sprehodi v naravo
17.00	Otroci na ladji luna. 1/8
17.45	Miti človeštva, 4/6
18.45	Risanka
19.00	Kronika
19.30	TV dnevnik, šport, vreme
20.05	Titáni, 5/13
20.55	Aktualno
22.00	OdmevL šport, vreme
22,50	Globoka voda, 2/2
00.05	Miti človeštva. 4/6
SLOVENIJA 2
08.00 Vremenska panorama 10.00 TV prodaja 10.30 Vremenska panorama 14.25 TV prodaja 14,55 Videospotnice 15.30 Stud» city 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Hartovizzahoda.8/15 17.50 Mogočnipar. amer, film 19,30 Videospotnice 20.05 Narodno zabavna glasba 21,00 Tri, srbski čb film 22.10 Svet poroča 2140 Zjulro, sbv. kratki lilm 22.50 Podobe mesta, slov.
kratM film 23.00 Čudovito življenje,
japonski film 00.55 Videospotnice
09,00 Oprah show 10.00 Vse za poljub, nad. 10.55 imibiser,nad, 11.50 PrepovedanastrasLnad 12.40 TVprodaja 13.10 TVdoberdan. nan. 14.05 Zakon v Los Angelesu 15,00 TVprodaja 15.30 Oprahshow 16.25 Prepovedana strast, nad 17.20 Cmi biser, nad. 18.15 Vse za poljub, nad 19.15 24 ur 20.00 i^verjeno 20.45 Pozna ljubezen, amer, film
22.30 Tat za vedno. nan. 23.30 M.ílS,H.. nan. 00.00 24 ur, ponovitev
xiSss^
Hmrtmn ST
92
09.00
09.00	Dobro jutro, informativno	
	• razvedrilna oddaja	i 10.45
10.00	Vabimo k ogledu	i 10.50
10.05	Naj spot dneva	j 10.55
10.10	1024. VTV magazin, ponovitev	
10,40	Pesem nikoli ne umre^	
	ponovitev	I 11.55
11.35	Videostrani	i 18.55 1 19,00
17.65	Vabimo k ogledu	
18.00	Regionalne rovKe	j 19.30 1 19.35 j 19.55
18.05	Košarka, posnetek tekme.	
	KK Pivovama Laško :KK	
	Budućnost Podgorica	
19.25	Nat dneva	i 20.00
19.40	Videostrani	
19.55	Vabimo k ogledu / Oglasi	I 20,20
20.00	Poslanska pisama,	
	kontaktna oddaja, gost:	j 20.35
	Mart^ Diaci, Stranka	
	mladih Stovenije	1 20.45
21.00	Regionalne novice	1 21.30
21,05	Nogomet, posnetek	
	tekme, NK Era ámartno:	i 22.00
	NK CMC Publikum	i 22.05
22,50	Iz oddaje Dobro jutro	
23.40	Naj spot dneva	i 22.35
23.45	Videostrani	i 22.40
Nogomet, posnetek tekme, NK Era Šmartno: NK CMC Publikum Vabimo k ogledu Naj spot dneva Poslanska pisama, pogovor, gost: Marico Diaci, Stranka mladih Slovenije Videostrani Vabimo k ogledu Evn^pski tumirjj v golfu Naj spot dneva Videostrani
Vabimo k ogledu I Oglasi 1025. VTV magazin, regionalni informativni program
Športni torek, športna informativna oddaja Iz olimpijskih krogov Športni gost, pogovor Miss Slovenije 2001, reportaža Vabimo k ogledu V dobrih rokah, angleški dokumentarni film Naj spot dneva Videostrani
SLOVENIJA 1
08.00 Odmevi 08.30 Mostovian. Koroška 09.00 TnDjčice, 1/13 09,25 Carski sel, 23/26 09.50 Sprehodi v naravo 10.10 Otroci na ladji Luna, 1/8 10.35 Lingo, tvignca
11.05	f^ili človeštva, 4/6
11.55	Titani,5/13 13.00 Poročila, šport, vreme 13.10 Vremenska panorama 13.40 Oncle Paul, franc, film 15.05 Aktualno 16.00 fylostov) 16,30 Poročila, šport, vreme 16.45 Podkkibukom
17,45	Kanadska dokum. oddaja 18.45 Risanka 19.00 Kronika
19.30 TVdnevnik.šport.vreme 20.05 Teci, Lola, teci, nemali
film 21.20 Feljton
22.00 Odmevi, špori, vreme 22,50 Portret K. Kovica 23.50 Slo wind, pihalni kvintet
00.05	Simfoniki rtv
SLOVENIJA 2
08,00 Vremenska panorama 10.00 TV prodala 10,30 Vremenska panorama 14,30 TVprodaja 15.00 Videospotnice 15.30 Homo turistcus 16.00 Policija na naši strani 16.30 Rad imam Lucy 17.00 Hartovi z zahoda, 9/15 1750 Sklati zvezde z neba. ang. čb ftlm
20.00 Liga pp/akov v nogometu 00.00 Umori, 27/45 00.40 Videospotnice
09.00	Oprahshow
10.00	Vsezapo^ub.nan.
10.55	črni biser, nad.
11.50	Prepovedana strast, nad.
12.40	TVprodaja
13.10	Preverjeno
14.05	Zakon v Los Angelesu, nan.
15.00	TVprodaja
15.30	Oprah shoviT
16.25	Prepovedana slrast, nad,
17.20	Črni biser, nan
18.15	Vsijjivka, nan,
19.15	24 ur
20.00	Cesta smrti, amer, film
21.45	rjewyorška policija, nan.
22.40	Tat za vedno, nan
23,30	f^A,S.H.,nan.
00.00	24 ur, ponovitev
kan «H ST
Sfl
09.00 Dobrojutro, informativno
• razvedrilna oddaja 10.00 Vabimokogledu 10.05 Naj spot dneva 10.10 1025. VTV magazin, regionalni Informativni program 10.30 Športni torek, športna
infomiativna oddaja 10.45 Iz olimpijskih krogov 10.50 Športni gost, pogovor 11,35 Videostrani 18,05 Vabimokogledu 1810 Regionalne novKe 18,15 Mladinski program:-Čas
za nas 18,55 Najspotdneva 19.00 Videostrani 19.55 Vabimo k ogledu / Oglasi 20.00 Naobisku,pogovor...pri Ivanu Marinu, ravnatelju Glasbene šole Velenje 21.00 f^otor sport mundial, tedenski pregled dogajanja na področju moto športa 21.30 Odprta tema, pogovor v studiu
22,30 Regionalne novKe 22.35 Iz oddaje Dobro lutro 23,25 Naj spot dneva 23.30 Videostrani

hOrOSKOP
OVEN 00 21.3. 00 21.4.
Družina vas je močno pogrešala zato bodo naslednji dnevi pravšnji, da ji posvetite ťm več časa Obrestovalo se vam bo na najlepša motni naCin V službi bo vladalo zatišje prsd viharjem Spremembebodo nujne, kdaj bo do njih prišlo, pa |e Se îe2ko rsCi. Vsekaltor vam bo to paralo živce in povzročalo težave Prav bi bilo, če bi malo odklopili In pozabili r^ delo. Vživlienju so tudi pomembneiše stvari.
BIKODÍ2.4. OO 20.5.
Velikoskrbi boste imeli, zato se ne čudite, če se vam bo porušil imun^i sistem insene bosle počudli najbolje. Ven-d^ se zna zgodili, da tokrat samo počitek ne bo dovolj, t-eprav zdravnikov rte marate, tokrat ne bo siaůo. če boste šli na kontrolni pregled Pri odločitvi za večji nakup ne bo šlo tako gladko, kot računata. Odtetilalo bo partnerievo mnenje, pa tudi pri-jatel lev nasvet Zvezde vam svehjjeio, da še malo počakate.
OVOJČKA 00 21.5. 00 21.6.
irmasli boste in svojeglavi, kar se vam tokrat ne bo najbolje obrestovalo. Starejši sorodnik bo namreč tokrat imel prav. čeprav se bosteznjim krepko sprli, v prepričanju, da vam trosi prazne nasvete Zadeve bodo 2e kmalu bolj jasne. potem pa bosle imeli le še malo časa da jih postai^-le nasvoje mesto. Sicer pa boste ugotavljali, da vam časa ne primanjkuje več toliko, le organizirati ga ne ^ate Zanimiva sobota, zaspana nedelja
RAK 00 22.6. OO 22.7.
Poskusili ste že marsikai in še marsikaj boste. S tem pa bo šlo vsak dan na bolie Če se boste znali prepričati, da vam pozitivno razmišljanje res iatiko pomaga, bo uspeh neizogiben, Z bližjimi sorodniki se pogovarjajte previdno, Kaj lahko vas povsem napačno razumejo. In ker vam močno zaviđa[0. pa sploh ne vedo da so tokrat predvsem sebični
LEV 00 23.7. 00 23.8
Ko težav pravzaprav nimate jih poiščete sami. Preveč pesimistični ste zadnje čase, kar gre vsak dan bolj na živce vašim domačim Poskusite se vživeti v njihovo kožo in malo bolj premislite, preden udarite z jezikom. Sorodniki bodo tokrat govorili več kot bi bilo treba, kar vas bo še boiiiezilo Uradno pismo bo piinffilo le dobre novice Po nje ravnajte, kose ste odločali o nadaljnjih korakih Več časa pa si vzemite predvsem zase'
OEVICA 00 24. 8. OO 23. 9.
Sploh ne boste vedeli, ali ste ob nepričakovani novici srečni ali ne. saj bo za sabo potegnila plaz vprašanj in na dvoje razdeiiene domače Eni bodo zelo za, drugi zelo proti, Na vas pa bo. da se boste odločili, kako naprei Tokrat vam pri odločitvi ne bo mogle pomagati prav nihče t^ notranji glas poslušajte in se sami odločite, kako naprej. Morda se lahko celo vsemu skupaj preprosto izognete.
TEHTNICA 00 24. 9. 00 23.10.
Dela bosle imeli vsak dan več, a boste vse skupai prer^asali z obilico dobre volje. Tudi energije boste imeli toilko, da vas bo kar čudilo. k|e jo jemljete Doma bodite previdni, partner bo zelo občutljiv. Zdravje vam bo spel malo nagajalo a hujšega ne bo, čeprav vas bodo obhajale čme misli Družina bo v teh dneh na drugem mestu, čeprav vam to ne bo všeč. A posel bovtehdneti preganjal.
ŠKORPIJON 0 0 24.10. OO 22.11.
Vezani boste veliko časa posvečali partneriu kar mu bo silno všeč Nevezani pa boste o tem. kako si želite koga razvajati, le sanjali Nepričakovano boste dobili tudi denar, na katerega ste sicer računali, a še ne tako hitro To vam bošeolajšalopot do velikega cilja ki vse bolj postaja resničnost Pazite, kaj jeste saj bo želodec spet občutljiv Dobro bi bilo. če bi spremenili prehrano in poskrbeli za več vitaminov v
STRELEC 00 23.11. OO 22.12.
Priprave na enega večiih dogodkov v vašem življenju vas bodo poeni strani utrujale, po drugI pa polnile zenergi-jo Vse bo teklo kot namazano, zato vas bo začelo že skrbeti. da se bo zalomilo tik pred zdajci Ljubezen vas bo navdajala z energijo, ki jo boste še kako potrebovali pn delu. kjer ne bo šlo po načrtih Za to pa ne boste krivi sami, zato boste vse skupaj odlično prenašali Predvsem z molkom in nevmešavanjem
KOZOROG OO 23.12. OO 20.1.
Iznajdljivi kot ste boste znali premagati tudi najnoveiše o\i-re na poli do vašega skrbno zastavlienega cilja Pazite le. koga boste na to pot vzeli s seboj TíArat so stvari tako občutljive, da bi bilo vredno razmisliti, da izpustite tudi kakšn^a zelo dobrega priiatelja. ki zadevi ne bo kos. Če boste poslušali razum, čustva pa potlačili, boste na pravi poti. Prijatelj vam bo pripravil već kot prijetno presenečenje. Povmite mu
VODNAR OO 21.1. DO 19.2.
Čeprav ne boste želeli, vas bodo vpletli v prepir med sorodniki Tokrat ne bo mogoče da bi stvar samo opazovali, ampak se boste prisiljeni braniti. Zadeva ne bo lahka, lilo bodite pazljivi" Sploh, ker se boste znašli med dvema ognjema Povabilo na neko zabavo bo sicer prišlo pozno, a bo bolje, da ga ne zavrnete Sploh, ker bo povezano z vašim delom in kariero Na tem področju so vam zvezde zelo naklonjene m vam bodo Še lep čas.
RIBI 00 20. 2. 00 20.3.
2eleli SI boste, da bi vrokah imeli Čarobno paličico, s ka> tero bi "odpihnili " vse nakopič^e težave Pa žal ne t}ošlo tako lahko, saj so čudeži, ki bi jih res potrebovati, le redki Če bostezmogli.selotite manjših težavic Ce |ih boste uspeli odpravili boste dobili voljo, da se lotite večjih. In to je edina prava pot Uspehi sledijo in to že kar kmalu Tudi počutje bo Iz dneva vdan boJjše, utrujenost, ki ji niste poznali vzroka, bo minila
DAMJAN JUSTINÍK
iSLAVKORN,
BOLNIŠNICA TOMlilCA
(PO NASI MÍRI)
z jesenjo sc vsak{> Icio zsCnc novci SnLsko in n(7Vi> uccnjc za otroke, za o^irastc pa čas pobiranja ptt\Ji»v na.šcga Jcla prckt> leta in -Jelo / naOrti za nasIcJnjc Icu>. Pov.'iem cnakti velja i» nas »sladkorašc«: liMi Jolgtilelni in i/kuieni lal;kopregIeJajo uj^Hie vxitk;iijah<^Ieznit.k^ zadnjega Četrtletja, nalviranjc ali izgut^ljanje tKÍvcčniíi kilogramov poleti, pri-di'thivanje kontlicije v naravi, zaloga in rok vetjavnosií /^Iravi) in merilnih lističev in laktulalje. Letos se stanje ot>raCa: v na^o bt>t-niinitx'ksc je javilo v^iiistili zaCct-nlških Kilnikiw, najsi je iUo za od-pckved dosedanje lerapijes tabletami ali pcwícm na mwo oNiklih. EVíátencfje. Ua t(îrej îudi vnášeni k(^lićkii pi'>svctim<^ nekaj besed osnovam sladkorne bolezjii - »bazično« znanje, ki ne bi smelo bili luje nobenemu sladkornemu btîlniku, ni li ZHÍctniku ne.
Vosnovi toCimií torej dva glavna lipa sladkorne lx>lezni: lip I.
(včasih starostni) in lip it. (včasih mladi^sini). Sladkorna lx>le-zen seveda ni ena sama bolezen: lo je zbirka bolezni ali sindr<^m. pri Cvmcr je vsem oblikam skupna poviSana vrednost krvnega .sladkorja - gluk^izx' v krvi in ne-zmoi^ost koriščenja te p<^Cane ravni glukoze s strani našega telesa. 'Ib so ugotiwili ftí Cîrki in EgipCani. ko so opazovali urin bolnika, ki je bil seveda zato -sladeki Zakaj vedno g<M>rim(^ o dveh tipih: za prvega (mla^kiřitne-ga) je znaCibio vnetje organa tre-hLLíne slinavke, ki proizvaja naj-važnej.^i hi^rmon (in/ulin},kiure-juje nivo glukoze v krvi in njen preliod v celice, kjer ga teb koristi. /aradi vnetja pride do skoraj ptîp^>lne odp*îvedi Irehuine slinavke, vredne« t izločanja inzulina jc po ni>rmalne, ptîgi>sît> p*íd 5% normalne! Ob uposiev-nju meliani/ma je iu<ii zdriMjenje povsem pričakovano: ptitrebno je nadt»mesti1i lislo, manj kii -
to je inzulin v (umetni) injekciji v dozi. ki tclcau zadostuje /n nor-malno delovanje. VCu^ih sti menili. da je la oblika mt^žna le pri otrocih, a je samo pog<K»iejša v tem obdoiiju. V eek'ti ta grupft bi>lnikov sieje približno 10% vseh K^Iniktw,Ce govt>rimtï o na<i slovenski populaciji- Drugi - tip 11. - jc bolj značilen pri starejših. Klasičen pt^tek bolezni vidimo pri b(>inikih s prekomerno telesno ležo: trebuina slinavka izlt>či dO' volj ali celo preveč hc^rmona (2 -3 X več), vendar sčasoma tudi ta količina ne zadostuje zaradi okvarjenega učinka delovanja hormi>na v lelesu. predvsem v jetrih in misicali. Pri tem drugem tipu n. lorej (v začetku) splolt ni okvare irebu.sne slinavke, največ iikvar zaradi visikih nivoje glukoze v krvi pase pc^avi na na^m ožilju (spet ne na Trel^usni slinavki). Seveda píívečanh teža ni nujna, je pa prisťitna v botnikc.'ft* pri na^. V kolikiK sc ie?a bolnika normalizira, pogosto bolezen sploh pcmovno l/gine.'Iii tiphv>-lezjii se vse pt)go-<iieje pojavlja tudi vi»lrv^ki Mň. ker je medicina že \ako najired^wala, da smi» spo-sobni pregledtn'ali tudi genske zapise in tak tip tudi dokazati (č-esar včasih ni bilo nn^goče). CVle-de na mehanizem okvare se nanj
samo vsiljuje zdravljenje: hormon inzulin dodajamo le izjemoma, lx'>disi zaradi višjiit p(>treb v primeru tx)leziii ali v začeiku za čimprejšnji» ureditev stanja, 'lltkih botniktwje m<irda [M vseh: v^i drugi (80%), pa se zdravijo bi>disi samo z Ustrezno dielo ali >> »tat)leiami«-Nala^nivm imem>-val diete "sladkt>rne«. ker je v bistvu dieta ptïvsem enaka zdravi prehrani in nima več tala^sEr<^gih t>mejilev ki»l nekoč. Še vedno pa je vt^deče navodiki. da re^ moramo vse Zxiužite kalorije puabiti. sicxTsebonivogtukoze vkrvi za-nesljivt>dvign)l. le lesa se namreč ne da oguljutati in I s«im kos kruha ali 3 čeSptje 2ad<vvtujej(j za »pogi'jn« vso uro telesne aktivnosti. Vse mo?4ic«ti učinka tablet bi>mcîpisal v naslednjem kotičku, prav tako na^ inzuline na .sk^-vensken^ itžiščii. Poudarim pa naj, da sama lx>tezcnsene sproži not'icne okvare (čc je pravočasno spoznanaj. pač pa okvare sprožimo mi: izgubljen nad/cn' nad N.íleziiijt»(naiaSč oil nepravilni prehrani ali p«^molt>ma ob ho lezni) je enak izgubljenemu nadzoru nad avt()niobilom na cesti-roAi nas lahko samo sreča. Sreča pa je navadm>zelo... (saj veste listi pregov<>r?! ).
■ Damjan Justinek
Motoristi moto itluba Netopir obeležili mali praznik
SOŠIANJ - Soi^tiinjski molorislična klub Netopir, ki združuje Ijulnicljc tnolo športa, predvsem občudovalce in lastnike motornih koles, je v ich dneh obelei^il pet Ictnico delovanja. V nedeljo, 30.scpiertibra so simbolično izvedli vožnjo iz Í5(\<taiija do jezera v Bras-IwČah ter nazaj v !>o<tanj inLajše, kjer so si pripravili piknik in družabno srečanje. Okrog Sest deset »netopirjev« je preživelo prijeten zaključek motoristične sezone, nekateri so »obviseli« kol pravi netopirji, pozno v noč.
■ J. M.
Ob pet/ obietnici defovanja moto kluba Netopir Šoštanj ter ob zaključku sezor)e še fotografija za spomin
Druga »BucIJada v Žalcu
Velike, okrc^gle, rugig^e, jedilne, okrasne ...
'?ALEC, od 4. do 7. septembra - V hotelu Žalec so letos drugič pripravili Bučijado. Ljubitelji buč iz Spodnje Savinjske doline in njene okolice so si lahko ogledali Zitnimivo r;i2stavo buč, ki sojo pripravili učenei in učitelji Osnovne šole bratw Lctonja i/ Smart-nega ob Paki. Velike, rumene, okrogle, zelene, jedilne in t>kras-ne l>uče so bile na ogled vse do nedelje, ko so jih člani »posebej iyj>olane komisije« stehtali, me-
rili in (venili. lehtnica se je pri najtežji ustavila pri 77 kg, kar je 9 kg več kol je imela lan.ska zniagiv valka. njen ob.^egpa je meril 1^5 cm, kar je bilo tudi največ. Njen lasinik je bil Mirko Lacker iz Do-briča. Zanimiv je podatek, da je pri i/delavl bučnih družin, ptičev, ježkov, straáil, vlakcev, račk, ... sodelovalo približno udc-Icžencev (največ učencev), V hotelu /alec pa so dogodku primerno pripravili ponudbo: bučne jedi in listim, ki jih jc zanimalo» rtiZ-krili rccepie za njihtwo pripravo 1er bučni ple.^
■ t. m.

Na podlagi 26. člena Zakona o var^u okolja (Uradni list RS. 32/9Î in dopolnitve). 3. člena Zakona o gospodarskih iavmh službah (Uradni list R5, št. 32/93 in dopolnitve) in 24. Člena Statula občine Velenje (Uracini vestnik Mestne občine Velenje št. 4/99) je Svet Mestne občine Vele-nje na 21. seji, dne 2.10.2001 spreiel
ODLOK
o odvajanju in čiščenju odpadnili voda
SPLOŠNE DOLOČBE
T.đen
S tem odlokom se določajo pogoji m način upravljanja kanalizacijskih objektov in napfav za odvajanje in čiéčer^e odpadnih voda r>a območju Mestne občine Velenje.
1.1.0bradožit6V pojmov
2.	«len
Odpadne vode so komunalne oc^adne vode, tehnološke odpadne vode rn odpadne padavinske vode. kakor so opredeljene v Uredbi o emisiji snovi in toplote pn odvajanju odpadnih voda iz virov one^alenja (Ur RS št. 35/96).
3.đen
Javna kanalizacija je kanalizacijsko omrežje s pnpadaiočimi objekti In napravami, Id služijo odvajanjuin čiščenju odpadnih voda Inje v upravljanju upravljavca.
Lastnica osroma solastnica javne kanalizacije je Mestna občina V^nje v deležih, določenih s Sporazumom o sklenitvi pre-moženjsko pravnli razmerî na področju komuna Ine infrastrukture in Komunalnega podjetja Veienie (Uradni vestnik Mestne Občine Velenje št. 13/96).
5. «len
Upravljavec javne kanalizacije ie določen 2 Odk)kom o določitvi gospod^skih lavnih služb (Uradni vestnik občine Velenje št. 13/93) in Odlc^m o preotrilkovanju javnega podjetja Komunalno podjetje Velenje, izvajanje komunďnih dejavnosti, p o. (Uradni vestnik MO Velenje ši. 16/98) ter Pogodbo o uporabi in upravt^anju komunalne infrastrukture, sklenjeno med lastnico m upravliavcen; z dne 23.01.1993.
đen
Uporabnik je fizična alf pravna oseba (investitor, lastnik, najemnik objekta), ki uporablja vodo iz javnega vodovoda a^ iz lastnih vodovodov in je pnključen na [avno kanalizacijo ter sklene z upravljavcem pogodbo (v nadaljnjem besedilu uporabnik).
7.<1efi
Odv^janie odpadnih voda je lahko izvedeno v mešanem ali k>čenem sistemu. V javno kanalizacijo ni dovoljeno odvajati dienažnlh ved, podtalnice in vod odprtih vodotokov ter meteornih vod. kjer jih je možno speljati v ponikovainico ali vodotok.
V roku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi upravljavec Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi kana^zacij^h ob-leklov in naprav. Pravilnik določa podro» bnejša navodila in tehnične normative za gradnjo, priključevanje, uporabo in vzdrževanje javne kanaSzac^e z namenom, da se poeru>ti izvedba ^n doseže zanesljivo obratovale Pravilnik sprejme Svet MO Velenje.
Ta odlok je obvezen za vse udeležence pri načrtovanju in pm^jekliranju, pri komunal nem opremljanju, pri izvajanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih voda h uporabi javne kanalizacije.
2. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVUAVCA
2.I. Objekti in naprave uporabnikov
10. (Ion
Objekti in naprave u porabnikov so:
•	kanalizacijski prildjuč^ in
•	interna kanalizacija
' so last uporabnika, ki jih vzdržuje na svoje stroške.
Kanalizacijski prildiuček pc^ka od mesta poključitve na javno kanalizacijo do prvega revizijskega jaška uporabnika in mora tM-tl upravljavcu vedno dostopen zaradi nad-
zora.
Interna kanalizacija je kanalizacija z vse-rri napravami v zgradbi in zemljišču uporabnih do revizijskega jaška uporabnika.
Uporabniki so dolžni objekte in naprave Iz pn/e9a odstavka lega člena vzdrževati m uporabljati skladno spredpisi.
2«2. Obiekti in napravo v upravlianju oprovljovca
IK đon
Objekti in naprave v upravljanju upravljal-ca so:
1.	Sekundarno omrežje In naprave:
•	kanalski vodi meš^iega In ločer^a sistema. ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali dmgem območju;
•	črpališča za prečrpavanje odpadne vode:
•	naprave za čiščenje odpadne vode v posameznem stanovanjskem ali drugem območju.
2.	Primarno omrežje in nafvave:
•	kanalski vodi za odv^anje odpadne in pd(Ëvinske vede iz dveh ai več stanovanjskih in drugih območij:
-	črpališča za prećrpavanje odpadne vode:
-	naprave za čiščenje odpadne vode iz dveh ali več stanovanjskih in dolgih območij.
3.	Magistralno kanalizacijsko omrežje in naprave:
•	kanalski vodi za odvajanje odpadne vode iz območij. kJ so medobčinskega ali re-gijskepa pomena:
•	črpalka za piečrpavanje odpadne vode:
•	centralne čislllne naprave.
3. POGOJI ZA PRIKLJUČITEV NA JAVNO
KANALIZACIJO
12.đon
Kjef je zgrajena javna kanalizacija, je c^ vezna priključitev In uporaba javne kanalizacije
Naprave in objekle uporabnikov je potrebno priključiti na lavno kanalizacijo v roku šest mesecev po sprejemu Pravilnika iz S. člena tega odloka. Ustrezne obč^ske upravne službe lahko z odločbo zahtevajo priključitev na javno kanalizacijo.
13.đen
Ce je javna kanalizacija zaključena s čistilno napravo, maa uporabnik ob priključitvi objelđov na javno kan^izacijo opustiti in oâstiti greznico in upravljavcu omogočiti nadzor.
14.đen
2a priključitev na javno kanalizacijo morajo uporabniki pridobiti soglasje uprav-lavca.
15.Ůen
Upravljavec mcfa dopustiti priključitev, če uporabnik violi zahtevek In to omogočajo zmogljivosti ter tehnična izvedba javne kanalizacije
V nasprotnem primeru mora i^avlja-vec uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi bi bila priključitev mogoča,
16.	Sen
Upravljalec izdaja soglasja k;
-	k prostorskiiï] izvedbenim a^om,
•	k lokacijski dokumentaciji.
•	k projektom za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za pridobttev enotnega dovoljenja za graditev,
•	k uporabnim dovoljenjem,
•	za priključitev obstoječih zgradb,
•	za povečanje oziroma zmanjšanje priključne moči in
-	k posegom v prostor.
17.đeii
Uporabnik k vlogi za prkjcMev soglasja po prejšnjem členu tega odloka ali pred prFključitvqo predk}žl dokumentacijo, ki je podrobneje opredeljere v pravilniku, določenem v 8. členu tega odloka
IS. đen
Prikiuček se (zvede za vsakol:^ekt posebej. obiekt pa ima lahko več phújučkov.
19.	đen
Upravljavec Izvaja upravljavski nadzor nad izvajanjem dsl na javni kanalizaci|i rn pri-ključkih.
20.đen
Gradnjo javne kanalizacije lahko Izvaja usposi±1jen izvajalec; priidjučitev na javno kanalizacijo se izvede ob prisotnosti uprav-^avca.
Po priključitvi se uporabnik vpHe v evidenco uporabnikov.
21.đeii
Odjava priključka na javno kanalizacijo je mogoča le v primeru rušenja priključenega objeka. Odiavo pnldjiičenega objekta posreduje pisno uporabnik ot^ekta aH lízična oziroma piavna oseba, ki objekt mli. Odjavo fKisreduje upravljavcu najkasneje U
dni pred prekinitvijo priključka.
Upravljalec po odjavi izbriše uporabnika iz evidence uporabnikov,
22.	đen
Uporabnik mora prijaviti upravljavcu vsako spremembo količine in kvalitete odpadne vode. ki je trajnejšega značaja.
23.	<1en
Uporabnik mora ^remenlti priključek v primeru spremembe pogojev odvajanja odpadne ali padavinske vode.
24.	Hen
Upravljalec mora pisno obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev pri-Ujučevanja na javno kanďlzacijo.
4.	PREVZEM KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA IN NAPRAV V UPORABO IN UPRAVLJANJE
Inveslitor gradnje kanalizacije mora po končani gradnji prenesli objekte in naprave v uporabo In upravljanje upravljavcu s pogodbo.
Za prevzem objektov in naprav v upravljanje morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
-	Objekti morajo imeti pc^rebno upravno in projektno dokumentacijo in urejena lastninska razmerja.
-	Menici tehnološke vode morajo biti pregledani in žigosani skladno s predpisi.
• Postopek prevzema mora biti izveden zapisniško.
-	Prevzem potrdi o^an upravljanja upravljavca.
Za prevzem ot^ektov in naprav v uporabo in upravlianje. za katere ni razpoložliive dokumenlacije. se izdela sanacijski program, Id ga pripravi Mestna občina Velenje in potrdi organ upravljanja upravljavca
5.	MERITVE IN OBRAČUN ODVEDENE IN OČIŠČENE ODPADNE VODE
26.	đen
Odvedena odpadna In očiščena voda se obračunava v kubičnih metrih.
Uporabniki. uporabljajo vodo iz javnega vodovoda, plačujejo odvedeno in očiščene vodo v enaki kc^ičini in v enakih razdobjih, kot jo plačujejo za porabljeno vodo.
Upor^niki. ki uporabljajo vodo iz lastnih vodovodov, plačujejo slroSke odvedene in očiščem voće v količini, kot jo porab^o. Količina porabljene vode se meri z obračun-sfom vodomerom uporabnika.
Uporabniki objektov, ki z lastnimi objekti \n napravami izkoriščajo vodne vire in nimajo vgrajenih vodomerov, jih morajo vgradil v n^ku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka.
27.<len
Glede namestitve, pregledov, vzdrževanja in odčitavanja obračunskih vodome-m za ugotavQanje količine odvedene in očiščene vode se uporab|ajo Odlok, ki ureja oskrbo s pitno vodo.
28.	đen
Meritve tehnoloških odpadnih vod. ki se odvajajo v javno kanalizacijo, se izvajajo skladno s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monioringu odpadnih vod ter o pogojih za njihovo izv^anje (Ur. I. RS št. 36/96).
29.	đen
Uporabnik mora upravljavcu predk)!iti v potrditev projekt za izvedbo merilnega mesta Uporabnik mora v roku osmih dni po izgradnji merilnega mesta pisno za-prosKi upravljavca za pregled merilnega mesta.
Uporabnik mora upravljavcu omogočiti dostop do merilnega mesta, mu omogočiti pregled obratnega dnevnika, cdvzem vzorcev odpadne vode in pregled delovanja merilnih naprav.
Uporabnik mora voditi obratni dnevnik merilnega mesta. Vse s&ošte msritev plača uporabnik
30.	đen
Kadar uporabnik iz tehničnih razlogov ne more zgraditi merilnega mesta ali bi bila gradnja tega mesta nesorazmerno draga, lahko upravljavec predvkli dnjge načine za določitev količin odpadne vocte.
6.	TEHNOLOŠKA ODPADNA VODA
31.	đen
V javno kanalizacijo se smejo izpuščati samo tiste tehnc^ke odpadne vode. ki ne
prekoračijo vrednosti emisij snovi In topto-te. ki jih ddoča Uredba o emisiji sr^vi in toplote pn odvajaniu odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Ur. I. RS št. 3S/96).
Uporabnik. Id odvaja tehnološko odpadno vodo, ki ni primerna za odvajanje v javno kanalizacijo, mora pred priključitvijo to vodo očistiti.
32.c1en
Posebno pogodbo z upravljavcem sklenejo tisti uporabniki, ki dosegajo
-	nadpovprečne količine ah nadpovprečna nihanja količin odpadne vode ali
-	nadpovprečne parametre onesnaženja odpadne vode oziroma n^nj parametrov,
-	skladnoz veljavno zakonod^o in kar bo podrobneje opredeljeno v pravilniku iz 8. člena tega odloka.
7.	CENA STORITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA
33.c1en
Cene storitev se oblikujejo ločeno za odvajanje odpadnih voda in za čiščenje odpadnih voda. Enota storitve je m3.
34.	(ten
Cena kubičnega metra odvedene In očiščene odpadne vode se določa skladno z veljavnimi predpisi.
35.	den
Če posamezni uporabniki ali skupine uporabnikov dokazano povzročajo v slste-mu javne kanalizacije različne stroške, se lahko za te uporabnike uveljavi {^ferencira-na cena.
8.	UPORABA JAVNE KANALIZACIJE
36.	den
V javno kanalizacijo je prepovedano odvajati ali izliti odpadne vode, ki vsebuje škodljive nevame snovi.
Uporabnik ne sme v javno kanalizacijo odvajati aH izliti odpadne vode, ki bi lahko:
-	povznsčila požar aH eksi^ozijo.
-	povzročila korozijo ali kako dnjgače poškodovala javno kanalizac^o in ogrebla zdravje,
-	povzročata ovire v kanalih ali kako drugače motila dek)vanje sistema zaradi odlaganja usedlin in lepljivih snovi.
-	stalno ali občasno povzročala hidravlične preobremenitve in tako škodljivo vplivala na delovanje javne kanalizacije,
-	povzročala ogrevanje odpadne vode preko predpisane temperature.
-	zavirala tehnološke p3Stop^ na čutilni napravi.
-	povzročala nagajanje neprijetnega vonja,
-	povzročala onesnaženje z radioaktivnimi snovmi.
9.	PREKINITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE
37.	den
Uporabniku, ki z odvodom odpadnih voda povzroča nevarnost za vodni vir ali javni vodovod, se prekine dobava vode iz jav-neça vodovoda.
38.	den
Upravljavec lahko na stroge uporabnika po predltodnem pisnem opozorilu prekine odv^anja odpadnih roda v naslednjih primerih:
-	če ugotovljeno slanje Interne kanalizacije ogroža zdravje drugih uporabnikov:
-	če odpadna voda prekorači dovoljeno količino maščob, kislin, trdih predmetov, radoaklivnih. strupenih, gorljivih, eksplozivni. abrazivnih in korozivnlh snovi ter škodljiviti snovi, ki lahko same ai skupaj 2 dnjgimi ogrožajo dekjvanje javne kanalizacije:
•	če odpadna voda presega predpisano temperaturo;
•	Če niso izpolnjeni pogoji soglasja za priključitev:
•	če uporabnik ne izpolnjuje d}veznosti po pogojih tega odloka:
-	Če uporatnk ne poravnava računov za odvajanje in čiščenje odpadnih voda:
-	če uporabnik ravna v naspn^^u z navodili. ki zagotavljajo nemoteno obratovanje ^stilnih naprav;
-	če izvid vzorca odvedene odpadne vode uporabnika, izdelan pri pootriaščeni organizaciji. izkazuje neustrezno sestavo: Odvajanje odpadniti voda je prekinjeno.
dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Za ponovno prlk|iičitev mtxa uporabnik plačati stroške prekinàve ponovne priključitve.
Uporabnik mora poravnati škodo na objektih in napravah javne kanalizacije, če je škoda nastala zaradi njegovega ravr^anja.
Upravljavec ni od^<odninsko odgovoren za škodo, ki nastane ob prelunitvi odvajanja odpadne vode, če se le-ta izvede po krivdi uporabnika.
39.	đen
Upra\^javec ima pravico prekiniti odvajanje odpadnih voda za krajši čas zaradi vzdrževalnih del na javni kanalizaciji ali nepredvidljivih okvar brez predltodnega obvestila, vendar največ za tri ure. V takih primerih ima upravljavec pravico prekiniti dobavo pitne vode.
10.	PREKINITEV ODVAJANJA ODPADNIH VODA V PRIMERIH VIŠJE SILE
40.	đen
Upravljavec ima pravico v primeru višje sib. kot so potres, požar, izpad energije, velike c^re. poplave povezane z nalivi, vdori in izlitje nevarnih snovi v kanalizacijo, brez povračila škode prekiniti odvajanje odpadne vode. Mora pa uporabnike obvestiti v skladu s sprejetimi načrti ukrepovza take primere.
Uporabnd^ rna pravico zahtevali odškodnino za škodo ob prekinitvi odvoda odpadne vode, če je nastala po krivdi upravljavca
11.	OBVEZNOSTI UPRAVUAVCA, UPORABNIKOV IN IZVAJALCEV
41.	đen
Upravljavec, uporabniki in izvajak)l imajo pravico in dolžnost varovati <^lje. vo-donosna področja in vodovode.
42.	đen
Upravljavec javne kanalizacije ima zlaďi naslednje obveznosti. ' skrbi za nonnalno obratovanje javne kanalizacije in pravočasno previja plane cMovanja in vzdrževanja.
•	redno vzdržuje javno kanalizacijo.
•	redno korrtrolira sestavo odpadne vode in delovanje čistilnih naprav,
•	skj1)( za mentve in obračun odvedene in očiščene vode,
' kontrolira vodotěsnost javne kanalizacije,
•	sistemafóno pregleduje objekte in naprave kanalizacije in ugotavlja stanje,
•	izdaja soglasja in omo^^ča priključitev na javno kanalizacijo.
' vodi kataster javne kanalizacije,
-	izvaja upravljavski nadzor nad gradnjo javne kanalizacije.
-	izvaja neposredni nadzor nad izvedbo priključkov na javno kanalizacijo,
-	organizira odvajanje in čiščenje odpadne vode v izrednih razmerah in o naâopu izrednih razmer pravočasno poroča pristojnim oitjanom.
-	obvešča uporabnike o prekinitvi odv^a-nja odpadnih voda neposredno in preko sredstev javnega obveščanja.
•	dosledno izvaja pravilnik iz è. člena tega odloka,
•	pri izv^anju vzdrževalnili del na javni kanalizaciji je dolžan teren po končanih delih uredili, morebitno odškodnino pa izplačati po cenitvi sodnega cenik:a.
43.	đen
Uporabniki imajo na^dnje obveznosti:
-	z^ijc objekte in naprave interne kanalizacije in kanalizacijski priključek skladno s projektno dokumentacijo In soglasjem upravljavca,
•	omogočijo preglede interne kanalizacije in sestavo odpadne vode.
-	redno vzdržujejo interno kanalizacijo, kanalizacijski phkijuček, Inteme čistilne naprave in vodijo dnevnik obratovanja posamezne interne čistilne naprave.
' redra kontrolirajo sestav odpadne lehn> k)ške vode in rezultate kontrole na zahtevo posredujejo upravljavcu.
•	obvestijo upravljavca o nevamih in škodljivih snoveh, ki so zaradi nesreče, okvare tehnološke opreme, malomarnosti ali višje sile odtekle v javno kanalizacijo.
-	pravočasno opozarjajo na ugotovljene pcmanjMjivosti na javni kanalizaciji.
-	sporočajo upravljavcu vse spremerrt» pogojev priključitve,
•	redno plačujejo odvajanje In čiščenje odpadne vode na osnovi izdanih položnic in računov.
-	odvajajo v kanalizacijo samo odpadne snovi, iá ne prekorači^ejo mejnih koncern tracij snovi In temp^ure.
44.	đen
Izvajalci gradbenih, rekonstrukcijskih, vzdrževalnih In dmgih del na objektih infrastrukture in pri drugih posegi v prostor zagotovijo, da ostane lavna kanalizacija n^ poškodovana. Poškodbe, lu jih napravijo izvajafôl iz
predliodr^ega odstavka tega člena na javni kanalizaciji, odpravi upravljavec na stroške povzročitelja poškodba.
45.	den
Uporabniki ne smejo prekiniti odvoda vode dnjgemu uporabniku ali ga z nestrokovnim delom onemogočiti.
XIL NADZOR
46.	den
l^adzor nad izvajar^m tega odloka opravlja pristojna občinska inšpekcija. Upravljavec in uporabniki so dolžni v skJadus tem odlokom kršitelje (xijavili pristojni občinski inšpekciji.
XIII. KAZENSKE DOLOČBE
47.	den
Z denarno kazrijo 150.000 SIT se kaznuje upravljavec, če :
-	preidne cdvajanje odpadnih voda brez predhodnega obvestila uporalxi3(om (40. člen) in je zato povzročena škoda:
-	ne prekine dobave vode. kot to določa 37. člen:
-	ne dopust priključitve, kot to določa 15. člen;
-	ne izpolnjuje obveznosti 1., 2 ,4.. 7., 8. in U. točke iz 42. člena.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba upravljavca.
48.	den
2 denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje za prekršek laična oseba, če:
-	se ne priključi in ne uporablja javne kanalizacije (12. člen),
• se priključi na javno kanalizacijo brez soglasja upravljavca, kottoddoča U. člen
-	ne vgradi vodornerov, kot to dokiča odstavek 26. člena,
-	ne izprazni in o^ opuščene greznce, kot todoloča13.člen;
-	ne uporablja javne kanalizacije kot to do-k>ča 38. člen;
-	ne izpolnjuje obveznosti, ki jih določa 43. člen
-	prekjne odvod odpadne vode drugemu uporabniku aH ga z nestrokovnim delom onemogoči (45. Člen),
-	če ne prijavi upravljavcu sprememb, kot to dokxa 22. člen.
49.	den
Zdenamo kaznijo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik - pravna ciseba, ki pn odvajanju tehnoloških voda:
-	ne sporoči upravljavcu sprememb, kot to dok)ča 22. člen
-	ne obvesti upravljavca o izlitju nevamih snovi, kot to določa 5. točka 43. Člena. Z denarno kaznijo 50.000 SIT se za
prekršek Iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe
50.	den
Z denarno kazrijo 150.000 SIT se kaznuje pravna oseba, ki:
ne poskrbi, da pri rekonstrukcijah in vzdrževanju cesi, ulk in trgov ostar^e javna kanalizacja v prvotnem stanju (1. odsta-vek44 člena).
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se za prekršek Iz prvega odstavka tega Člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.
12. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
51.	den
Pogoji za praznjenje greznk:. prevoz in čiščenje grezničnih gošč bodo dobčeni s posebnim odtokom.
52.	den
Uporabniki, ki so phkijučeni na javno ka-nalizacijo. pa rûso vpisani v evkienco uporabnikov In ne ;^ačujejo odvajanja in čiščenja odpadnih voda, se morajo prijaviti upravljavcu v roku šest mesecev od uveljavitve odk)ka.
53.	den
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o splošnih pogojih za uporabo kanaizacfe In of^vljanju kanafizdcijsktb storitev na območju Mestne občine Velenje (Skupščinsid šaleški rudar 5/69).
54.	den
Ta odlok začne veljali osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.
Številka: 354-0010/99-100 Datum: 3.10.2001
Župan Mestne občine Velenje Srečko MEH. $.r.
11. oktobra 2001
«fl^CAS
ODLOK
15
Na podlagi 26. člena Zakona o varstvu okoira {Uradni lisi RS. št 32/93 in dopolnitve), 3. ćlsna Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS. àt. 32/93 in dopolnitve) in 24. člena Siatuta Mestne občine Velenje (Liradni vesinik MOV, št. 4/9Ô) je Svet Mestne občine Velenje na svoji 21. SÊfi. dne 2.10.2001. spršel
ODLOK
o oskrbi s pitno vodo
SPLOŠNE DOLOČBE
1.đen
Ta odlok določa pogoje in način oskrbe s pitno vodo na območju Mestne občine Velenje iz javnega vodovoda, s katerim upravlja upravljavec.
1Obrailojutev pojmov
2.	đen
Pitna voda je voda. ki je namenjena za oskrbo uporabnikov in mora ustre2:ati Pravilniku o zdravstveni ustreznosli pitne vode {Umdni listRS, 46/97). V nadaljevanju bomo uporabliaii poiem voda.
3.đ6n
Javni vodovQt} je vodovodno omre^e s pripadajočimi objeMi in napravami, ki za-90tav|a oskrbo* najmanj pet (5) gospodinjstev ali dvajselih (20) ljudi.
4é đen
Lastnica oziroma solastnica javnega vodovoda je Mestna občina Velenje v deležih, določenih s Sporazumom o sklenitvi premoženjsko pravnih razmerij na področju komunalne inlrastrukture in Komunalnega podjela Velenje. (Uradni vestnik Mestne Občine Velerie št. 13/96).
Upravljavec javnega vodovoda je do-Icćen z Odk)kom o določitvi gospodarskih javnih ^užb (Uradni vestnik Mm Velenje št. 13/93) in Odlokom o preot^ikovanju lavnega podjetja Komunalno podjetje Velo-nie, izvajanje komunalnih d^avncsti, po. (Uradni vernik MO Velenje š1.16/96) ter Pogodbo o uporabi in upravljanju komunalne infraslrufsure, sklenjeno med lastnico in upravljavcem z dne 23.01.1998.
6» đen
Uporabnik je (izična ali pravna oseba (mveslitor. lastni, najemni k objekta), ^ je priključen na javni vodovod in plačuje porabljeno vodo.
7.	Ûen
V n^ku 6 mesecev po uveljavitvi tega odloka pripravi upravljavec Pravilnik o tehnični izvedbi in i;porabi vodovodnih objektov in naprav. Pravilnik določa podrobnejša navodila in tehnične norma^ve za gradnjo, pnključevanje. uporabo \n vzdrtevanje javnega vodovoda z namenom, da se poeno-li izvedba in doseže zanes|ivo obratovanje. Pravilnik sprej me svet MO Velenje.
8.	đen
Ta odlok je obvezen za vse udeležence pri načrtovanju in projekhranju. pri komunalnem opremljanju, pri irvajanju gospodarske javne službe oskrbe 2 vodo in uporabi vode iz javnega vodovoda.
2. OBJEKTI IN NAPRAVE UPORABNIKOV IN UPRAVLJAVCA
2.1 Objekti in naprave zo individualno rabo
9.	đen
Objekti in naprave uporabnika so:
-	interno vodovodno ali hidranino omrežje, ki ga od javnega omrežja ločuje merilno obračunsko mesto (glavni obračunski vodomer), kot so ; interni hidranti, interni vodomeri . naprave za reduciranje in dvigovanje tlaka vode .n^vr^ri varnostni ven-tilr pri grelnih napravah, vodohrani za sa-n^mo ali požarno vodo. naprave za ogrB-var^.rT>ehčanje. dezinfekcijo vode itd..
-	vodovodnipriključek. ki zajema priključni element na napajalnem cevovodu, cevovod od priključnega elementa do obračunskega vodomera ter obračunski vodomer z vsemi elementi, lAIjučno z vodomernim jaškom ali nišo.
Objekti in naprave iz tega člena so last uporabnika, ki z njimi razpolaga ter jth vólržuje. razen tistih {vodovctini priključek), ki jih v .«^adu s 25. členom tega Odloka vzdržuje uprav^avec javnega vodovoda.
10.	člen
Objekti in naprave v upravljanju upiav^av-caso:
1. Sekundarno omrežje in naprave obsegajo:
•	omrežja za neposredno priidjučevanje upora^ikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju.
•	črpališča in naprave za dvigovanje ali reduciranje tlaka vode in
-	naprave za dezinlekc^ vode ter dnjge na-
prave potrebne za nomialno oskrtx> uporabnikov.
2.	Primarno omrežje in naprave obse-gajo:
•	omr&^e za oskrbo dveh ali več ^novanj-sk^ ali dmgih območji v ureditvenem obmDčju naselja (hdustrfskih, turističnih),
•	objekte in naprave na omrežju kot so vodnjaki, črpahšča in zajetja ter
-	naprave za č^čenje vode, dezinfekcij, vo-dohrame in druge naprave, potrebne za normalno oskrbo upora ^ikov.
3.	Magistralna omrežja in naprave obsegajo:
•	tranzitne cevovode od črpališč ali zajetij do primarnih naprav.
•	cevovode za transport vode, ki o^rbuje-jo več občin ali regijo,
•	objekte In naprave za hranjenje vode, čiščenje in dezinfekcijo,
•	vodna črpališča, prečrpališča, zajetja In naprave za bogatenje podtalnne.
2.2. Objekti in noprave za skvpno rob«
Otekli in naprave za skupno rabo so za oskrbo naselij s požarno vodo In za vzdrževanje javnih površin. Stroški obnov, vzdrževanja in obratovanja obiektov in naprav za skupno rabo se pokrivajo iz proračuna občine, na katerem območju so.
3.P0C0JIZAPRIKUU-âTEV NA JAVNI VODOVOD
11.đen
Kjer je zgrajen javni vodovod, je obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda.
Us&ezne občinske upravne službe lahko z odločbo zahtevajo priključitev na iavni vodovod.
Uporabniki, ki bodo pričeli z gradnjo objektov po uveljavitvi tega odtoka, morajo ^edkižili dokazik) o phk^učitvi na javno kanalizacijo (izda 9a upravljavec javne ka-nalrzac(je) ali dokazila o izgradnii nepre-točne greznice, karte sestavni del projek-tre dokumentacije gradbenega dovoljenja.
12.đen
Za pnkijuČFtev na javni vodovod morajo uporabniki pridobiti soglasje upravljavca.
13.	člen
U^v|avec mera dopustiti pnkljićdev, če uporabnik vloži zahtevek in ro omogočajo zmog^ivosti 1er tehnična izvedba javnega vodovoda.
V nasprotnem primeru mora upravljavec uporabnika seznaniti o razmerah in pogojih, pod katerimi ^ bila priključitev mogoča. Otem obves^ ludi lastnika javnega vodovoda.
14.	(len
Upravljavec izdaja soglasja:
-	k proslorsldm izvedbenim aktom. ' k k)kacijski dokumentaciji.
-	k prqektom za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma za pndobftev enotnega dovoljenja za grs^tev.
•	kuporabnim dovoljenjem,
•	za priključitev obstoječih zgradb,
-	za povečanje oanr^ma zmanjšanje priključne moči.
-	k posegom v prostor.
15.	(len
Uporabnik k vlogi za phdoi^v soglasja po prejšnjem članu tega odloka ali pred priključitvijo predk^i dokumentacijo, kj je podrobneje opredeljena v pravilniku, določenem v 7. členu tega odloka.
16.	(len
Upravljavec |e dolžan dopustiti prikliuč-lev, če je upor^nik izpolni pogoje, do-bčene v soglasju, ko poravna vse obveznosti in predk>ži vso potrebno dokumentacijo.
Med obveznosti spada plačilo pnspevka za izgradnjo magistralnih m primarnih vodovodnih naprav in potrdilo Mestne občine Velenje ozkoma krajevne skupnosti o poravnavi sorazmemega deleža pri izgradnji sekundamega omrežja.
17.đen
Priključek se izvede praviloma za vsak c^jek! posebej, lahko pa ima objekt tudi več priključkov pri izgradnji novega objekta in vodovodnega pritjučka. ki o^otx^ več i^ioratmikov je potrebno vgradli inteme vo-domerpri vsakem i|X^iabniku. daje možen ctračun porabljene vode v skladu s 30. členom. Prikljutek je stalen ali začasen. En mesec pred uidnitsnjo začasnega pnkliučka mora upravljavec pisno obvestiti qnrabni-ka m ga seznaniti s pogoji za prk}(Ajtev stalnega priključka. Pri izvedbi vodovodnih prMuč lov izvaja montažna in geodetska dela upravljavec na stroške uporabnika.
Vsa investiciji dela na javnih vodovodih se izv^ajo v skladu z vefavno zakonodajo.
Upravljavec izvaja upravljavski nadzor nad izvajanjem del na javnem vodovodu.
Vzdrževalna dela javnega vodovoda izvaja upravljavec.
1S.(1en
Izvajalci gradbenih, re konstrukcijski h, vzditevalnih in dnigih del na ot^kiih infra-sinjkiure in pri dmgih posegih v prostor zagotovijo. da ostane javni vodovod nepoškodovan.
Poškodbe, ki jih napravijo izvajalci iz pred-ho(t)egaodsias4Q tega čtena, odpra^ upravljavec na stro^ povzročitelja poškodt».
19.	(len
PRIKLJUČEK
Priključek je del javnega vodovoda Vodovodni priklji^ek, zajema priključni element na napajalnem cevovodu, cevovod od priključnega elementa do obračunskega vodomera ter obračunski vodomer z vsemi elementi.
Uprav^avec vodi kataster vodovodnih priključkov
Na trasi priključka je dovoljena le zatra-vitevalienoletni nasad.
Pň q)ravljanju vzdrževalnih del uporabnik ni upravičen do od^odnrne za nasta-k) šbdo na zemljišču, ni urejeno v skladu s prejšnjim odstas^om.
Pri rzvajanju vzdrževalnih in upra^jav-skih del mora lasmik zemljišča dovolili upravljavcu dostop do priključka.
LasininsJQ ai druga stsorna pravca na ne-premičntni se lahko v javno kc^st omeji z ustanovitvijo služnosti prehoda, prevoza in opravljanja vzdrževalnih delna prBdjučkili.
4.	PREVZEM VODOVODNIH OBJEKTOV IN NAPRAV V UPRAVUANJE
20.	(len
lnvestiS)r gradnje javnega vodovoda mora po končani gradnji prenesti objekte in naprave v upor^ in upravljanje upravljavcu s pogodtio.
Za prevzem objditov in naprav v upravljanje nKxaio biti izpolnjeni na^ednji pogoji: Objekti morajo imeti vso potrebno upravno in proiektno dokumentacijo in urejena lastninska razmeria.
Postopek prevzema mora biti izveden zapisniško.
Prevzem potrdi organ upravljanja upravljavca.
Za prevzem ot^ektov in naprav v uporabo in upravljanje, za katere m razpoložljive do-kurBentacije. se izdela sanacijski program, ki ga potrdi «gan upravljanja upravljavca.
5.	MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABUENE VODE
21.(1en
Količina porabljene vode se meri z obračunskimi vodomeri.
22.	«en
Uporabniki vode so dolžni meriti porabo vode z vodomeri tudi, će izkoriščajo vodne vire z lastnimi obiekti in napravami.
23.	(1en
Pravilnik iz 7. člena tega odloka dok)ča podrobnosti glede tipa. velikosti in namestitve vodomera, njihovih pregledov m vzdrževanja.
24.	den
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za obračunski vodomer. Upravljavcu mora bili omogočen dostop v prostor za obračunski vodomer zaradi odčitavanja in opra^janja vzdrževalnih del.
25.	(1en
Stroške vzdrževanja priključka in vzdrževanja vodomera plača uporabnik s ^vnino.
Višina števnine se izračuna na osnovi preseka vgrajenega obračunskega vodme-rain stroškov vzdrževanja priključka. Sev-nir» izračuna upravljavec na podlagi kaloi-lacije stroškov, potrdi pa organ upravljanja uprav^avca in ni kalkulativen element cene vode. Števnina se obračunava mesečno.
26.	den
Stroški odpravljanja okvar in poškodb na vodomeru ali priključku gredo po krivdnem načelu v breme tistega, ki jih je povzročil.
27.	den
Uporabnik je dolžan okvaro na priključku ali vodomeru pr^avAi upravljavcu.
Uporabnik ima pravico poleg rednih pregledov zahtevali izredno kontrolo točnosti vodomera, če o njej dvomi. V tem primeru izda naročik) za preizkus točnosti obračunskega vodomera Vkolikorse ugotovi, da je točnost obračunskega vodomera izven dopustnih toleranc, nosi stroške preizkusa upravljavec.
28.	den
Uporabniki pitne vode se za potTet>e obračuna razvrščajo v dve (2) tarifni skupini:
a)	široka potrošnja m
b)	industrijska potn^šnja.
V	tarifno skupino »»široka potrošnja«« so uvrščeni:
-	gospodin|S^a v večstanovai^sfuh objektih • gospodinjstva v individualnih stanovanjskih objektih.
-	ustanove in zavodi.
-	ostali uporabniki, niso uvrščeni v industrijsko potrošnjo.
V	tarifno slojpino '»industriji potrošnja« so uvrščeni:
-	govedarske dmžbe,
-	samostojni podjetniki in
-	zadmge.
Cena porabljene vode se dobča po veljavnih pred[»sih.
29.	den
Uporabniki pldčuiejo porabljeno vodo na podlagi izdanih pokižnic ali računov, na osnovi odčitane dejanske porabe vode, oziroma na osnovi povprečja predhodne porabe v preteklem obračunskem obdobju (akontacije).
Za objekte, ki nimajo vgrajenega ot>-računskega vodomera, se obračun vrši po vgraienih iztočnih mesdh - pavšalu (vse vrste pip. WC kotliček....) po objektih. Eno iztočno mesto je 10 mS/mesec.
Upravljavec vodovoda opravi najmanj dvakr^ letno obračun poraûjene vode pri uporabnikih v individualnih stanovanjsloh hišah, pri ostalih uporabnikih pa enkrat mesečno.
30.	den
V	primeru, da je v objektu več uporabnikov iz is^ priključka, Ie-t3 z medsebojnim sporazumom določijo pravno ali fi^čno osebo, ki sprejema in plč^uje račune za porabljeno vodo.
Intema delitev stroškov za porabljeno vodo posameznim uporabnikom ni obveznost upravljavca.
V	primem, da im^o vsi uporabniki v objektu vgrajene inteme vodomere, nastoph JO pogoj! za obračun porabljene vode po internih vodomerih. Razlika med odatano kc^ičino vode na obračunskem vodomem in vsoto količin po intemih vodomerih, se porazd^i na vse uporabnike enakomerno (glede na število internih vodomerov).
Odčitavanje in obračun po intemih vodomerih vrši pravna ali ttzična oseba iz prvega odstavil lega Člena.
31.	den
V	primeru, da uporabni; ugotovi, da je obračunski vodomer v okvari ali da iz drugega vzroka ni mogoče odčitati vodc^ra, se obračuna pavšalna poraba vode na osnovi povprečne porabe vode v preteklem obračunskem obdobju.
32.	den
Uporabnik lahko sporoči upravljavcu pisne pripombe, ozlrona ugovor na ci^račun ali račun, izstavljen po pok>žntci ali računu, najkasneje v osmih dneh po prejemu.
Ugovor ne zadrži plačila nespomega dela računa.
6.	PREKINinV DOBAVE PITNE VODE
33.	den
Upravljavec l^ko na âroâke uporabnika brez odpovedi, vendar po predhodnem obvestilu, prekine dobavo pitne vode v naslednjih primerih:
•	če stanje inteme instalacije ali vodomernega jaška ogroža zdravje uporabnibv ai kvaliteto vode v javnem vodovodu.
-	če je vodovodni priključek izveden brez soglasja upravljavca:
-	Če naprave uporabnika ovirajo redno dobavo vede drugim uporabnikom in uporabnik tega noče preprečiti;
-	če uporá)nik brez soglasja upravljavca dovoli priključitev drugemu uporabniku;
•	če uporabnik poveča priključno moč br^z soglasja upravljavca;
-	če uporabnik onemogoča poi^aščenim osebaiï) upravljavca odčitavanje, vzdrževanje ali zamenjavo vodomera:
-	če uporabnik onemogoča pregled intemih instalacij v skladu z dokčili tega odloka;
•	če uporabnik brez ^ivolrtve upravljavca odstrani plombo na vodomenj, zasunu ai hidrantu all kate) dnjgače spremeni izvedbo priključka;
•	Če uporabnik ^Ši objavljena omejitve pri varčevanju z vodo;
-	če uporabnik ne f^aća računa ali položnice po izleku plačilnega roka, niti v 15-tih dneh po izstavitvi Osnega opomina:
•	če z odvodom odpadne vode povzroča nevarnost onesnaževanja pitne vode.
34.	den
Dobava vode je prekinjena, dokier ni ukinjen vznjk prekinitve. Za ponovno pnVljuč-itev mora uporabnik plačali stroške prekinitve in ponovne pr^jučitve.
Upravljavec lahko prekine dobavo vode na stn:)ške uporabnih, če ta pisno odpove priključek ali pisno zahteva prekinitev dobave vode
35.	den
Upravljavec ima ;m\co prekiniti dobavo vode Z3 krajši čas s predhodrtm obvestilom.
Upravljavec ima praveo prekiniti dobavo vode za krajši čas zaradi planiranih vzdrževalnih del ali okvar brez fxedludne-ga obveslila, vendar največ za tn ure.
V	primeru daljše prekinitve, največ do osem ur, mora o tem pravočasno obvesth tj uporabnike neposredno ali s pomočjo sredstev jačega obveščanja.
7.	VARČEVANJE Z VODO
3é.den
V	primem višje sile (potres, požar. suša. onesnaževanje virov, izpad energije, velike
okvare, itd ) ima upravljavec pravkio brez nadomestil štode fxekiniti aâ zmanjšati dobavo vode. nwa pa obvestiti lastnika ter uporabnike in postopati v skladu s prejetimi načrti ukrepov za take primere. Skrbeti mora predvsem za prednostno preskibo za osnovne âvljenjske potrebe uporabnBcov in za požarno vamost.
37.	den
Uporabniki vode iz lastnega vodovoda, ki uporabljajo isti vcdni vir kot javni vodovod, so pri nastopu višje s^e (opredeljene v 36. členu) dolžni po potrebi zmanjšati porabo vode oziroma dčt del s^ti kapacitet na razpolago za preskrbo osnovnih življenjskih potreb občanov in za požarno vamost,
8.	OBVEZNOSTI UPRAVUAVCA IN UPORABNIKOV
38.	den
Upravljavec ima pri pre^bi z vodo zlasti naslednje obveznost
-	^iza normaho obratovanje javnega vodovoda v okvim razpok)žlji^h kapacitet, pravočasno pripravlja plane vzdrževanja, ctonov ter posodobitev in plane razširjene reprodukcije;
•	redno vzdržuje objekte in naprave javnega vodovoda;
•	pri izvajanju vzdrževalnih del na cevovo-dih,objektih in napravah. dot2an teren po končanih delih uredit, morebitno odâtod-nino pa izplačati po cenitvi sodnega cenilca oz. po medsebojnem dogovom.
-	redno pfegkdi4e. prezKisa in zaner^ vo-dcmere v^dadu s predjisi intem odtokom;
•	redno kontrcdira kvarteto vode v skladu s predpisi:
-	obvešča uporabnike o času, trajanju in ukrepih ob prekinitvi dobave vode preko sredstev javnega djveščanja ali na krajevno običajen način;
-	vodi geodetsko informacijski sistem v skladu z veljavnim standardom:
•	izdaja soglasja in omogoča prildjuč^ na javni vodovod;
-	organizira preskrbo v izrednih razmerah (v dogovonj z lastnikom) in ažumo obvešča o nastopu izredr^h razmer pristojne organe in uptvabnike;
-	sistematično nadzira delovanje in stanje javnega vodovoda,
•	po naročilu lastnika skrbi za pregled, delovanje in vzdrževanje požarnega omre^a in hkfrantov;
-	izvršuje pregled inteme instalacqe in odvzema vzorce za preizkiis kvalitete vode na zahtevo uporabnikov, če je podan utemeljen sum, da ie voda neustrezna:
-	meri količino načrpane vode na lastnih črpališčih.
39.	den
Uporabniki imajo zlasti naslednje obveznosti, da:
- redno vzdržujejo interno instalacijo, vo-domemi jašek ali niso in interne hidrante, jih ščitijo pred zmrzovanjem in čisnjo dostope zaradi snega, leda in drugiit snovi:
-	ščitijo pred zmrzovanjem obračunski vodomer:
-	omogočajo upravljavcu dostop do obračunskega v^)domera in internih hidrantov;
•	kciitrolirajo dejansko porabo vode z dovoljeno ob priključih/i;
-	takoj javljajo upravfavcu okvare na javnem vodovodu, vodomerih in odjem vode iz hidrantov;
-	5 pismenim obvestilom javijo uprav^av-cu lastninske, namembnoslne in ostaie sprememba,
•	redno f^ači^ejo obveznosti na osnovi izdanih pobžmcaiiračunovvplačilnemroku;
-	ureiajo medsebojno delitev stroškov, kadar imajo obračun preko enega obrćičun-sl^ga vodomera;
•	izvajč^o varčeva^ m druge i^pe vizred-nti razmerah ab ob prekjrvtvi dobave vode;
-	pridobijo soglasje upravljavca za večja dela pri predelavi inteme instalacije Ve^ deâ sooprede^ena v pravCnkj, navedenem v 7. členu tega odloka.
40.	den
Uporabniki ne smejo prekinili dobave vode dmgemu uporabniku ali z neďrokovnim delom onesnažiti vode v napeljavi.
9.	ODJEM VODE IZ HIDRANTOV
41.	den
Hidranti v omregu javnega vodovoda skižý) predvsem požami varnosti in morajo biti vedno dostoi^i in v bfôzhibnem stanju.
Iz njih se sme odvzemati voda brez soglasja upravljavca le za gašenje požarov in gasilske vaje ter za preizkušnje hidrantov, vendar 2 nal^adnim obvestik^m v roku 24 ur. zaradi registracije nekontroliranega odvzema vode.
Voda iz hidrantov za čiščer^e cest in ulic, zalivar^ zelenic, ipranje kar^tov, rlijevanje cestišč, za javne prireditve in za pohjenje čistem za prevoz vode, se sme koristiti le s pn-voitvijo ipaviavca. Dogovor o poravnavi strošluv za vodo se uredi s pogodbo.
42.	den
Za uporabo hidrartovv mtemem omrežju, ki se napaja direktno iz omre^a brez vodomera. veljajo dok)Čila prejšnjega člena.
43.	den
Lastnik skrbi za brezhibnost hidranta, uporabnik pa je odgovoren za škodo ki jo povzroči.
10.	KAZENSKE DOLOČBE
44.	den
Upravljavec se kaznuje za prekršek v skladu z zakonom z denarno kaznijo 200.000,00 SIT, če.
-	ne dopusti priključitve kot to dok)ča t6. člen;
-	prekine dobavo vode za daljši čas, ne da bi o tem predhodno obvestil uporabnike (2. odstavek člena)
-	ne izpolnjuje obveznosti iz 3.,4. ali S točke. 38. člena.
Za prekršek iz prvega odstavka lega na se v skladu z zakonom kaznuje tudi odgovorna oseba upravijavca z denarno kaznijo 60.000.00 SIT.
45.	den
Uporabnik, ki je fizična oseba se laznu-je za prekršek v skâdu z zakonom z denarno kazrnjo 60.000,00 SIT če:
-	vodovodnega priključka ne priključi na javni vodovod. ko(todok;)ča 11, člen;
-	se priključi na vodovod brez soglaša upravljavca (12. člen);
-	ne merijo porabljene vode, kot to določata 21. in 22. člen;
-	ne izpolnjuje obveznosti po 1.. 2., 3., 6., 9. ali 10. točki 39. člena tega odtoka;
-	prekine dobavo vode. kot je dotočeno v 40. členu;
-	odvzame vodo Iz hidranta v nasprotju z 41. ali 42. členom.
Uporabnik, ki je pravna oseba se kaznuje za prekrške prejšnjega odstavka tega člena z denamo kaznijo 200.000,00 SIT, njena odgovorna oseba pa z denamo kaznijo 60.000.00 SIT.
Uporabnik ki je samostojni podjetnik, se kaznive z denamo kaznijo 150.000,00 SIT.
46.	den
Izvajalec gradbenih in vzdrževalnih del iz 16.člena. se kaznuje za prekršek v ďdadu 2 zakonom z denamo kaznijo 200.000,00 SIT, njegova odgovorna oseba pa se kaznuje z den^no kaznijo 60.000.00 Str, če :
-	ne posiTbi, da pri vzdrževanju in rekonstrukciji ostanejo vodovodni objekti in naprave v prvotnem ^anju:
-	pri upravljanju del na svojih objektih ne zagotavljajo, da ostanejo objekti in naprave javnega vodovoda nepoškodovani.
11.	NADZOR
47.den
l^adzor nad izvaja r^em določb tega odk>-ka opravlja pristojna občinska inšpekcija.
12.	PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
48.	den
Pred dc^ncnin prenosom ^ooskibnih sistemov, Id niso organizirani v vodooskr-bo po veljavni zakonodaji in oddani v uporabo in if)rav^ar^ upravljavcu, se izvede sanacija v skJadu s sanacijskim programom.
Ûo začasnega prenosa vodovodnih sistemov uprav^avcu. gospodarno z ^vnini vodovodi VGdovojni odbcť v Krajevni si^upoosti.
49.	den
Uporabniki, ki z lastnimi objekti In napravami izkoriščajo vodne vire. namestijo vodomere v roku dveh let od uveljavitve tega odtoka.
50.	den
Tehnično izvedbo vodovodnii pnk^kov uskladijo uporabniki s tem odlokom in predfssi. izdanimi na njegovi podlagi, najpozneje v dveh letih od dneva uveljavitve tega odtoka.
51.	den
Dokter ne bodo realizirana dobčiia 30. člena tega odtoka vzvezi z obračunom porab-fiene vode v večstanovanjskih objektih, bo upravljavec opravf al interno deBev stroškov.
Osnova za obračun porabljene vode je stanje obračunskega vodomera na dan odčitavanja, osnova za razdelitev porabljene vode pa je števito stanovak^ev v posameznem stanovanju.
52.	den
Z začetkom veljavnosti tega odloka pre-neha veljati Odlok o oskiti z vodo Občine Velenje, objavljen v Uradnem vestniku Občine Veier^e št. 10/93 za področje Mestne občine Veler^e.
53.	den
Ta Odtok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje.
Številka. 353-0008/2001-200 Datum: 3,10.2001
Župan Mestne občine Velenje Srečko fV1čH,$.r.

NK ERA Šmartno
Prvenstvo pred pokalom, čeprav ».
Bojdn Prašníkár: "(Nejugoden razpored " (Foto: vos)
NugomciaAi ICRE so moći prvci nH<lHljcv^nJem prvenstva nahirAlt na Kogli^sajjih v štinn»js(ili (Inch chkh pat Z2ihti>vníh tckvm. Posrecfini í^etrtťinHlní poluilRi (ekmi /. Kudarjem y Vdvnju budo na» slcflnjť tří pnťnslvťne Ivkmť igrali na domačem igriitću.V ncdťljo $ Ful>likumom. vsre-do s Kupr<tmi v nťdťljo z mh-ríimrom ín v srv<lo povratno tokmo z Rudarjem.
/aradí karlonov kaznovanih igralccv na srečo ni, Kaćićnik in RepovŽ sta poSkodbi Že pozdravila, po opcraciji mcniskui.a pajc žk pričel vadili Kí^run.
"V pokjilu seje žreh pać po-igr.)l / Tiňiní In rudHrji, vcnd»ir Je pr»v nepredvidljivost při /j-ebu in na vsaki imsamv/ni tckmi čar pokiila. V pokniu Immo ij*rali ne^ibrvmcnjťni. saj dajemo prednost prvenstvu. 'Iti tekme /ap<ired b(»nKi i{2raJi doma, kar je ugodno, SI» pH nHhprotniki neuj^^odni. Vsekakor 1>i>mo sku.sali nn-pniviti kar največ in osvojili cink več pomembnih točk," je povfdal trener ERE Smart-no Bojan Pra An i kar. B
Z vsemi pravnimi sredstvi do konca
V	torek opoldne je vtKJstvo NK ERA Sntartno skticalo novinar* sko konfcrencti« lia kateri S4> vodilni mo/je .spregovorili o nadalj* njih {Hi.stopkib ^Icde sporne tekoie s Primorjem. Združenje klu-hov 1. SNL je namreč zavrnilo njih<kvo prito/Ji» in v postopku kr.silo veljavna pravila, ka/ni pa i/rekJos;imo trenerju Uojanu Prai>nik>irju (2(>lK0tMt tolarjev) in direktorju kluba Lojzu Pod* l^oršku (tri mesece prepovedi delovanja v nogometu K Vsi osta* li so ostali neka/iiovani. tudi glavni sodnik in njeuov prvi po» mcK^nlk. ki sta sicer suspendirana.
V	NK ERA v/jjji Cas /a t elit no pre« ijn leodk^ilvc in za oblik^^van^e novih stalSč. Pri icmst^.si pomagali z znanimi odvel-nlîkiml pisarnami in sir5»kovnjaki za to p^^dn^je, ludi iz tujine. Na le j ptidlagi so sestavili pritožbo, ki temelji na dveh nespornih dokazih C.1 krčenju pravil nf>gcimeinc igre. Eno krAiiev • razveljavitev povsem regularnega gola • je prignal tudi prvvsiopcnjski organ. druga pa jc namerno pvxJaljšanje igre namesto dveh minut podalj-ska. kol je pokaziil četrti siulnik.a^ bile :^liri»v tem času pa so igralci Primorja diisc^li zmagtwiii zadetek, združenje je njiho* \o Ziihlevt^ po razveljavilvi tekme na ptidiagi trhlih razlogov za-vrnilo. Čeprav se je to ob dokazani krSitvi pravil zg^xJilo celo v i|. gi prvakov. Na tekmi v Smarijicm nI Šlo za scnJni^ko napako ali njegovo presojo, temveč /a jasno kršitev pravil
Zagotavljajo, da to poinej(> slovenski nogomet in obenem upajo, da bodo v združenju prvoligažev zmogli dovt^Ij poguma za pixvtene odločitve, s katerimi bi stvari v dobrť> sk>venskega nogometa pi«lavjli na zdrave temelje. Prepričani so, da imajo na ixxllagl tehtnih d{»kaz<wprav\z^to btxJo z vsemi pravnimi sredstvi 511 iSti konca. NK ERA Šmartno bo brez treh toCks Prinu^r-jem preživel. sUwenski nogomet pa ix>k taksnim veilenjero odgovornih samo nazadí.waL so med drugim še poudarili.
mjp
RK Gorenje
Pomembne so prve točke
Rokometaši v prvi drÂivni ligi sov s<>lx»t0 4K]i{,;rali prvi kn^ novega dr/avnej»a prvenstva. Igralci (lorenja S4> v uviKlni tekmi v Rdeči dvorani gosMli Termo iz škofje l<ikc in /jna^ali s 24 : 22, (lokaj niz ka razlika pH ni pravi odra£ dejanske*}^ ra/jnetja moči. Velenjčani m» namreč Šest minul pred koncem âe tretjič |Hpvcdll za šest zadetkov, nato pa seje za njih ura ustavila. Nerazumljivo so popustili in ŠkoQeloQini so z delnim izidom 5:1 /elo ublažili po-ntz.
'lienor Miro Pozun: "Na začetku prvenstva imamo sicer nekaj manjžib težav, uvodna tekma v domači dvorani pa jc bila vendarle píwcbna odgovornost. Fantje
Sebastjan sovič (z togo) • poškodba je pozabljena
so zaigrali v grču, novi igralci so imeli nekaj treme, zato smo na Irenulke igrali slabo, pa na trenutke spel d<>bro. Vendar, pomembne it'ičkc, ki bodo okrepile naso samozavest. Ob zamuje-
nih lepih prilikah v zadnjem delu srečanja, med igralci je nastala manjj^a zmeda, kar so nasprotniki znuli kiiznovati. 'iudi nekateri igralci se Ix^do morali spustili na zemljo, prepričan pa sem, da bo
kmalu bistveno bolje."
Kaj pa Miro Wrian pričakuje pred poslovanjem v Celju pri PU vovarni Laško?
"Dobro igro!"
■ vos
Tako so igrali
Prva SRU moški < 1. krog:
Gorenje • Termo Školja loka 24:22 (13:9) Gorenje: Tamse 3, J. Dobelšek. Kavaš3,Kavtlčnik1. Piaskan3, Mlakar 2. Oštir. Sovlfi 2, Sirk 4, L^nšček, Belko 4. L Dobelšek 1, Doubonossov, Begovič 1.
PrvaBSRL, ženske-3. krog: Vegrad • Planina Kranj 27:20 (13:8) Vegrad: Selci, Muratovič 1, Kantar 2. Boškovič, Rođlč4, R, Hahfovič. Omerovlč4.J. Halilo-vlč 2, Vuk 3, Rozman, Perse, M. Muratović, Avberšek, Bublk 11.
Nogomel • prva mladinska liga. 10. krog: Maribor - Rudar 3 :0 (2: 0)
Rudar: Jozič, Mubaremovic, Čeli ko vlč. Sabanovič (Stanko-vfč), Satler (Ibrablmovič), Adam |D2atlč], Kumik (Mujdža), Jese-ničnik, Halllovič {Ačlmovlč}. Nlšand2ič, Kljanovič.
Strelci:! :0-Komlj^ovie(3), 2:0-]vanlĎ (•T2),3:0-Flašker {61). Mladinci so trenutno na 6. mestu.
Prva kadetska liga, 10. krog:
Maribor - Rudar
3:3 (3 :1)
Rudar: Mllnarič, Martinovič, Grtič, Hankič, Stojakovič, Hajda-rl, Raikovič, Avdič, ^urtkle. Rošer. HallaK,
Streici: 1 • O - Jelič (3). 2 : O -Jelič {10,11m).3:0-8eeirl {29),3:1^Ra)kovič (26), 3:2 -Rajkovfč (46).3:3-Muf1kič [76]. Na lesMcI so kadeti Rudarja po tem krogu na 4. mestu.
Druga mladinska liga:
ERA Šmarhio • Kovinar
12:0 (5:0),
Strelci: Cizej 3. Kolene 2. Po-brežnlk Z. Vasič 2, Avdlja, Ku-mer N. Omladlč: druga kadetska liga: ERA Šmartno • Kovinar 5 : O (3 : 0). strelci: Skomšek 3. Klančnikln Korkoski po 1.
ZRK Velenje
•é*«a«*é«*a*«é**a««é«
Prvič doma in prva zmaga
Rukometnsice v 1. Bdr/iivni ligi so odi^niie /e 3. prvenstveni kro^. Mlad«) ekipa velenjskept Ve^nidaje v prvih dveh krofih gostoval» pri dveh največjih kHn<lidaMh /h prvi» mesto in uvrstitevv prvo li^inn nav-ii:lic zelo dobrim igram po pričakovanju obnknit i/^ubila. Svojim na-vijřičem s<» se rokometjAiee v Kdeči dvorani prviO pred.st^ivite v sobolu in Mnesljivo prema^le Planino u Kranja s 27:20.
IVener Bcijan Poiun: "Čcpravsmo zmagali, z igro nisem zadovciljen. Bistveno bolje so dekleta igrala v prvih dveh krogih na Piuju In v Celju. v uvodni tekmi pred domačim obćlnstvc^m pa jih je elitno Izdala trema. Seveda pa je treba vedeti, da je na.ia ekipa Izredno mlada in da večina dekkt prvič igra m ta tón I h tekmah. Polog tega igralke ostalih ekip telesno veliko moCnejSe, /?no imamo precej težav pri prilagajanju na irdt> Igro."
V soboto b(^do Igralke Vegradagostovale vNovem mestu, kjer trener pričakuje enkovredno igro, letošnje nastopanje v 1. B državni ligi pa ocenjuje In napoveduje takole: Tovsem pravilno Rmoset^dk^člli. ko smo dali proste roke Šestim Igralkam, ki se sedaj uveljavljajo v mtîênejj^ih .slovenskih klubih, mi pa smo amalei^ki kluh In Igralk ne plačujemo, (^idločili smo se torej za korenito pomladitev, prava ekipa pa bomočez tri ali Sliri leta. O&cbno mislim, da se bti v nekaj letih v našem lanskem pt>k"^žiiju znašlo kar nekaj ekip, ziilo je prav. da smo naredili rez prej. torej bomo imeli prednost pred njimi. Vsekak^>r imamo ekipti za prlhodnt\>l. Od 20 igralk jih je 13 za to raven tekmovanja zelo kakovostnih, vkljuCiij smo tudi tri Igralke Iz i^novne Žole. Naj dodam, da imamo dvv Igraiki. ki sia gtnovr.> najbolj perspektivni v za-dnjlh dcsetiii letih v Velenju. Ce že nev\'sej ligi. lost a Diana LakiC in Tanja Vajdl, ki bosta veliko dosegli. In četudi bosta nekoč odšLi v močnejši klub, ponosni, da smo ju u^'eljavili."	|
NK Rudar
Nabirali moči za pet težkih tekem
Prvenstveni odmor z^nidi k>'alit1kiicyske)2a nastopa slo* venske reprezentance si> n<jgo» metai>i Rudarja i/koristili kraJAe priprave na Pohorju, saj Jih v nadaljevai^ju àtku /elo na-p4>ren razpored.
Viidiliso na planini, v Malcčni-ku in Ruiah pa so odigrali ludj dve lekmi za trening In ol>c prepričljivo dc^bill. Na teh pripravah si'i manjkali Marinko (îalli, ki je igral za Skwenijo prcUl fer-skim otokom, pa Rusmin Dedič in Mitja llojnik, ki sta za miadti reprezentaneo zaigrala na prijateljski tekmi proti vrstnikom na NiztVx'mskem. Trener VujislavSimeunovič zaradi tega ni bil preveč zaskrbljen, saj je prepričan, ila vsi trije tudi na reprezentančnih pripravah dobni vadili. Manjkal je tudi Zrnje. ki 5e ureja vizti, poleg tega pa naslednji dve lekmi zaradi kazjil ne bo igral, je pa trener zaskrbljen zaradi piîÎki'idbe Spaso-jevlča. ki najbrž ne bo mogel na^ stopiti nasobotnem gostovanju pri Olimpljl.
"Res, 6ikaJo nas naporni dnevi in le/ke tekme na Ireh zaporednih gostovanjih. Najprej v solwto OlimpijH. v sredo Mari- W?i/s/av Simeunovlč: 'Tri težka lH)r in v ne<lelj(» Dimižale, na-	gostovanja." (Foto: vos)
slednjo sredo pa šc povratna pukiilna (ckma i ICRO v !^martnem ob i'aki. (.ipam, da ne bo pi»!^kodb, vsckiikor pa Immo na vseh lekmah skuiiali iztrnti čim več. saj Je vsaka točka zelo pomembna," je povedal Vojislav Simeunovič.
NK Usnjar
I •«•«*»I
Druga zmaga za večjo samozavest
Ni^ometflsi U.sryarja $u v 9. kro^u (reCje drziivne lige vendarle dosegli drugo zmago v tem prvenstvu in pobegnili s predzadnjega mesta. Z 2:1 so namreč na go.stovanju premagali ekipo Šmarja pri Jeli^h, kije ludi njihov lekmee v spodnjem delu lestviee, títo Je /ma« ga (oliko .slajša.
'Iřenutnl zaostanek mo5tv| v sredini lestvice ni velik, saj ima denimo šest(mvr^ena Paloma le štiri točke prednosti. V S<i5tanju upajo, daje obdobje neuspehov mimo, kar bodo skasall potrdili že v soboto. Gosiili bodo namreC ekipo Gerečje vasi, ki ima na osmmem mestu enajst tcíčk. torej se lahko z morebitno zmago Šc^tanjčani z gosti i/enai^ijo toCkah.	■
KK Elektra
Tekme se vrstijo
Knsarkat^li Eiekire so konec (e<lna v dveh prijateljskih lekmah s hrvaškima predstavnikoma	pohtvičen u.s|)eh. Najprej so brez večjih težav premagati predstavnika^ druge hrvaške lige Focus iz Varaždina /zelo nizkim rezultatom 77:55. NaJuspešneJ»! s1a bila Nu-lianovič s 16 in Rizman .s 15 točkami.
Več ležavsií imeli Št^tanjčani s hrvaškim prvoligašem Zagrebom. Prve tri řetrtinc je bila tekma izenačena	nato pa so gostje prevzeli vajeti igrevsvcjje roke In po rednem ^felu zmagali s77:f)5,p<^ dodatnih desetih minuiah, kos<i priložnost dobili tudi mlajSi igralci, pa je bil izid kar 111Pri domaČih je pel igralcev doseglo veC k<^l deset točk, med njimi tudi novinca organizator igreDražovič(I8)in Ma-rinkovič ( 15),
Olie tekmi sta pi^kazali. da imajo košarkarji Clektre največ težav v napadu v igri proti ct^nsko postavljeni «obrambi, za opravo j>omanjklji-vosti pa imajo Se slaba dva tedna Casa. Na obeh tekmah so SoStanjčani naMopIli nekoliko oslabljeni, saj nista zaigrala Belamwlč. ki ureja vizo. in kapetan Maličevič. ki jc imel nc^(xlo na delovnem mesttj, oba pa iKksta do začetka lige nared.
■ TR
Pokal Spar
KK Velenje naprej
K(»sarkaiji Velenja h) se v pokalu Spar uvrstili uvrslili v 3. kf<^ po dokaj ću<lnetn zapletu. Prxi tekm<k drugega kriiisa so namreč v Mariboru zcklpoAk(ual9Ki7fiubiliza 21 njihovih nasprotnikov p» na povratno tekmo v Velenje ni bilo.
Našli sosjccr nekaj nesprejemljivih razlog^w.vetietno pav Velenje niso prip^>tovall, kersopriCakíwall. da v tciii primeru izgubili z 0:20 In za itićkc^ razlike napredoval i,'ÎÔ je seveilakr^njc pravi! In M iirIborCun I so izpadli. Izpadli ^ v tem krogu ludi koi^urka:3Í Nazarij, saj je bil obakrat bistveno boljši Banex iz Slovenskih Konjic,
Namizni tenis
Imeniten začetek
l)2rHkiNTKTemp4» Velenje souspvl^na nastopili titcJi v^. krogu prvenstva v 1. clrif^vni naml/.ni»tenii^ki ligi.Tnkr»! ti» hq ncparai^.ení vr-níll z g<»slovnnjH v Gornji Rndgoni, kj«r so z ekipo Rnclcone igrali ne-odlořťno 5:5. K skupnemu uspehu VelenjOunov s(a po dve ločki pri-s]>cvali) hratđ Uro^ in Jure Slatini>ek,enopaJe dodal še Damijan Vo» dui^ek. V prvenstvu, (^er Je ekipa IVmp» trenutno (ikpod vrhom mx* predcinice nH drugem me.stu, tx) /arndi nastopov državne reprezentance sivdilii krajca prekinitev. Uroi^ Slalin^ek se Ix) v lem tednu kot član sloven.ske reprezentance udeležil mednarodnega nami/note-niške^a prvenstva Bolgarije v Sofiji.
Pretekli leden st) uspeino nastopali ludi mladi igralci'fompa. Tamara Jerič in Miha Kljajič Ma osvojila drugo mesto na ckipn^ím tekmovanju v počastitev kraj<ivnega praznika i^vne na Kt^roškcm, konec tedna pa so na Kodprii^m prvenstvu SUweníje za kadete in kadetinje na-sit^pili Tamara Jerič. Benjamin KJaužar» Milia Kijajič, Dejan LameŠič, PalrikRosc in Blaž Sclan. Blaž Sel an in Dejan Lamcšič sla osvojila dru« gi me.sii vpredlekmovalni skupini.Tamara Jorič in Miha Kljajiů pasta v predtekmovalnih skupinah zmagala. Miha je tudi v nadaljevanju igral zelo dobro in se na koncu med dvainosemdesetimi tekmovalci uvrslil na mesta od 4 do 8, Tamara pa je klonila ^le v finalu in tako na koncu osvojila odličnem drugo mesto.
Trener Stanislav Statinsek; »Odlični dosežki v uv(xlnem delu prvenstva so najprej pfod izredno dobrih priprav, pravi razk^gpa je v tem, da na-ii domači fantje odraščajo in do»^revajo, kar dviguje njihovo ka-koviwt. NaS naslednji nasprotnik ho odlična ekipa Preserij. pričakujem tei^ko tekmi^ in vsaj izid 5:5, morda celo zmagt>. Na^ končni cilj v letc^njem prvenstvu je uvrstitev med.^tiri najboljše in boj za čim viSje mesîo pod vrhom.«
■ OK

Ekipa NTK Tempo Velen]e: Jure Slâtinàek, Uroš Siatinšek, Damijan Vodušek, trener Stanislav S/atmsek
Na krotko
Mali nogomet
v prvi državni ligi malega nogometa so igrak'i nazarij v X krogu gostili Kciper, gostje pa so bili Iwlj5is5:1.
Ljubitelji nogometa so spel napolnili nazarsko Športno dvorano, domači so končno dosegli prvi gol v dosedanjem prvcnsrvu, pri lem pa imeli tudi precej smole, saj so na začetku zapravili nekaj odličnih priložnosti. Plačujejo torej davek neizkušenosti. v naslednjem krogu pa Ix^dovpetek gostovali v Lili-
Liga Skale 2001
Izidi 16. krogav 1. medobčinski ligi: ŠDŠkaleZlatoR)g-Ci-gkT 1:7, KMN Cirkovce - A Stil Livcrpcxît 1 '2. KMN Fori Skale . lêxas KK /bičajnik 3:0, Kalíme - Adriatic Okrepčevalnica Carlos 4:3, prosi .1 an & Florjan.
Vrstni red: I. A Slil LivcrpíXíl
.'Í5 Kxk (15 tekem). 2. ŠD Skale /latorog31 (16),KMN Fori Skale 28 ( I4),4. KMN Cirkovce 23 (15), 5. Kcilimero 22 (16), 6. Adriatic Okrepčevalnica Carlos 21(I5),7.TexasKKZbičajnikl4 (15), 8.CigLT 14(14,-2 točki).
JanO;LFIorjan 15 (15, - 4 točke).
Smučarski skoki
Konec minulega tedna sla bili v Guncljah pri Ljubljani dve tekmi slovenskega pokala za pic^-nirje do 15 let. Zmagal je domačin Jurij Tcpei>, med Ve-Icnjčani pa so bili Urleb 12., ?:ižck 17., Klemen Omladič 27. in Hrgota2y.
V Tržiču je bila ekipna lekma za pionirje do 12 let, velenjski skakalci Jelenko, Bcrlot 1er Klemen in /iga Omladič pa so osvojili 5. mesto- Smučarsko-skakalni klub Velenje naprej vabi k vpi-su, kije možen v?>ak dan ob 17.0n v skakalnem središču pod velenjskim gradom.	■
Medobcinsiia zveza DU Veienje
Se dve novi kegljišči
Medol)činska /ve/a društev upokojencev Velenje je že v lanskem delovnem pro|)ramu i^^otovila, da bi> tudi denarjem pomagala T^nt* dit i kegijiisča s kroglo na vrvici v vseh društvih in njihovih pododborih. Tako sta za "rusko^* kegljišče pred dnevi postala l)ogatejâa podo-(llxira í^entilj in I\>dkraJ - Kavče.
Po slavnaslni otvoritvi je .so v Podkraju pripravili družabno srečanje in meddra^tveno tekmovanje, na katerem je sodelovalo po Sest moi^kih m ženskih ekip. Med ženskami so se na prva tri mesta uvrstile upokojenke ŠkaL Velenja in Pe.sja. med p(«ameznicami pa jc bila najuspei>nejša Ivica Meža iz pododbora Podkraj - Kiivče. Med moškimi ekipami so se od prvega do tretjega mesta zvrstili upokojenci Pes-ja.Skal in pododbora pchikraj - Kavče, med posamezniki pa je bil naj-bolj,^i Mirko Meža. prav tako iz domačega pc^dodbora. Skupno je nastopilo petdeset upokojenk in upokojencev.
■ B. Mugerie
At/ets/ce novice
Veienjčani peti v mnogoboju
Vsol>olo in nedeljo je bilo v Brežicah ekipni'» državno prvenstvi*» v mnogobojih, ekipa velenjskega kluba pa je vekipni razvrstitvi slovenskih klubov osvojila 5. mesto. Največsta k temu pripomogli i>d-lični uvrstitvi Andreja Pompeia, ki je zmagal pri mlajSih mladincih, in Ada Ahmetoviča, ki je bil drugi pri pionirjih. UroŽ Poilrzavnik in Jtiže DolvrSek sta med pionirji usvojila 1L in 12. mesto.
Tri zmage na Siovaškem
v soboto so se velenjski tekači in tekačice udeležili mednarodnega mitinga v krcksu v slovaški Banski Bystrici in bili odlični. Ka-ja Rudnik je zmagala pri mîajSih pionirkah na m in bila druga pri starejših pionirkah na lOtît) m, Lidija Tamše je bila druga pri mlajáih mladinkah na 21X10 m. zmagi pa stasi pritekla tudi Domen Peer pri starejših mladincih na 400(1 m in Andrej Voglar pri članih na SOflO m.
V soboto 3. mednarodni miting
Nu kros [)rogi ob Skalskem.|e/eru ihi v solmto.V mednarodni atletski m h ing v kro.su v or^i niza cij i .4KVvlenjc*, Atletske/veze Slovenije In Evropske atletske /veze.
Tekmovanje bcx3o začeli oh ll.lHJ, na sp^^^edu pa btxJo isiiri kategorije - mladinke na 30CO m in mladinci na fiiH^O ter Članice in člani na 41MX) oziroma 8iX)0 metrov, organizatorji si) dobili prijave iz Madžarske, Slova-ike, Bosne in I lerce^wine, Jug^v^lavije, Hrvai»ke, Avstrije, llalije in Slovenije.	■
Šaleški golf klub
Uspešna sezona
v nedel jo so člani velenjskega golf kluba v Lipici odigrali letošnji 6. turnir. Z njim so uspešno sklenili tekmovalno sezono« ki Jo bodo kronali / raz^lasitvyo rezultatov na prireditvi, ki bo 23. novembra.
Rezultati -mcáki: 1. Matej Hofinger38.2.-3. Marko Mavec in Dar-jan [Judovcrnik p(>37; ženske: 1. Anja Kim 39., 2. Vera Riček 34,3. Andreja Skok 31; juniorji: 1. Andrej Kovač, 2. Jaka ?A^har, 3. Gašper Brodnik. V dopolnilni tekmi je bil najbliže zastavici Igor Berk, kise mu je i^ogjca ustavila 78 em od zastavice, najdaljii udarce pa je imela Anja Kim.
Igro približati mladini
V začetku Junija seje nekaj ljubiteljev golfa odločilo, da bi to le* po igro prili^.ali mladim in vzhu* dili njihi»vo zanimanje za to igro. V svetuje golf najbolj množičen $port in ni samo domena elite. / njim pa se tudi v Evropi In pri nas ukvarja vse več ljudi. Primeren Jc za vse staro.sti in Je tudi družinski .(port pri katerem lahko dru/ina preživi več časa skupaj, kar je pri današnjem tempu življenja zelo pimiembno. Zelo vzgojen je tudi za mlade, ssij ob» likuje njihov odnos do golfa, Spo* rta, narave in ljudi, s katerimi mladi pridejo v stik.
Prav to so razlogi, da so v Velenju ustanovili Šaleški golf klub. Njihova vi;dja razvoja temelji na popularizaciji golfa med mladimi in jim tako ponuditi alternativo, v kateri bodo naili zadovoljstvo. Še zlasti zato. ker golf lahko igra vsak, ne glede telesne značilnosti ali velikost, kar velja ostale športe, ki so na voljo mladim. Prva taksna akcija je bila, da «i otroke velenjskih osnovnih Šol peljali na ogled vadbiŠča za golf v Slovenskih Konjicah, kjer so jim predstavili pravila igre, mladi pa so lahko tudi sami udarjali žogice. Šaleški golf klub ima domicilno igrišče v Olimju, kjer Člani vadijo in igrajo. Skupaj s tamkajšnjim A Klubom izvajajo tečaje za pridobitev dtA^oijenja za igro za otri>ke in odrasle. ImajtJ tudi pogodbo zgolf kiulK^m tvljskc Cinkarne in lahko uporabljajo njihovo igrišče. Šaleški golf klub domuje na Žarovi 16 v Velenju, predsednik je Benč Sirozak (041-61^-355), ljubitelji pa lahko pokličejo tudi Cveta Petka ((031-625-355) aiinaštevilko03-897.1().8l, kjer bodo lahko dobUi po-drobnejSc informacije.
Tretja ves/aska regafa za pokaf Sa/eske doiine
Branikovci so veslali najhitreje
Velenjski veslaški klub, tistanovili so ga lani, jv v S4il)oto izvedel /e tretjič regati» za pokal Sale.^ke doline. Oh VelenjskoJe/(;r<»,je prii^lo več kot sto tekmovalcev i/šestih slovenskih klubov, i^iiI pa gostitelji tokrat niso imeli nol>enega tckmovalcu.
Čeprav je Še dober dan poprej deževalo, je bila sobola pravi polet-n i dan, vseeno pa se je ob je&jru zbralo zelo malo gledalcev, veliko manj, kot jc bilo veslačev. So pač to pi^>ldne v glavnem vsi dihali ssloven-sko nogometno reprezentanco. Na spijredu je bilo kar 13 tekem, skupni zmagovalci pa so bili znova veslači mariborskega Branika. 2. Bled, 3. Nautilus (Koper), 4. Ljubljanica, 5. Piran, fi. Izola.
■ vos
MODRO BELA KRONIKA
Voznica v križišču zadela pešito
v sredo« 3 oktohra, se je v križišču Šaleške, Kidričeve in Kopališke ceste v Velenju zgodila prometna nesreča s hujšimi posledicami.
23-Ictna Vcicnjčanka Y V jc vo/ila cwcbni avtomobil po Kidričevi proti Šaleški ccsti. V.scmatbrizifancm kriziščujc pričela zabijati levo na Šalciko, pri tem pa je na zaznamovanem prcht^du za pcšcc trčila v 72-lelno pcSko I. S. iz Velenja, kije ob scbipeljala kolo. je skupaj s kolesom padla po vozišču in se pri tem huje ranila.
Radar bo:
- v ponedeljek, 15. oktobra, dopoldne, na območju Policijske postaje Velenje.
Spet - pregreto
V	petek, 5. oktohra, okoti 17. ure, je v kraju Breg pri I*olxeli za* gorelo v kuhinji stanovai\jske liiše last N. O.
Ogenj, ki jc poškodoval kuhinjske elemente in oplcskv kuhinji 1er na hodniku, so poga-sili okoliški gasilci, (miotna škoda okoli 500.ÍKK) tolatjcv. Do po^arajeprlšlo zaradi pregretega olja na plinskem Sledi I niku.
Prišel in odnesel
Na škodo Zgornje Savinjske kmetyske zadruge Je v sredt», 3. oktobra, dopoldne, neznanec Iz o<l kle rojenega sldadi^čnega prostora trgov ine Diskont ZKZ v Mozirju, odnesel kikrt<insko škatlo, v ka* teh je hilo 450 zavojčkov cigaret različnih znamk, vrednih preko l20.(Hm tolarjev.
Diin prej jc neznance v trgovini Ctrliea v Mozirju izkoristil nepazljivost zapaslcnih in s prodajnega pulta odnesel skolîclnik znamke makiia, vreden več koi 150.()ljn tolarjev.
V	ponedeljek, 8. oktobra, popoldne pa je neznanec v trgovini Era Standard v Velenju, ukradel avtoradio vreden preko lOO.OíK) tolarjev.
Ukradel denarnico
Napwkopalisču v GrtŽabje ne7nancc v sredo, 3. oklobry, dopoldne, izkoristil odsotnost R i in ji i/ torbice na kolesu ukradel denarnico. O.^kodoval jo jc za okoli 35.0(10 tolarjev.
Vlomilci in tatovi brez odmora
V	Podvinu pri Žalcu Je neznanec v sredo, 3. oktobra, p<»p4»]dan« vlomil v hišo last I). K. Preiskal je prostore, na^el in odnesel pa je za okoli HOO.OOO tolarjev nakita.
V	petek, 5. oktobra, med 16.30 in 20.30, je neznanec na Cesti v Bevčc v Velenju vbimil v.stanovanjsko bišo last E. F Pregledal in preiskal je vse prostore, odnesel pa nekaj oblačil in nakita v skupni vrednosti lOO.lKIO tolarjev.
Ni pa priàil v .stanovanjsko hišo A K. na Cesli vBevče. Vseeno pa je z vdorom povzročil za okoli 15 .OOUtolarjev škode.
V	noči na .sobolů, 6, oktobra, je neznanec vstopil v prostore DY lokala, na Šaleški cesti v Velenju. Odnesel je dve ženski torbiciz denarjem, osebnimi dokumenti in mobileloma. Lastnici A. K, in T L. jc of^to^doval za okoli 100.000 tolarjev.
Prejšnji teden je neznanec vlomil tudi vstanovanjsko hišo na Cesti IV. v Velenju, lasi J. G. Preiskal je noiranjosi hiše, o odtujenih stvareh pa bo lastnik lahko več povedal, ko .se vrne z dopusta.
Neznanec, ki je v noči na 7. oktober vlomil vgostinski lokai v kraju Ter na območju Mozirja, pa jc iz lokala odšel z denarnico ter cigareti. Lastnico I. F. je oškodoval za okoli 50.0(H) tolarjev.
V	Žalcu je po vlomu v hišo last Ci. K, K-, lastnica pogrešila dve zlasti verižici, uhane in pori>Čna prstana. Predmeti so vredni okoli lOO.nOO tolarjev.
Prejeil smo
Nezaslisana predrznost
Mnogi mladi ljudje se od časa do Časa pojavno pred vrati in prodajajo različne r«či z namenom,da imkio zJ)rali demir za ma* turantskj i/let ali kaj piKiobnega.
7. oktobra je pozvonil pri moji sestri mladenič, kije prodajal pasove. Pa.«iu ni kupila, a vseeno rau je dala 1000 tolarjev. Toda mladenič si je zaželel še pijače. Medtem ko je sestra pripravljala sok, ji je mladenič izmaknil denarnico*/ vsemi dokumenti In 20.0(X),0r) tolaiji, ki joje pravkar odložila na omarico vpred-sobi. Ko jc ugotovila, da ji jc ukradel denarnico, jo ježe pobrisal.
Zelo poučno/a vse tiste, ki z lahkoto odpirajo vrata ncznan-ccmî
Neznanec,
bodi vsaj toliko čhweškiin vrni vsaj dokumente, zlasti zdravstveno izkaznico, .saj brez nje ne inore dobiti niti nujno potrebnih potrebuje. Morebitnegsi najditelja denarnice pDsini, <hi kliče na tel.: 5871-28K ali SHlA-mi.
■ Meti<a Mahne
It A IM O V il L K J
8 : 897 5005
ČETRTEK, 11. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8,30 Poročila; 8.45 Kličemo Policijsko upravo Celje; 9.00 Zanimivosti in vedeževanje; 9.30 Po-ročiia; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
PETEK, 12. oktobra:	6.00 Pozdrav; 6.30 Poročila; 6.45 Na da-
našnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Zanimivosti; 8.30 Poročila; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročiia; 16.00 Kdaj,kje,kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 13. oktobra: 6.00 Dobra jutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDEUA, 14. oktobra: e.OO Dobra jutra; 6.30 Poračila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Poračila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poračila; 19.00 Na svidenje.
PONEDEUEK, 15. oktobra: e.OO Dobra jutra; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Ponedeljkov nasvet za racionalno porabo energije; 8.30 Poročila; 9.30 Poračila;. 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poračila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 16. oktobra:	6.00 Dobra jutro; 6.30 Poročiia; 7.00
Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30,9.30 Poračila; 9.00 Kmetijski nasveti; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poračila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje.
SREDA, 16. maja:	6.00 Dobra jutra; 6.30 Poračila; 6.45 Na
današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30; Poračila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.50 Gostova turistična ponudba; 9.30 Poračila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poračila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Mi in vi; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
12. oktobra Vas vabimo na otvorite
TRGOVINE
SamAT
Ki PONUJA
-	Kolekcijo žensl<iln oblačil modne kreotorke Jone PIREĆNIK
-	Veliko izbiro modnili pletenin
-	Vse modele iz kolekcije narejene tudi po meri
10% POPUST 12. in 13.10.
Velenje, Stari trg 35,
Telefon: 03/586 10 10
Delovni čas:
pon - petek: 9.00 -19.00
sobota: 9.00 -13.00
Vrtovi depoziti
Imate gotovino iz želite povečati njeno vrednost?
Za izpolnitev Vaše želje je več možnosti, mi pa Vam svetujemo, da denar vežete kot depozit za nekaj mesecev: 3,4,5, 6,... ali 12. To Vam bo prineslo ugodne obresti. In to še ni vse! Vsaka nadaljnja vezava do sedme ponovitve Vam bo še zvišala obresti. Vaši prihranki bodo rasli hitro kot še nikoli. Vztrajnost se zdaj še bogateje obrestuje!
Poslovni čas Ekspoziture Velenje:
Ekspozitura Velenje, Kersnikova 1, tel: 587-58-67, 587-58-68 je odprta vsak delavnik od 8. do 18. ure in ob sobotah od 8. do 11. ure.
Oplemenitite svoje prihranke!


A BANKA D.D LJUBLJANA
HTTP://WV/W.ABANKA.SI
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH UUDI
NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE HABIT, objovliene v tedniku Naš čas, 27.9«:
1.	NAGRADA; štiri nedeljska kosila v RESTAVRACIJI JEZERO: Janez Lekše, Cesta talcev 3 c, Šoštanj
2.	NAGRADA: tri nedeljska kosila v RESTAVRACIJI JEZERO: Mateja Rop, Gorenje 11, Šmartno ob Paki
3.	NAGRADA: dve nedeljski kosili v RESTAVRACIJI JEZERO: Mirko Tisnikar, Lipje 48 d, Velenje Nagrajenci bodo potrdila o nagradah prejeli po pošti.
Nagradna križanka Avtoservis Lipnik
Avtoservis lipnik s.p.
Škale 66d, Velenje Tel.: 03/897-43-90 Fax: 03/897-43-89 GSM: 041 /670-893 E-mail: damjan.lipnik@siol.net
NA ZAIOGI-VELIKA IZBIRA ZIMSKIH PNEVMATIK (GUM) KUMHO!

NI55AN
-	Pooblaščeni serviser vozil KIA
-	Prodaja novih vozil ter serviser vozil NISSAN
-	Mehanika - za vse tipe vozil
-	Vulkanizerstvo
-	Servis vozil Škoda
-	Avtozaščita KROWN
POHITITE! ZIMA SE BLIŽA! POSKRBITE ZA VAŠO TER TUJO VARNOST!
OD 15.10. DO 15.11.
BREZPLAČNI PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLEDI!
Rešitev križanke, opremljene z Vašim naslovom, pošljite najkasneje do ponedeljka 22. oktobra na naslov: Naš čas d.o.o., Kidričeva 2a, 3320 Velenje, s pripisom nagradna Križanka AVTOSERVIS LIPNIK. Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: brezplačna premontaža pnevmatik -I- pregled zavor
2.	nagrada: brezplačna premontaža pnevmatik -1- pregled svetlobnih teles
3.	nagrada: brezpl, premontaža pnevmatik
z zimo ppdlo-zena vprežna priprava, ki se da konju navrat
gdwno"
mesto
grčije
kî50rrad nerga mestov avstriji
Prejšnji torek in sredo smo opazili precejšnjo aktivnost okoli Hotela Paka v Velenju. Pripeljala in odpeljala so se vozila, ki pomenijo najbolj svežo ponudbo tovarne Audi. To je Audi A4 avant. Povprašali smo pri velenjskem podjetju, ki zastopa tovarno Audi, Avtocentru Meh, kaj se dogaja? Povedali so nam, da v Velenju poteka trgovska predstavitev novega A4 avant in da so tako imeli Ve-lenjčani priložnost prvi videti najlepši evropski karavan, ko so prodajalci vozil Audi preizkušali vozila po ulicah Velenja in okolici. Uradno bo prodaja vozila A4 avant stekla po 10. oktobru, ko boste vozilo lahko videli in preizkusih tudi pri Avtocentru Meh v Velenju. Kot kaže, je uspešno poslovanje podjetja Avtocenter Meh, Velenje vrisalo na karto nemške tovarne Audi.
H
NOVI CIVIC
2001
POPOLNA SERIJSKA OPREMA: ABS, klima,elektro paket,2x zračni blazini, centralno zaklepanje...
www.fon .SI UGODNI NAKUPNI POGOJI:
-	LEASING
-	POSLOVNI NAJEM
-	STARO ZA NOVO
NOVI Salon Velenje, Prešernova cesta lA. tel: 03/ 89847 24 Salon in servis Slovenj Gradec, tel: 02/ 8812500
Novi enoprostorec HONDA STREAM !!!
STŘDJALÍ naprava za tkanje
lj.opěrní tenorist (rajko)
starorimski pozdrav
dsnjarna v slov. konjicah
prebivalec arabije
"ludvik novak
rekama kavkazu
mu,
neorea-■listični pisatelj
(italo, «STEZA PAJKOVIH MREŽ«)
zvezna država v zda (topeka)
" krílo nekdrim-ske konjenice
pripadnik nekd.ozne
uros banovec
atomska centrala
ohísníca
vladimir nazor
smucisčl
nad bovcem
(kr
igralka NJ gr.-tagora«
"nekď;
mera zazito
ivan napotnik
poganjek
iLĚWr hoje
"herče-" Govec
nekd. japonski drobiž
moQT
simic
SROP'0"-" mlatene sume
tétěr erze^
jemzahodu
nevarna srčna bolezen
"odličen tropski les, tik (orig.)
polski satirik (sta-nisuw)
mojzesov brat
ibsenova drama
107,8 MHz.- «^„»^».B.rci'i
Smo «a llBKMBf.Gl =


11. oktobra 2001
"»^ČAS
OBVESCEVALEC
19
KINO VELENJE

AMERIŠKA PITA 2
komedija
Režija: James B, Rogers
Vloge: Jason Biggs, Seann William
Scotl
Dolžina: 105 minul teiriek. 11.1Q.,ob16Min2Q.^Q Petek. 12.10.. ob 20.00 in 24.00 Sobota. 12.10., ob IBMOin 20.30 Nec/dîa, 1110.,ob ie.00fn20.30 Ponedeljek, 15.10., ob 18M Torek, 16.W„ ob 18.00 Sreda. 17.10., ob 20.30 Skupina prjaleljev, ki je v srednji loll tako nerodno odkrivala nerazls* kana področja i|jbeznl, je ponovno skupal. Po prvem letu na unVeni fantje najamejo hillco na oûaiL da bi še okrepili prijateljstvo in si privoščili naitolj zabavno poletje od vseh dosedanjih. A kot ponavadi )e le od deklet odvisno, ali se pm bodo sanje uresničile ali ne. Na koncu norega polšja pa seveda ugotovijo» da se vse spreminja, tako čas kot ljudje, pn|aiei|SIVO pa ostane.
ZVERINA
komedija
Režija: Luke Greenfield Vloge: Rob Schneider, Colleen Haskell
Dolžina: 84 minul Petek. 12.10., ob 22.15 Ponedeljek. 15.10., ob 20.30
Majkin je policijski uradnik toda sania o tem, da bi postal čisto pravi policaj. Nekega dne. ko je sam na policiji, sprejme klic v sili In se odpravi na prizorišče zločina kjer doživi avtomobilsko nesrečo. Iz avtomobila ga potegne zelo nenavaden možakar, ki kasneje na njem opravi genetski poskus in ga pokr-pa z mešanico ^valskih organov. Od tega dne naprej pa je Marvin drugačen, obdarjen z raznimi živalskimi iastíBstmi med katerimi mu zeio oster voh pomaga, da odkrije tihotapce namil na letališču in po-
stane junak in s leni tudi pravi policist. Toda živali v njem začno prevzemati nadzor nad njim in njegov svet postaja Iz minute v minulo bolj divji In nepredvidljiv,
JURSKI PARK 3
pustolovski Iriler
Režija: Joe Johnston
Vloge: Sam NeilL William H.Macy,
Tea Leoni
Dolžina: 92 minut
Petek. 12.10.. obIS.OO
Sobola, 13.10., ob 23.00 (glasno
predvajanje)
MOULIN ROUGE
drama
Režija: Baz Luhrmann Vloge: Nicole Kidman, Ewan McGregor Dolžina: 122 minut Premiera!
Torek, 16.10., ob 20.30 Dogajanje je postavljeno v raz/piti. bleščavi nočrt klub ob prelomu sto-ietja. To je ra:itošna koslumska drama, prepredena s sodobnimi pop skladbami. Satine je Bieščeči diamant. zvezda Moulin Rouga in najbolj slavna mestna kurtizana. ujeta je v mrežo ljubezni mladega pisatelja in obsesljo drugega moškega.
MALI VOHUNI
akcijska družinska komedija Režija: Robert Rodriguez Vloge: Antonio Banderas, Caria Cugino, Alexa Vega, Daryl Saoara Doížína: 88 minut Premieral
Sreda, 17.10., ob 18.00
Fim v katerem kar mrgoli od izumov in poka po šivih od akcijskih prizorov, izbruhov energije in nenavadnih pripomočkov, je družinski vohunski film oziroma James Bond za otroke. Film pripoveduje o bralcu in sestnci, osnovnošolcema, se lotita dveh nevarnih nalog: rešiti svet pred grozečimi pošastmi in obdržati skupaj svojo družino.

ZVERINA
komedija
Petek, 12.10. ob 19.00in21.00 Sobota, 13.10. ob 19.00in21.00 Nedelja, 14.10, ob 19.00 in 21.00
TARZAN
Diesneyeva risanka Otroška matineja Nedelja, 14.10., ob 17.00
Filmski ciklus ORIENT EKSPRES VETER NAS BO ODNESEL S SEBOJ
drama
Režija: Abbas Kiarostami Ponedeljek. 15.10., ob 20.00 Torek. 16.10. ob 20.00 Skupinica iranskih meščanov pnde v od sveta odrezano vasico, da bi poiskala., .nekaj. Kaj. pa režiser prepušča gledalcem, da sami ugotvijo.
Cena vstopnic: redne predstave 650 SIT predpremire 700 SIT, otoSke matineje 400 SIT Informacije in predpmdaja vstopnic ludi za teden dni naprej: 898 24 91 vsak dan pol ure pred prvo predstavo in dalje Wirezen/acij vstopnic!
--------------------
Kino nagrajuje
IzrežUe kuponceh In ga poštjlt» aH prinesite na uredniSivo. Vsak t^ den bomo izžrebati tri fjuMelje fíímov za t>rezpfačen ogled ene izmed fítmskiti predstav.
Ime ill prílmek:___
Kodov:
DEŽURSTVA
Zobozdravniki:
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zdvamvanke, spoštovaniia' vaminci, ot}vešůa/w VSS, tíajetei: 112 r^BPiiram la $kJžbo nujne medmsiíe pomcči Na to telefonsko štev:lkQ pome SAMO V NOJNIH Pfimm f<o je zaradi bolezni ali poškodbe ogrožerto življenje in je potrebno takojšnje ui^repanje ekipe za nujno medidnshipomoC. Pogovore rj tej šlevjik} snen)afno. 2a informacije vzvezizreéevůlno službo idičite na telefonsko številko B995-476. dežurno siužbs pa na 8995-445.
Csintk, 11. oktobra - dopoldan ColiÓ.df. med., popoUan Klemene, dr. med, rřočni Blatnik, dr. med. in Urt)ar;c, dr. med.
Petek 12. oktobra - dopoldan Blatnik, dr. med, popokian Puvalć, dr. med., no^i Gusič. dr. med. in Grošiij, dr. med.
Sobota, 13. oktobra • dežurni ČolfČ. dr. med. in Lovrec-Vetemik. dr. med.
Izžrebali smo: Sabirta Oblak, Skale 31, Velenje; Andreja Stakne, TopolSica S2, TopolSica: Boris Praznik. TopolSica 209, Šošianj.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke:
Gorčana KrBl|e^č, Velenje, Staňte-tovaul 7 In Slaviša Mrkonjlč« Velenje. Kardeljev trg 6: Amalija Šmi-govc. Ravne 9 In Stanislav Ko-novšek, Rawe 9; 50-letnico skupnega zakonskega Življenja sta praznovala zakonca Milana In Panl<raci| Pe^lK iz Ve^enia, Malga-levaul. 3.
Gizeia Kovač, m]. 1917, Velenje, èkalskâ C. 36; Aleksander Mikollč. roj. 1925, Unibul,ipavčeva2; Angela Wassermann, roj. 1924, Kasaze 91/a; Zvonko St|epan Grossman, mi. 1932, Velenje, Š-alek 86.
Upravna enota Žalec
Marico Leskovšek, leveč 72. star 23 let; Stanislav Saîler, Breg prt Polzelj11a,star65let.
mali OGLASI
APARATI IN STROJI
TRAČNO ŽAGO, 370 mm delovne povrSine, prodam. Telefon 5741 310. CIRKULAR za žaganje dn/ in priključek za mletje koruze prodam. GSM 041/428-566. OUNO PEÈMTK25, oljni gorilec Libela in dcve cisterni po 20001. ugodn prodam. GSM 031/243-573.
DELO
IŠČEMO DINAMIČNE SOOEUVCEzadelo na terenu. Telefon 031/206-560.
1NŠTRUKCIJC
ABSOLVENTKA ANGLEŠČINE IN NEMŠČINE instruira angleščino in nemščino za osnovne in srednje šole. Telefon 041/368-726, Petra. KUPIM
KUPIM NEŠKROPUENA JABOLKA
domače sorte (jonatan, carjevič). Telefon 040/211-222.
PODARIM-SPREJMEM
VUUDNO PROSIM, če mi kdo podari staro, še uporabno omaro za predsobo velikosti cca. 190 x 50 in jogi 190x90. Sem starejša upokojenka z zelo majiino pokojnino. Telefon 041/214-990. POSESTI
NEDOKONČANO HIŠO v III. gradbeni iaÉ v urbainem nasejju v Mo-arju prodamo za 9 MIO/SIT Teleion 031/506.8D1.
NA LEPI SONČNI LEGI v Belih Vodah nad Šcštaniem, prodam parcelo 440 m2 z gradbenim dovoljenjem za gradnjo stanovanjske hiše ali vikenda. GSM 041/379-488, zvečer
KMETIJSKI PRIDELKI
ZEUE ZAKISANJE v glavah ali n-bano prodam. Teleion 5890 384 aii 5890-371.
ULEŽAN HLEVSKI GNOJ, domače žganje in sladek jabolčnik prodam. Teleion 041/344-883.
STIKI-POZNASTVA
TRGOVKA. 36-letna, si želi prijatelja do 45 let za resno vezo. Kom. tel. 090/7442, Agencija Alan, Kreigh. 11, Celje.
SIMPATIČEN, 39.LETEN uspešen Celjan, si želi spoznati žensko od 28 do 37 let staro za resno vezo. GSM 041/248-647. SEM 32-LETEN FANT-preprost in vesel, žciim spoznati prijatoijico za občasna srečanja. Prosim pckiiči 041/889-442.
USPEŠEN 40-jeten pravnik, višje postave, želi pnjateljico od 2B do 37 let, za resno vezo. Kom. tel. 090/7442. Agencija Alan, Celje. SIMPATIČNA 49-letia učiteljica si želi partnerja do 60 let, za resno vezo. Kom. tel. 090/74-42. Agencija Alan, Celje.
RAZNO PRODAM
STARO URO v dobrem stanja prodam. Telefon 03/589-3680. PRODAM HLEVSKI GNOJ, f^ožna dostava. Telefon 031/542-716. DVA SODA po 100 litrov iz nerjaveče pločevine, prodam. Telefon 5882-940
STANOV. OPREMA
SEDEŽNO GARNITURO S PREDALNIKOM, staro 2 leti in hiadilrtlk 1501 Gorenje, ugodno prodati. Telefon 891-1234. OHRANJENO KUHINJO, hrast, v
dolžini 5,7 m prodamo. Telefon
586-8624.
STORITVE
IŠČEMO POMOČ V GOSPODINJSTVU, čiščenie 1 x tedensko. Telefon 5876-207.
IŠČEM MOŠKEGA, ki bi mizrezal drva. Plačam takoj. Koroška 22, Velenje, zraven trgovine 8 lain i k.
STANOVANJE
OPREMUENO STANOVANJE v
stanovanjski hi§i ugodno oddam. Telefon 5865-086. KUPIM DVOSOBNO STANOVANJE v centru Velenja, Ponudbe zvečer. Telefon 5870421. KUPIM DVOSOBNO STANOVANJE v Šalclkl ali Savinjski dolini. Brez posrednikov. GSM: 040/38-58-98. Gotovina lakoj!
VELENJE-CENTER: 4-sobnc stanovanje, 85 m2. kot novo, l<d(ojvse-Ijivo, mirno, sončno, lep razgled; prodam. Telefon 03/5881-860.
VOZILA
GOLFCL, letnik 91 In Lado karavan letnik 89, prodam. Telefon 031/631-310.
TOVORNO AVTOPftlKOLICO ugodno prodam. Telefon 031/348-660. AVTO KOMBI TRANSPORTER,
reg. do 5/2002, prodam. Telefon 588-54-48.
ŽIVALI
DVE BREJI OVCI in eno za Zakol prodamo. Telefon 5885-056. TELICO SIMENTALKO, leS(o300 kg, prodam. Telefon 03/5778-495. TELIČKO. TEŽK0150 kg,prodam. Telefon 031/768-945, zvečer KUPIMO TELETA STREGA 10 dni. Telefon 5869-835. TELIČKO PASME LIMUZIN, 120 kg, prodam. Telefon 5893-255.
PRODAJA NESNIC 14.10. Od 8. do 8.30 ur5 v Šaleku. Telefon 02/87-61-202.
POPO
vu mm
"MOSlIELDEenEL"
-skhsiileiartfittUlfimni
-prol9|i II servis BSMiDintov
"AnoiKirniu.muMi"
'Prolali. neiltifl il servis
KRATKOROČf^

GAAANCUA: KARTICE, OSESNi DO^ODSC
PE CEUE Kosovelovo 1 6
03/ 492 68 93
umm.
Nedelja, 14. oktobra • dežurni Oolič, dr. med. in Klemene, dr. Tied. Ponedeljek, IS, oktobra • dopoldan Pu-vailč, df. med., popokian Vratíč. dr. med,, nočni Rus, dr. med. in Budnjo, dr. med.
Torek, 16. oktobra - dopoldan Puvalič. dr. med., poldan Srravrik, dr. med., nočni Vrabič. dr. med. in Frišl(0vec. dr. med.
Sreda, 17. oktobra • dopotian Pin^ič. dr. med., popoldan KJemerc, dr. med., nočni Vidovič. dr, med. in Slunar, dr. med.
13. in 14. oMobra - Matej Str^ovnlk, dr. dom. v zasebni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenle (od 8. do 12. ure)
Lekaná OenterVetenje, Vodnikova 1. Izdaja ničnih zdravil in zdravil na fecepte, predpisane istega dne. Ob nede^aJi in državnih praznikih je organiziran odmor za kosiD od 13.00 do 14.00, tei. 898-1880.
Od 12. oktobra do 19. oktobra • Simon Miklavžin, dr. vet. med., gsm 041/633-676.

OST ZRAKA
V tednu odi.oktobra 2001 do7.oKlobra2001 so povprečr>e dnevne končen-iraci|e S02, Izmerjene v avtomatsWh posî^ah (AMP) na območíu Mestne občine V^enie, Občine Šoštanj In Občine Šmartno ob Pakl, presegale mejne 24-ume kwicentraclje 125 mlkn>g S02/m3 zr^ v naslednjih dneti; 1 .oktobra 2001 AMP ŠOŠTANJ	157 mlkn^-g S02/m3
2.oktobra 2001	AMP ŠOŠTANJ	217 mikro-g S02/m3
4.oktobra 2001 AMP VELIKI VRH 154 mlkro-g S02/m3
MAKSIMALNE URNE KGNCEI^TRACIJE S02 odtoktobra 2001 do T.oMobra 2001 (v mlkro-g S02/m3 zraKa)
f^ESTNA OBČINA VELENJE. UfíAD ZA OKOUE IN PROSTOR
		
		
		
		
		
		
	o n	
siU^i/i jiru.	hn i\	
éoCviu iQfecticA 2Avae<wr	veisiue WVUIUVIIH
Bl.okl 92.0M HS.okt 04.01^	□6.oh1 B7.okt
metna vrednost: 350 S02/m3 zraf^, kriiićna vrednost: 700 S0^rn3 zral^
d.d.
MĚTO CELJE
TRGOVSKO \H SERVISNO REMOr^TNO PODJETJE
RABLJENA VOZILA NA ZALOGI
v Celju... Ipavčeva c. 21 Telefon (03) 426-11-78 In 426-12-12
Merceđez couDe cb( (req. nov. 01)	97	5.997.000.00 SIT
Ford montteo 1,8 gtx (reg. junij 02} Ford fôcti$ 1,4 ambltrn (riolsir rnal ÍZ]	94 99	1.120.000.00 Siï 1.^8.000.00 ŠIT
Alfa romeo1561,8	9^9	2.500.000.00 SIT
Peuoeot 4061,8	97	1.999.000.00 SIT
Peugeot 306 sr (registr, nov. 01} Pufleot 806 turbo (abs. Mirna)	95 95	998.000.00 SIT 1.768.000.00 SIT
Renault šafrane 2.0 (reg. lullj 02)	97	1.878.000.00 SIT
Daewoo matic 800	9a^g	998.000,00 SIT
Kilbride 1,3 (r^ maj 02)	98	897.000.00 SIT
Hor)da cMc 1.4 3V (registr, evg. 02J	96	1.299.000.00 SIT
Chrysler voyager 3,3 SE 4x4 vsa oprema	95	1.299.000.00 SIT
Sunild vltar? vx	g7y98	1.828.000.00 srr
Suzuki vHara 1.8 dV (registr, april 02)	91	890.000,00 SIT
Opel astra 1,6 i (karavan^tovorno vozilo}	98	1.496.000.00 SIT
Peuseot boxer 2.5 td	96	1.496.000.00 SIT
R8lscudo1.dtd8+1 fabs.idima)	9^9	2.699.000.00 SIT
....H IN iE VEMO 00 40 ftAfiUENIH V02IL UniČKIH ZMiUIK
*iCREDrr * mfio u staro * komisijska phodua *
* VOZiU IMAJO VEUAVKI TEHNIČNI PREGUD ' Za določBne tipe dajsmo delno garancije! 06LEDVDZIL0D t D017. URE
Ponudba na irrtemetu httpy/www.3vto-calje.sl. e'rn3ii;rabl]ena@avto-ceîl6.si
CVETLIČARNA IRiS IN ■ POGREBNA SLUŽBA TIŠINA
ti8kt ponudb« artBíroc|eVr ettf^ lonćnle. -mrebM «torttvf v caloti MoliMwt pliilia u oVflkVff 24 uro« áM
TUL: OS / SU M 52. 6SM: 041 / 692 • Mf
fOiko lohko hi i)oy.abi}i. kir si-čm smo ljubili^
v SPOMIN
Mineva leto žaJosti. odkar nas jc zapustiJ dragi moz, oiCj last in dedi
FRANC GLUK
1925 • 2000
Vsem, ki se ga spominjale, postojíte ob njegovem grobu, mu prinašate i;veljc in svećc - naŠc skupno livala.
ysiMEGoyj
Pred 20. leti so se za 620 otrok odprla vrata Osnovne sole Gorica
Sporočilo ob jubileju: računajte na nas!
Pisal seje 8. oktol)er Uia 1981. ko su sv prvi( odprla vrata Osnovn« ^ile (loriui. Na|mlnl-li so ju učenci i/ već .^ol v Veli'-nju in sfem v njih ublažili pn»s-lorsko stisk», kije nn vseh olah vladala v listih letih. Bilje to čas hitrega gospoda rs kejja in dru/.lH>ne^a ra/vaja abćine. V pr>'em šolskem letu Je Osnovno snlo Goriva obiskoval« 620 učencev v taknit Uflo p(»pulan)i celodnevni osnovni ^oll.
»'( islo leta se je pod siroho §olc združila dvojna mlaJosl: mladosl nirok, ki je vdahnila i]\\ik) Soli in mladost Li(>ilcljske-ga /bora.,saj je lakrai na lej Soli svojo učilcijsko pot začelo veliko pripravnikov,« pravi danes Ivo Planine, r<ivnći1clj Šole, kije na tem meslu nasledil MiroVi-dečnlk.
Polcm je število učenccv na Soli naraščalo iz leta v leto» največ jih je bilo leta 19K8, kar 955. »iola ni bila grajena za toliko otrok, 7ato je bilo ircba organizacijo pouka temu prilagodili. Pouk je polekal v dveh i/menah, d op^^Idm in popoldan, in lo
za vse oddelke od l.do8. razreda. Vme.^jebiiocelolelo,koje bilo ireba nekaj oirok z ( »oricx? vo7Íli v asnovno Solo (iustava ŠiJiha«.
Po leiu 1989 pa je f^levilo učencev začelo upadali, vsako leti jih je bilo nekaj manj, V lem so\' skcm leiu šolo obiskuje 471 učenccv, soja pa ima 61 zaposlenih, od tega 44 strokoviiih delavcev. Od iela 1^95 je v sestavi O.snovne f^olc Gorica ludi ptv družnična .^^la Vinska Crora s Štirimi oddelki.
Sola si je morala na začetku, tako kol vsaka nova šola, pridobiti zaupanje star.^v In oktv lice. Oboje so vzlrajno gadili. Tudi z novostmi, ki Stí jih uvajali. Bili so med prvimi šolami, ki so uvedle opisno ocenjevanje in zgodnje učenje tujega jezika. Zelo dobre pogoje, ki jili imajo za î>porîni> udejsTvovanjc, so izkoristili v prid. Učenci so posegali ludi po državnih nasl<v vih. »Čeprav je kar nekaj področij, s katerimi bi se lahko hvalih.saj naii učenci dosegajo zelo dobre rezuliaie, se mi zdi
tvo Planine, ravnatelj sole: »Leta 1968 je solo obiskovalo 955 učencev.i<
nehvaleî^no in tudi tvegiino posebej izpostavljati katero koli področje. Na šoli strmimo za icm, da dobijo otroci kar največ tistega znanja, kigabodov življenju potrebovali.«
šola (nirica je zelo lesno povezana s krajem» tako kol je tudi kraj tesno povezan s Solo. Oblik s<^delovanja več, predvsem pa gre za Slevilne prireditve, ki
Sedmi Lenartov sejem na ffecici
Pristnost sedanjosti s pridihom preteidosti
Marljivi člani rečiškega turi-sličnega društva so pred sedmimi leii z uresničitvijo zamisli o oi^ivilvi izročila nekdanjih sejmov v tem kraju zadeli v polno in ludi v naslednjih šestih izvedbah niso zgre.^ili. To narodopisno prireditev namenjajo sptimi-nu na pridobitev ir,5kih pravic in prvih .sejm<w na Rečici, od č-esar letos mineva časlilljivih4lň let. Po najboljših močeh ÍA'ir-no in prepriKto (Ohranjajo nekdanje sejmarske navade, seveda pa je sejem ludi čisto pravi. Na njem je moč kupili vse mogoče, ra/en sewda kiča in ostale krame, ki so ji enostavno za-
Detček sejemskega utripa
prli vrata. Pravilno in pametno.
Lenarlwdanjesiccrvmwcm-bru. Ziiradi "vremenskih" razltv gov pa na Rečici sejem pripravljajo v oklol-jru, Čeprav prevelike sreče z vremenom tudi v tem času nimajo. Lani jim joje dež p)Sieno zagodel, letos pa precej p<inagajal. Poenkratnemsej-marskcm razpoloženju v dopoldanskem času jc okrog poldneva nmlo zagor/il dež in kmalu
p<mehal, kar pa je bilo dovolj, da jc v popoldanskem času odvrnil prenekaierega obiskovalca in morciiitnega kupca. Vsem, ki so si premislili, je lahko pošteno žal, saj lakšnc ponudbe v vseh minulih letih zagolovo še ni bilo. Ne le zaradi r«iznolike in mamljive izbire zares pristnih in kakovostnih izdelkov domače obrti in domače kuhinje, lem-več ludi/aradi dcj.stva, da so šte-
vilni sejmaiji i/vseh koncev Slovenije svoje rokodelske spretno-Sli na sejmu tudi predstavljali. Užitek za srce in du.šo in ludiza razum, saj jc bilo dobrot in ko-risinih izdelkov na pretek, zato je bilo tudi precej lažje seči v denarnico. /a kupljeno gotovo nikomur ne božal, paše prijetnega nedeljskega dopoldneva jc bil deležen, Lc tako naprej!
mjp
jih pripravljajo skupHj.
20 letnico bodo proslavi z jutrišnjo (pelek) .svečanostjo v Kuliurncm domu Velenje, ki se bo začela ob 17. uri. Nanjo so
vabljeni vsi, ki so bili in so še s Šolo kakorkoli píwezani, pa naj bodo lo nekdanji ali sedanji zaposleni, učenci, krajani ... S .svečamjstjobcxioopiworili nase.
Jutro. Učenci pritiajajo.
povedali, da so tukaj že dviij.set let, in da je Ireba nanje računali ludi v prihodnje.
■ Milena Krstić - Píaninc
Čakajoč na prevoz. V sestavi osnovne èole Oorica je podružnica Vinska gora.
Rdeči petelin v Kavčah
Rednakovi niso ostali sami
Stari rek pravi, da nesreča nikoli ne počiva, pride naenkrat in prizadene koga izmed nas. To so na lastni koži občutili Rednakovi iz Kavč, ko jim jc prejšnjo sredo zagorela hiša. Rdeči petelin sc je na strehi pojavil okrog tretje ure zju-
ni izvedenci kol v/rok požara ugotovili králek slik nu eickirični napeljavi.
Ponovno se jc pokazalo, da v nesreči nisi sam, to so dokazali ludi v Kavčah. Žc vsredo ves dan so krajani Kavč, sorodniki iji prijatelji Rednako-
iraj. Ogenj je najprej prebudil Barbaro Rcdnak, ki živi v spodnjih prasiorih stanovanjske hiše, hčerki ,íožici pa je ogenj v zgornjih prmiorih uničil prav vse. Na telelonski klic so takoj prihi-leli velenjski in Sentiljski gasilci in bližnji sosedi. Njihovemu hilremu posrediwanju gre zahvala, dii ognjeni zublji niso n<irediii še več škode, čeprav tudi sedanja ni majhna, OsireŠje je povsem zgorelo, hčerka Jožica pa je povedala, da so sirokov-
Najprej je bifo potrebno očistiti pogorišče
vim priskočili na pomoč in odstranjevali pogorelo ostrc.^je. Delo so seveda nadaljevali tudi v naslednjih dneh, da bi čim prej naredili novo slre-fia Kar nekaj jih bo darovalo potrebni les. drugi bodo pomagali z denarjem in delom. Ob tej priliki se Jožica Rednak srčno zahvaljuje vsem, ki jim v teh težkih trenutkih pomagajo.
■ 6. Mugerte