Leto VI.
Szombathely, 1919. februar 3.
Štev. 5.
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Cena Novin na leto je vsakomi na njegov naslov 8 K. Sküpno od deset več   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .   .    6 K.
Naročniki k Novinam brezplačno dobijo vsaki mesec „Marijin List“ I na konci leta „Kalendar Srca Jezušovoga.“
Cena ednoga drobca je doma 10 filerov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
pleb. v Dolencih, NAGYDOLÁNY, Vasmegye,
K tomi se more pošilati naročnine i vsi dopisi, ne pa v tiskarno ali v Črenšovce.
Lastnik i izdajatel Novin i Marijinoga Lista je Klekl Jožef vp. pleb. v Črensovcih, Cserföld, Zalamegye.
Nedela po Treh Kralih IV.
Jezuš je stopo vu ladjico, nasledüvali so ga vučenicke. Veliko gibanje je nastanolo na morji. . . Jezuš je pa spao. — Ta ladja je Maticerkev, na njoj se pelajo krščeniki. Nastane dostakrat velko gibanje, tak se vidi, liki bi se ladja pogražala. Ne mo naprej noso vse vihere jezero let, oči vaše samo na pretekle leta, na bojne leta obrnem. Jeli je ne eden ali drügi slab krščenik pito: kde je Bog, ka to vse dopüsti? I naprej je prišo dober i pravičen Bog i držo je oster sod. Od ednoga dneva do drügoga so bajoneti doli z pušk prišli, puške so vu jarke zlüčali i vsaki se — domo paščo. Je li more biti bolje oster sod povedani nad ednov armadov? Je li je mogo bolje oster sod priti na voditele bojne, kak da je nje armada zapüstila?
Jezuš je zapovedo morji i vetri i vse je tiho gratalo. I tak je včino dober Bog i s nami. Ešče so valovje ne celo na pokoj stopili, pride že čas, da bodete mirovno svoje trüde vživali. Krščenik vu vsem vpamet vzeme božjo roko. Nikdar ne muvi, ne guči proti Bogi.
Obramba granice.
Népszava (Reč ljüdstva) piše: Pred zasedbov vsakoga mesta smo čüli: Érsekujvár se proti postavi, Požun proti stane, Leva proti stane, Komarom proti stane, Ošice proti stane. I vse povsedi se je edno zgodilo: Kričačke so razbežali, kak so se čehi skazali. Proti se postavlati bi brezi vspeha i brezi razuma bilo. Nego zakaj te kričijo i se posli protijo te po vsoj sili domoljubi.
K tem rečam dostavi „Vasvármegye« To piše list vlade. One vlade, štere komisar je dr. Obál Béla, ki štüke vlači na granico i za orožno obrambo granice
stojezerke nametava na ništerne posestnike i deset jezerke na šparkase. Či je obramba brezi razuma, te je pobiranje penez tüdi brezi razuma. Či je obramba potrebna, naj se država skrbi za njo, či je pa ne potrebna, te ta privatna bojna več kvara včini, kak haska. Brezi cila razdraženi sovražnik svoje čemere nad onimi spuni, ki so to privatno bojno s svojimi darami za mogoče včinoli.
Premirje.
Mirna konferencija v Parizi začnola razprave. Med prvimi predmeti je to pitanje, kak se granice novih držav postavijo. Nadale od podmorskih čunov je bil guč. Na prišestno je prepovedano takše ladje delati. Štere pa se še najdejo, se morejo vničiti. Da tak velika vnožina predmetov se tam poguči, bode konferencija dugo trpela. Pravijo, da pred junijom se mir ne podpiše. Drügi mnejo, da to leto se niti ne dokončo konferencija.
Ov tjeden je proklamacija prišla iz Pariza. Na brzojavi je konferencija na znanje dala, da močno osodi silo, s šterov ništere oblasti v posestvo vzemejo krajine, od šterih izjaviti samo konferencija ma pravico. Te sile so znamenje, da one oblasti se ne vüpajo, ka dobijo te zahtevane okrajine i zato ščejo s orožjom osebiti. Vsaki naj se zavüpa na konferencijo, štera šče vsakomi pravične žele spuniti. Pravijo, da to se najbole čehe, rumune i srbe dotiče.
V Erdelskom se Rumuni grozovito obnašajo proti Sekelom, ki so to ne šteli dale prenašati. Delavci i častniki so v streik stopili. Zdaj se pogajanje začne.
Politična stranka Károlyija se je na dvoje raztrgnola. Te menši del je celo socijaldemokratni; ov pa s pörgorskami drži.
V Portugaliji so pred ništeri letah krala Manuela pregnali ludovlado skričali zdaj pa večina šče nazaj kralestvo meti.
V Austriji so židovje i slobodnozidari proti hižnomi zakoni gori stopili, da naj nebode hižni zakon nerazločiva zveza. Krščanska socijalna stranka je proti stanola i predloženje zavrgla.
Peter srbski kral je nevarno betežen. Kralovič Alexander je nameno v Pariz iti na konferenco, ali protüvanje njegovo je odlašeno. Naime v Srbiji je močno gibanje, da ludovlado skrčijo. Bojati se, da či kralevič iz države stopi, se to zares zgodi. Bolševični agitatorje hodijo sem, pa ta i za ludovlado pripravlajo srca.
Vogrska ludovlada nas šče na robstvo spraviti. Ministerium je odredo, da se varašanski i okrožni poslanci vsi odpošlejo. Vladni komisar bode iz ravnitelnih strank imenüval zvestnike. Tak zdaj celo pod židovsko i socijaldemokratno oblast pridemo. To je sloboščina!? V ludovladi vogrskoj ravno krščansko ludstvo nede melo nikšo reč. Nedamo se zepnoti!
Dom i svet. — Glási.
Habsburžani i Hohenzollernci so svoje peneze na Holandskom v varnost spravili. Nemška casarska familija ma na Holandskom 15—20 milijonov mark, Habsburžani pa 100—110 milijonov kron.
V Beltince so bili pozvani Slovenci Salajske županije 17. jan. Vladni komisar v Beltinci šče nastaviti okrajno glavarstvo (szolgabiróság). Lüdstvo je ne privolilo. Ob toj priliki se je zgodilo, da so lüdje za Jugoslavijo kričali.
Oficirje do krumpiče kopali. Vu Beči 4000 oficirov je brezi dela. Podžupana Železne županije prosijo, da bi slobodno prišli krumpiče brat. Plačo bi vu penezah vzeli, samo malo krumpičov bi prosili.
2
NOVINE
1919. febr. 2.
Beltinsko spravišče. Dr. Obál Béla je t. m. 17-oga vküp dao pozvati ništerne vesnice pörgare v Beltince, gde njim je naprej dao, ka Beltince za okrajno glavno mesto šče napraviti, špitao, šole, i. t. d. gori postaviti. — Nazočni pörgarje so to ne privolili, ár ki so nazoči bili, so ne samo od veščanov bili poslani, nego tüdi jugoslávi ki so spravišče prestaviti šteli. Ti spametnejši so previdli, kak dobro bi bilo za nje vse to, ali tej so nanč k reči priti ne mogli! Že pred vojnov so želeli te beltinčarje, ka bi se njim zdaj spunila ta žela, ali jugoslavi so tak zmešali to lüdstvo, ka zdaj či njim ravno kaj dobroga šče vladarstvo, nevüpajo sprijeti. Vladarstvo pa proti njim nešče činiti i tak i naduže ostane tak, kak je bilo dosegamao.
Spravišče pri Gradi. Dr. Obál Bela, vladni komisar je edno spravišče dao vküp pozvati pri Gradi, gde njim je razložo, zakoj je on vöposlani. Slovensko lüdstvo dobi svojo autonomijo, pa v Pešti bo tüdi edna slovenska kancalaja goripostavlena, ka naj kem hitrej pride do ministeriuma naš glas. Novi okrog tüdi neščejo, ar tak mislijo, ka bi to pa novi ter znamenüvalo njim. Nadale je poslüno njihove tožbe, štere bodo silno zvračene.
Mladina, poštüj stareše lüdi! Na beltinskom spravišči je dosta 10—15 letne mladine bilo nazoči. Te so na edno skrivno znamenje, kak žvegle začeli kričati: „Živio Jugoslavia!“ Ali ztem so nika drügo ne dosegnoli, kak samo ka so spravišče mešali. Či še gda ščete edno spravišče držati, vi slovenci zalavske županije, mislim de stokrat bolše, či mladim nepüstite prekričati starejših lüdi!
Ententa pošle v Beč živež, nego opomina na velko šparanje, da pomenjkanje bode trpelo do nove žetve. — V Budapešti so melo probirali za deco v Beči.
V Bakovci so ništeri vojaki se v krčmo spravili pa mesto granice vino stražili. Da so se kak razbijačje ponašali, je ritar opomino, naj mir pa red ne zbuntajo v vesnici. Ti batrivni vitézi so se proti ritari, ki je svojo dužnost spunjavo s tem opominanjom, se postavili i ga strelili. Bolše bi bilo, či bi tej batrivni moži nad drügimi kazali batrivnost. Žalostno je, da ravno oni, ki bi mogli red držati, reberijo delajo pa mirne poštene ludi kolejo.
Letalsko znanje je čas bojne velke napredke včinolo. Zdaj to ščejo na korist sveta obrnoti. Namenijo nastaviti redno letalsko vožnjo, štera bi vseh pet del zemle prikapčila.
„Narodni Svet“ je nastavlen 16. januara v Sakalovcih. Za predsednika narodnega sveta je ednoglasno odebran Dr. Mirko Lenaršich plebanoš na Dolnjem Siniki. „Narodni Svet“ je nastavlen januara 18 v Petrovci, Sodišinci, v Gederovci i na Krajni.
  Stražo kre Müre država plača, nego tak je njihova plača menša, kak na priliko Kermedinskoj narodnoj straži. Do 27 kron na den se povekša z darov prebivalištva. Nameravajo navržti na one, ki dačo plačajo od imetka i vojnoga dobička. Ešče 3—4 tjedna bi bila straža, te čas se odloči na mirovnoj konferenci ka bode s nami. Nego koma pridemo, či mo delavcom tüdi 20—30 kron mogli plačati? Pa te naj po maksimal ceni odvlečejo naše trüde?
Vkraj so spadnoli „sasi“ na Erdeljskom i so spoznali rumunsko oblast. „Ne s lehkim srcom smo razvezali vezalo, štero nas je vezalo k magjarskoj državi, pravijo vu svojem listi. Zdajšnji voditelje države so našo vernost ne s vernostjov nazaj plačali. Oni moži; ki dnes ladajo na Vogrskom, so doli vdarili krono, štera nas je sem pozvala. S tem so sami razrezali ono vezalje, štero je ne magjarske narode k državi vezalo. Z denešnjov državov, štero vsaka trešlika reberije trosi i štere vladari sami ne vejo, ka ščejo, že več nikšega občinstva ne ščemo meti.
Pri Gradi zbrani Slovenci Gradške i Monošterske krajine so ne dovolili, da bi se pri Gradi okrajno glavarstvo (szolgabiróság) nastavilo. Slovenci Monošterske okrajne se ne ščejo odtrgnote od mesta Monoštra.
Določitev severnih mej Jugoslavije. Brzojavno sta pozvana v Pariz slovenskiva profesorja dr. Franc Kovačič ino dr. Matija Slavič z Maribora za volo določitve severnih mej Jugoslavije. Oba sta izdelala natanče elaborat o severnih mejah.
Na Koroškom (Karintia) so hüdi boji bili med Slovencami i Nemcami. Premirje je sklenjeno. Jugoslovani so se pogodili s Taljanami v Trsti.
Nemčija vse svoje trgovinske ladje more prekdati. Vse materijo, štero so nemške čete z francoških fabrik odnesle, more nazaj postaviti. Zlato državne banke morejo spraviti zvüna mesta Berolina, ar bi bolševiki znali kjer peneze poropati. Pa ententa šče meti nemške peneze za oškodnino. Nemški list „Germania« piše, da to želenje ententa je prešanje. Ententa s tem kaže svojo nadvlado nad Nemčijov.
Premeščeni okrajni glavarje. Sinkovich Elek je predjani v Mürsko Soboto, sobočki Horvat Pál je pa djani v Beltince.
Rusini — Ukrajina — na Vogrskom so autonomijo dobili. Že se ščejo zdrüžiti z ukrajncami prek meje. 
Beltinski odgovor. Od beltinskoga spravišča (17. jan.) nam z drüge strani javijo, da je lüdstvo vküpzbrano pravilo: Nikaj nam ne trbe, ne okrajnoga glavarstva (járás), ne cukra, ne petrola, ne trafike. Naše rešenje je v Jugoslaviji.
Gor so strgali šinje pred Jugoslovanami med Srdiščem i Lendavov, da tak žmetneše včinijo zasedanje Zalaegersega.
Čüdno prikazen so vidli v Budimpešti i razglasili po sveti. Vogrsko i Jugoslavija se, prej, zjedinita pod kronov srbskoga krala Petra Karagjorgjeviča. Ka dönok ne zgrüntajo nore glave.
Skupna meja med Čehi in Jugoslovani. Praška „Union“ piše, da je ena najglavnejših vprašanj, skupna meja z Jugoslavijov, tedaj takozvani koridor. Seveda se bodeta Nemčija in Madžarska opirale tomi, da bi lehko še nadalje ločili severne in južne Slovene. Češka republika pa potrebüje to pot iz gospodarskih ozirov, da je pot do Adrije tem trdneje zagotovljena. Tüdi je potreben takši slovenski zid proti valovom pangermanizma, ki bo se vedno močen dovolj, da bo delal europske spore. Raditega je te koridor teliko, kak gotova stvar. Seveda bo 100.000 Nemcov v čehoslovaški državi več, a to nikaj ne, da na kraji so tak jeziki mešani, da se meja ne da natančno potegnoti. Antantini možje so že zdavnaj pritrdili važnosti toga vprašanja in bodo stali na njem, kda pride do besede.
Na podporo so dali z Gradške fare: Žena Kisilak Jožefa 2 K, žena Lapoši Aloisa 5 K, Cör Frančiška 2 K, žena Vukaič Jürja 2 K, Kovač Ferenc 1 K, Bunderla Jožefa 3 K, Škaper Ana 4 K, Bežan Mari 3 K, Farič Jožefa 3 K, Svetec Treza s Ritkarovec 8 K, (na misije 4 K.
Pošta. Sk. v Šprinci. Tožite se, da neredno dobivate „Novine.“ Dajte je reklamirati na pošti. Nika Vas ne košta. — Fr. Kovač. Vi radi plačate, ka do več koštale Novine, či do cele na 4 strani. Vi tak gučite, drugim pa ešče 6 kron dati se milo vidi. Veselim se, da se za „Novine“ zanimate. — Gorski. Ti si li vročekrvi. Pravico maš, slovenščino naših šol moremo braniti. K leti vu prvom razredi de se že slovensko včilo. Bode slovenski abecednik. Što je kriv, da ne mamo slovenskih knig, to zdaj nihajmo.
Nyomatott a Martineum nyomda R.-T. Szombathelyen.