SLOVEN ia

Ano (Leto) VII. Buenos Aires, 8. decembra (diciembre) 1949. Štev. (No.) 49.

Atomska bomba za obrambo Evrope

NAREDIMO KORAK NAPREJ!

fr

Občnemu zboru Društva Slovencev
smo posvetili že par člankov z edinim
namenom, da bi društvo čim popolnejše
dosegalo svoj namen: pomagati mladi
slovenski koloniji v Argentini do gospo¬
darskega, kulturnega in moralnega na¬
predka. Prepričani smo, da ni nikogar
med nami, ki bi ne soglašal z nami v
tem, da nam je društvo nujno potrebno
in da bi ga morali takoj ustanoviti, ako
bi ga še ne imeli.

'<J  približno dveh letih svojega obsta¬
ja je društvo moralo narediti grenko pot
iz začetnih težav v redne razmere. Skra¬
ja je imelo polno nevidnega podrobnega
dela v zvezi z naseljevanjem naših ro¬
jakov v Argentino. Res ni bilo mogoče
ustreči v vsem, kar je kdo želel, zlasti
ne glede stanovanja in primerne na¬
mestitve, vendar je bilo vsak dan veliko
slučajev, ko so se Slovenci zatekali v'
društvo v svojih neprilikah. Ta dolga
vrsta se ni pretrgala prav do danes, ko
so prostori društva na Martinezu posta¬
li zbirališče in zatočišče slovenskih na¬
seljencev.

Prihodnji občni zbor bo imel priliko,
da stori velik korak naprej, da si usta¬
novi gospodarsko organizacijo, ki bo v
okviru pravil skrbela za stare, bolne, de¬
la nezmožne Slovence, ki že pričakujejo
in bodo še pričakovali gmotne pomoči od
naše skupnosti. Nedeljski občni zbor bo
pokazal, ali smo slovenski naseljenci v
Argentini zreli, to je: gospodarsko pre-
vdarni, socijalno misleči in krščansko
čuteči. Ce smo, bomo glasovali za to, da
naša gospodarsko - socijalna organiza¬
cija takoj prične s svojim delovanjem.

Vendar, društvo je dolžno poleg gmot¬
ne opore dajati Slovencem tudi duhovne
hrane. Zato daje vso oporo raznovrstnim
kulturnim stremljenjem: gledališkim

družinam, pevskim zborom, pisateljskim
in umetniškim krožkom, strokovnim gi¬
banjem, fantovskim in dekliškim organi¬
zacijam, dijaštvu in inteligenci, sploh
vsakomur in v vsem, kar more umsko
dvigati naš narod. V isti namen dru¬
štvo zlasti podpira izdajanje dobrih
knjig in listov ter nudi članstvu dobro
branje v svoji knjižnici.

Vprašanje naših najmlajših postaja
vsak dan bolj pereče'. To je brez dvoma
ena velikih nalog, ki čakajo društvo v
bodočnosti.

Še ene stvari ne smemo podcenjevati:
društvo ima namen gojiti osebne stike
med Slovenci in privesti naše ljudi do
tega, da bodo znali pozabili malenkost¬
ne razlike med nami: da se ne bomo šli
več Kranjce in Štajerce in Primorce in
ne več serviljančane in špitalčane, am¬
pak da bomo samo dobri Slovenci

Društvo Slovencev naj bo naša edina
reprezentativna organizacija. Le potom
društva nastopajmo kot skupina v jav¬
nosti. Tako delajo vsi kulturni narodi in
vse kulturne skupine.

Društvo naj bo za nas Slovence to,
kar je pogonski motor pri velikem stro¬
ju: Če je motor zanič, se stroj ustavi, pa
tudi obratno: če so vijaki in kolesa v
stroju zanič, najboljši motor ne spravi
stroja v tek.

Koncem prejšnjega meseca so, kakor
smo že poročali v zadnji številki, zastop¬
niki komunističnih strank na konferenci
Kominforma v Budimpešti ponovno ob¬
ravnavali način, kako se slednjič ven¬

darle otresti Tita in njegovega režima
v središču Balkana. Znova so povdarili,
da je treba Tita ali 1. vreči z notranjo
revolucijo ali pa 2. s posegom, to je
vojno, od zunaj.

La bendicion de Su Santidad
el Papa para los eslovenos

Con anterioridad publicamos ya
la noticia de que los eslovenos en
la Argentina mandamos con motivo
del solemne acto de homenaje al
Monsenor dr. Gregorio Rozman,
obispo de Ljubljana, un telegrama
de filial carino al Santo Padre y fi-
delidad a la Iglesia Catolica.

Mediante el Nuncio Apostolico
en Bs. Aires contesto la Secretaria
de Estado del Vaticano la contesta-
cion dirigida al Monsenor dr. Gre¬
gorio Rozman en los siguientes tdr-
minos:

"Segun el encargo del Secretario
del Estado del Vaticano tengo el
agrado de participar a Vuestra
Excelencia de que Su Santidad ha-
bia recibido el telegrama de los
eslovenos residentes en la Argenti¬
na, en el cual expresan su fidelidad
y adhesion filial hacia el Lugarte-
niente de lesucristo.

Su Santidad desea que se haga
extensiva Su alegria sobre los ter-
minos calurosos de carino expresa-
do en ese telegrama y les envia su
bendicidn apostolico.

De Vuestra Excelencia Revdma
admo in Domino

t JOSE FIETTA,
Nuncio Apostolico

Sočiju ob črnem morju. — Mnogo ko¬
munistov pa se pripravlja na odskok
tudi v Franciji, v tej tradicionalni deželi
sektarstva in razkolništva. V okolici
Thoreza in Duclosa, dveh glavnih vodi¬
teljev partije v Franciji, se pojavljajo
ljudje, ki govore in pišejo, “da ima Mos¬
kva pravico voditi proletarsko fronto
komunizma, nima pa pravice zniževati
stopnjo francoske kulture in civilizacije
na stopnjo zaostalih kirgiških plemen v
Srednji Aziji.”

Angleškem Imperiju

listično vlado. Seveda gredo listi v Lon¬
donu v tej vrsti volilnih napovedanj po
tej črti naprej in še bolj odločno napo¬
vedujejo, da bo tudi v Angliji pri vo¬
litvah prihodnje leto zmagala konserva¬
tivna stranka.

Socialistične vlade v Novi Zelandiji,
Avstraliji in v Angliji pa so dale med¬
narodni politiki velika imena treh mož,
ki so globoko zastavili temelje protiko¬
munistični fronti v svetu. V imenu No¬
ve Zelandije je bil Frazer tisti, ki je
zlasti na konferencah UNO zavračal in
razkrinkaval manevre sovjetov. Veliko
ime je v tej vrsti tudi ime avstralskega
zunanjega ministra Evata. V imenu An¬
glije pa je bil Bevin tisti, ki je bil po¬
gosto trši nasprotnik Molotova in Vi¬
šinskega, kakor pa njegov sosed ia
USA. Dočim bi konservativni ali pa li¬
beralni režimi v fronti proti komuniz¬
mu bili naravni glasniki interesov in
idej srednjega sloja, so bili zunanji mi-
(Nadaljevanje na 2. strani)

V Angliji in v U.S.A. računajo z možnostjo vojne na Balkanu

V Washingtonu je položil prisego no¬
vi veleposlanik v Beogradu Allen. Ko
so objavili to novico, so listi pisali, da
se jasno vidi velika nevarnost vojne, ki
preti Jugoslaviji. Na konferenci Komin¬
forma so v Budimpešti govorili samo o
tem. Zato odhaja Allen v Beograd na
silno važno in težavno mesto, kjer se
odpira cela vrsta nenadnih presenečenj.
Pred Allenom je bil v Beogradu za ame¬
riškega veleposlanika Cavendish Canon,
čigar največji diplomatski uspeh je rav¬
no ta, da je znal zabiti klin razkola med
Moskvo in Beograd. Cavendish Canon je
svojo nalogo opravil, za njim prihaja
tisti ameriški diplomat, ki slovi za naj¬
boljšo karto tam, kjer je treba koristiti
Ameriki v vojnih časih.

V USA sicer jasno o kako neposredni
vojni nevarnosti niso pisali. Pač pa so
to nevarnost tem jasneje orisali angle¬
ški listi in zastopniki angleške vlade v

Procesi v Sofiji, Varšavi, Pragi in Bukarešti

Kominformovci pa se ne pripravljajo
samo na boj proti zunanjemu nasprotni¬
ku. Mnogo takih in enakih imajo še v
svojih vrstah; če do hrupnih in učinko¬
vitih dejanj proti Titu ne bo prišlo do¬
volj hitro, pa bodo bučnost svojih akcij
nadomestili z vrsto procesov, povsod
proti komunistom štev. 2 in ti so: v
Bolgariji Trajčo Kostov, v Varšavi Go-
mulka, v Pragi dr. Clementis in v Bu¬
karešti Ana Pauker. Trajčo Kostov je
zaprt že od pomladi tega leta in je v
obsežni preiskavi že vse priznal, kako
je skušal umoriti Dimitrova in se po¬
staviti na stran Tita, kateremu bi pre¬
pustil Bolgarijo, oboje po nalogu angleš¬
kih vohunov. — V Pragi je dr. Clemen¬
tis samo še imenoma zunanji minister;
že dolgo sedi ob njem v uradu zastopnik
tajne policije. — V Varšavi pripravljajo
proces proti bivšemu generalnemu taj¬
niku poljske kom. partije Gomulki. — V
Bukarešti pa zahaja solnce milosti Ani
Pauker, veledami svetovnega komuniz¬
ma, ki je v svojih velikih dneh imela
pravico ob vsaki uri klicati na telefon
samega Stalina in z njim izmenjavati
misli o bodočnosti komunizma. Glavni
očitek: tajne fonde romunske komunis¬
tične stranke je odpravljala čez mejo v
Švico in o tem ni obvestila Kremlja.

V nedeljo je prilika, da pregledamo
ta stroj. Preglejmo odbor-motor: popra¬
vimo ga, če peša; zamenjajmo ga, če ne
služi več. Pa tudi svoje vrste-stroj pre¬
glejmo: privijmo vijake, ki popuščajo in
prilijmo olja, če med kolesjem škriplje.

Kako malo dobre volje je treba, da bo
šlo vse bolje — in sicer vsak dan bolje
naprej!

raznih izjavah. Njih bistvo je: ako kre¬
nejo sovjetske čete v vojni pohod proti
Titu, tedaj to ne bo ostal omejen vojni
slučaj in bodo v Angliji posegli v obram¬
bo neodvisnosti majhnih držav. Titovi
zastopniki pa so itak že ves čas trdili,
da bi vojni pohod proti Jug. ne ostal o-
mejen vojni konflikt, ampak bi mu sle¬
dil splošen snopad, nova svetovna vojna.

Kominformovci so omenili v enem iz¬
med komentarjev, da bi mogel biti o-
bračun s Titom nekaj nenadnega, nekaj
bliskovitega. Bliskovitost Hitlerjeve
strategije pa bi tokrat že slonela na po¬
slednjih iznajdbah, na atomski energiji.

Toda na zahodu tudi s tem računajo;
po konferenci vojaških strokovnjakov
in vojnih ministrov držav Atlantskega
pakta objavljajo sedaj londonski listi no¬
vico, da je bilo na teh posvetih sklenje¬
no uporabiti tudi atomsko bombo za
obrambo Evrope.

Seveda ima ta akcija Moskve, ki ta¬
ko policijsko posega v notranje življenje
posameznih satelitov, da že dolgo ne
more biti več govora sploh še o kaki
neodvisnosti teh držav, tudi svoje posle¬
dice, zlasti med komunisti na zahodu
Evrope. Prvi je odskočil od te linije an¬
gleški filokomunistični poslanec finsko-
madžarske krvi Koni Ziliacus, ki j^ v
protest proti gonji okoli Tita izstopil iz
londonske Zveze prijateljev Sovjetske
zveze. Stalin je s tem izgubil pomemb¬
nega agitatorja v Angliji; Ziliacus je
še do nedavnega imel čast in pravico
obiskovati Stalina celo v njegovi vili v

Preokret na desno v

Prve volitve po delavski zmagi v An¬
gliji v letu 1945 so bile v angleškem
imperiju v Južni Afriki, kjer je zma¬
gala nacionalistična stranka, ki jo vo¬
di Mallan. Režim maršala Smutsa se je
moral umakniti pred vlado skrajne des¬
nice. Letos so volitve v Novi Zelandiji
in v Avstraliji. V Novi Zelandiji je bil
zadnjo nedeljo poražen režim socialis¬
tične stranke, ki mu je načeloval Fra¬
zer in na čelu konservativne stranke bo
v nekaj tednih prevzel vlado vodja kon¬
servativcev Holland. Med prvimi ukrepi
te vlade bo ukinitev novozelandske am¬
basade v Moskvi in ostrejši nastop pro¬
ti kom. stranki, čez nekaj tednov bodo
volitve v Avstraliji, kjer ima večino so¬
cialistična stranka; ta vlada pa je v zad¬
njem času mnogo izgubila, ker je mo¬
rala dopustiti, da so vodstvo velikih
stavk dobili v roke voditelji skrajne le¬
vice. Mnogi napovedujejo, da bo pri vo¬
litvah v Avstraliji zmagala liberalna
stranka in nadomestila dosedanjo socia-

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. (No.) 49.

Atom in njegova energija

štiri leta potekajo, odkar sta prvi
atomski bombi pačili na cvetoči ja¬
ponski mesti Hirošimo in Nagasa¬
ki. Pod vtisom njunega razdiralne¬
ga učinka je japonska vlada ponu¬
dila brezpogojno predajo Ameriki
in se je s tem druga svetovna voj¬
na končala.

Mnogo se je tiste dni govorilo
in pLalo o novih bombah, veliko
ugibalo o novi atomski energiji in
Vstajali soi že celo preroki, ki so
trdili, da se je z odkritjem te no¬
ve sile začela nova doba v človeš¬
ki zgodovini, doba, v kateri se bo
človeštvo ali povzpelo na neslute
ne višine blagostanja in miru ali
pa z novim odkritjem zgrmelo v
propast in uničenje. Na račun a-
tomske energije se je razvila tudi
silna propaganda za ali proti voj¬
ni dip.omaciji v njeni borbi za ob¬
last nad svetom. Tudi mi smo bra¬
li in še danes beremo skoro vsak
dan nove in nove izjave o važnosti
in uč nkovitosti atomske energije,
o možnostih njene uporabe v voj¬
ne in industrijske namene, o ugod¬
nih vplivih novega odkritja na me¬
dicinsko znanost itd. Težko pa si
je samo iz izjav in redkih člankov
o tem problemu ustvariti vsaj
približen pojem o tem, kaj je
atomska energija in kako jo prido¬
bivajo, še manj pa, koliko naporov
in materijalnih sredstev je bilo
treba za ostvaritev takega “po¬
djetja” za proizvajanje atomske e-
nergije.

Naj omenimo zato nekaj osnov¬
nih pojmov o sestavi tvarine, ma¬
terije: sestavljena je iz neštetih
majhnih delcev, iz molekul, te pa
iz atomov, ki pa so zopet sestav¬
ljeni iz jedra — protona in dolo¬
čenega števila elektronov, ki kro¬
žijo okoli jedra. Predstavljajmo si
atom kot sončni sistem, v katerem
je sonce jedro, planeti, kakor je
n. pr. naša zemlja, pa elektroni, ki
krožijo okoli sonca - jedra. Tak je
atom. In t'sta sila, ki žene elektro¬
ne okoli jedra, je atomska energi-

(Nadaljevanje s 1. strani)
nistri socialističnih vlad tisti, ki so s
svojo fronto proti komunizmu v medna¬
rodnem delavskem gibanju ohranili ve¬
liko večino delavstva v vrstah, ki kora¬
kajo proč od komunizma.

MAO TSE PRAVI, DA .TE KONEC
DRŽAVLJANSKE VOJNE NA
KITAJSKEM

Čunking, zadnja prestolnica naciona¬
listične Kitajske, je padel in sedaj drve
komunisti proti čengtuju, kamor se je
hotela rešiti vlada maršala Čangkajška.
Skromna armada nekaj desettisočev na¬
cionalistov skuša rešiti te zadnje posto¬
janke. Predsednik republike Lingcujen
je iz Hongkonga odpotoval v USA,
kjer meni dobiti pomoč in razumevanje
za obrambo v jugozapadni Kitajski, ki
da se lahko še dolgo brani, toda vpra¬
šanje je, ali bo ta pomoč še pravočasna.

Med tem pa je vodja komunistov Mao
Tse iz Peipinga po radiu objavil, da je
državljanske vojne na Kitajskem konec.
Odpora proti komunistom v jugozahodni
Kitajski da ni več in vojakom svoje voj¬
ske napoveduje, da se bodo lahko vrnili
na svoje domove. Kajti mnogo je razde¬
janega in uničenega in kitajska država
bo sedaj krvavo rabila roke 4 miljonov
vojakov, ki jih misli odpustiti iz vojne
službe, da gredo na delo obnove in uva¬
janja komunističnega reda,

ja. Atom je torej pravo pravcato
vsemirje v malem, v takem maj¬
hnem obsegu, da ga niti z najooij-
šim mikroskopom ni mogoče vide¬
ti. Zato iz tega sledi tudi dejstvo,
da je vsake tvarine prav za prav
silno malo, ker je skoro ves volu¬
men, ki ga zavzema kako telo se¬
stavljen iz praznega prostora. E-
lektroni so namreč od jedra v ato¬
mu tako zelo oddaljeni, kakor so
zemlja ali drugi planeti od svoje¬
ga jedra — sonca — če primerja¬
mo velikost atomskega vsemirja s
sončnim. Ogromne praznine so v
enem in drugem. Če bi torej hote¬
li to praz nino zmanjšati ali pa jo
sploh odpraviti s tem, da bi elek¬
trone popolnoma združili z jedrom,
bi se n. pr. človeško; telo skrčilo v
tako majhen delček snovi, da bi
ga komaj opazili z dobrim mikro¬
skopom. Naša zemlja bi se na tak
način skrčila v kroglo s premerom
komaj 800 metrov.

Skrivnostno sestavo atoma je 1.
1911 odkril Anglež Ernest Ruthe-
ford, za njim pa so svetovni fiziki,
kakor Thomson, Moseley, Bohr,
Fermi, Millikan, Compton. Urey
in drugi prišli do naslednjih zak¬
ljučkov:

Povprečen premer molekule je
dve desetmilijoninki milimetra
(0.0000002). Molekule so sestav¬
ljene iz atomov, tako majhnih, da
se jih lahko pet milijonov posta¬
vi yl vrsto eden za drugim znotraj
pike, s katero se konča ta stavek.
Atom je pa potem sestavljen, ka¬
kor smo že zgoraj omenili, z jed¬
ra - protona in elektronov. Po te¬
ži je proton 1840 krat težji od elek¬
trona, po premeru pa 1800 krat
manjši od njega. Hitrost, s kate¬
ro se sučejo elektroni okoli jedra
je v gotovih primerih večja od hi¬
trosti svetlobe, t. j. 300.000 km na
sekundo. To neprestano gibanje
z vsenrrsko hitrostjo elektronov
okoli jedra je atomska energija,
če bi bilo mogoče praktično izrabi¬
ti to silo, bi zadostoval košček pre¬
moga, pa bi z atomsko energijo,
ki jo ima v sebi, lahko 20.000 ton¬
ska ladja dvakrat prevozila Atlan-
ski ocean.

Kako proizvajajo atomsko ener¬
gijo? To je skrivnost, ki je Zdr
Am. Države, ne izdajo. Princip
je pač v tem: razbiti atom, to se
pravi, spraviti elektrone iz n j iho-
vega naravnega tira, tako da od¬
lete proč od jedra vsak v svojo
smer. V tem je tudi učinek eks¬
plozije atomske bombe. Za proiz¬
vajanje atomske energije uporab¬
ljajo uran (U-238), ki je radioak¬
tiven. Največja ležišča urana so
v USA, Kanadi in v belgijskem
Kongu v Afriki. Na j več j e in glav¬
ne atomske tovarne so v USA:
Oak Ridge, Hanford in Los Ala-
mos. V Oak Ridge izdelujeje ra¬
dioaktivne snovi, ki jih uporabila-
jo za znanstvene poskuse v orožju,
industrji in medicini, v Hanfor-
du izdelujejo plutonij, v Los Ala-
mos pa atomske bombe.

Prvi poskusi z atomsko energi¬
jo so bili v USA izvršeni 2. decem¬
bra 1942. V Oak Ridge so za po¬
sebne laboratorije zgradili v ta na¬
men 150 poslopij, za elektromag-
netične naprave so postavili 170
zgradb, kar je stala  nad
400,000.000 dolarjev (več kakor

gradnja panamskega prekopa).
Treba je b.lo izdelati načrte in po
tem sestaviti na tisoče doslej ne¬
znanih strojev iz materijala, ki
vzdrži ogromen pritisk ob sproš¬
čanju atomske energije. Sestavili
so n. pr. več po 70 metrov dolgih
magnetov z ogromno privlačno si¬
lo. Izdelati je bilo treba za delo v
bi žini teh magnetov orodje iz ne-
magnetne snovi, pa vendar trde in
zdržljive. Sestavili so posebno “li¬
ro” za merjenje elektronskih hit¬
rosti do točnosti milijardinke se¬
kunde in izboljšali “tehtnico” za
tehtanje nevidnih delcev, ki niso
težji od milijoninke miligrama.

Brezhibno delovanje neštetih
strojev je popolnoma zavarovano
s kontrolnimi napravami, prav ta¬
ko življenje ljudi, ki so tam zapo¬
sleni. Kontrolne naprave deluj e-
j o avtomatično, prav tako se av¬
tomatično izmenjavajo posamezni
deli strojev. Izrabljene dele odva¬
žajo na oddaljena mesta, kjer jih
zakopavajo v zemljo, da ne bi ško¬
dovali prebivalstvu zaradi radio¬
aktivnosti. Tudi vozila, ki jih pri
prevažanju uporabljajo, po dolo¬
čenem času zakopljejo in pripelje
jo nova.

Zanimivo bi bilo vedeti, kdaj in
kako bo možno uporabljati atom¬
sko energijo v praktične namene.
Kot pogonsko silo jo bodo morda
lahko uporabljali že v dveh ali treh
letih, seveda v glavnem le iz dose¬
danjih atomskih središč v USA.
V poštev bo' v prvi vrsti prišla kot
pogonska sila v elektrarnah in ra¬
čunajo, da bo zlasti v krajih, kjer
primanjkuje bodisi vode ali pre¬
moga in lesa, cenejša, kakor pri¬
dobivanje pogonske sile na dose¬
danji način, potom hidrocentral..
Razvija pa se zaenkrat — in to je
razumljivo zaradi splošnega sve¬
tovnega položaja — proučevanje
in uporaba atomske energije le za
vojaške namene.

MEDNARODNA USTANOVA
ZA BEGUNCE

Iz Ženeve poročajo, da se bo podala
začetkom prihodnjega leta na studijsko
pot po svetu komisija petih članov, ki
bo proučevala možnost za odhod iz Ev¬
rope na nove domove za tiste begunce,
ki jih drugod ne marajo, ker so “malo
zaželjeni.” Gre pri tem predvsem za u-
sod<x oseb, ki so čez 45 let stare, pa še
sposobne za delo, za ženske, ki žive za¬
puščene v raznih taboriščih z otroki ali
pa brez otrok in pa za intelektualce, ki
jih je nad 26.000 takih, ki se bodo mora¬
li odločiti za čisto nov poklic ročnega
dela, ker s svojim poklicnim delom ne
bodo mogli najti zaposlitve.

Ta komisija bo sedaj šla v razne drža¬
ve sveta in skušala razčistiti možnost
za prihod vseh teh. Napovedujejo pa,
da bo komisija morala premagati velike
teževe, ako bo hotela prepričati posa¬
mezne vlade, da so možje, stari čez 45
let, še lahko koristni delavci; da matere,
ki imajo otroke na pr. 16 let stare tudi
lahko računajo na delo in zaslužek
otrok, itd.

UNO ZA BEGUNCE
Glavna skupščina UNO je vkljub opo¬
ziciji sovjetov in njih salitelitov odobri¬
la, da se pri UNO ustanovi poseben Vi¬
soki komisarijat za begunce (DP). Tajr
ništvo UNO je ugotovilo, da bo po kon¬
cu IRO v začetku januarja 1951. še ved¬
no nad 400.000 beguncev za katere bo
treba skrbeti.

Poravnajte naročnino

ARGENTINA

Predsednik republike general Juan D.
Peron je prejšnjo soboto povabil k sebi
v vladno palačo svoje ministre, glavne¬
ga državnega pravobranilca in domače
ter inozemske časnikarje. Vsem je iz¬
javil, da bo vložil tožbo proti vsem
obrekovalcem in tudi listom, ki so ta
obrekovanja objavili, da si je v času,
odkar je predsednik republike pridobil
veliko premoženje. Slovesno je izjavil,
da je ob nastopu predsedniške službe
podal pismeno izjavo državnemu pra¬
vobranilcu o vsem svojem privatnem
premoženju. Pod prisego izjavlja, da
drugega premoženja tudi sedaj nima
nobenega, razen onega, ki ga je že imel
prej, bodisi, da je bilo njegovo osebno,
ali pa ga je podedoval od svojega oče¬
ta. Posamezne časnikarje je naprosil,
da so pred vsemi navzočimi odpirali za¬
pečatene kuverte, v katerih so bile nje¬
gove izjave o premoženjskem stanju ob
vstopu v predsedniško palačo, ki jih je
tedaj pod prisego podal državnemu
pravobranilcu. — V njih je pa bi¬
lo potrjeno to, kar je predsednik že
sam prej sporočil vsem navzočim. Pred¬
sednik je končno izjavil tudi to, da je
s svojo soprogo go Marijo Evo Duarte
de Peron napravil oporoko, da bo po
njuni smrtni prešla njuna estancija v
San Vicente v last pokrajinske vlade v
La Plati. Pravtako je poudarjal pra¬
vico, ki jo ima narod, da ve za vsako
dejanje svojega prvega uradnika in tu¬
di za njegovo premoženjsko stanje pred
nastopom predsedniške službe in po pre¬
nehanju iste.

Dan rezervistov bodo v nedeljo pro¬
slavili v Capitalu z velikim vojaškim
sprevodom na Majski trg, kjer bo nav¬
zoč tudi predsednik republike.

Na praznik Brezmadežne so bile po
vseh tukajšnjih cerkvah zaključene Ma¬
rijine pobožnosti, ki smo jih doma ime¬
li v mesecu maju. V vseh župnih crkvah
je bilo tudi slovesno prvo obhajilo otrok.

“Marcha de la Constitucion Peronista”

je po sklepu vlade za provinco Santa Fe
postala uradna koračnica te province.

Stavka delavstva v sladkorni industri¬
ji, ki je trajala dalj časa, je končana. Ob
tej priliki je govoril tudi predsednik re¬
publike in napovedal zboljšanje gmotne¬
ga položaja delavstva. Odkril je pa tudi
vse ozadje te stavke, ki so jo organi¬
zirali komunistični elementi in hoteli
tudi izrabiti v svoje politične namene.

Rev. Figallo, župnik cerkve sv. Julije,
velik prijatelj in dobrotnik slovenskih
novonaseljencev v Argentini, je te dni
odpotoval v Italijo. V Rimu se bo ude¬
ležil tudi slavnosti ob proglasitvi sve¬
tega leta. Domov se bo vrnil čez tri me¬
sece.

Sindikat .trgovskih nameščencev je
imel te dni v Bs. Airesu svoj kongres.
Udeležila sta se ga tudi predsednik re¬
publike s gospo soprogo, notranji minis¬
ter Borlenghi in guverner province Bs.
Aires polkovnik Mercante, sta na kon¬
gresu tudi govorila o delu, ki ga je do-
sedaj izvršila Peronova vlada. Zborovalci
so predsedniku in njegovi soprogi pri¬
rejali navdušene ovacije.

Neznosna vročina je pritisnila v Bs.
Airesu in v istoimenski provinci prej¬
šnjo nedeljo in ponedeljek. V nedeljo je
kazal termometer v senci 32 stopinj, v
ponedeljek se je pa povzpel kar na 38.2
stopinj. V razne ambulance se je mora¬
lo zateči okoli 40 ljudi radi večjih in
manjših napadov solnčarice. V ponede¬
ljek je v nekaterih predelih mesta pad¬
lo nekaj dežja in se je zaradi tega oz¬
račje malo ohladilo.

Štev. (No.) 49.

SVOBODNA SLOVENIJA

Strem 3.

Novice iz

MIHA MARINKO NAVDUŠUJE

ZBEGANE KOMUNISTE

V Mariboru je bila 16. novembra kon¬
ferenca KPS. Na njo je prišel tudi taj¬
nik CK KPS Miha Marinko in je zboro¬
valcem razlagal tudi sedanji svetovni
položaj in ‘ugled’ sedanjega komunistič¬
nega režima doma v svetu. Med drugim
je navajal da je “naše ljudstvo spozna¬
lo, da je borba Sovjetske zveze vse prej,
kot borba za mir in borba za enako¬
pravnost narodov, odnosno borba proti
imperializmu. Nismo tudi osamljeni, kot
trobijo to kominformovska trobila. Naš
ugled v Franciji, Italiji, Švici in celo v
Ameriki in Avstriji raste. Naši ljudje,
ki potujejo po teh deželah čujejo v Av¬
striji: Vam je lahko, ko imate Tita in
tako vodstvo. To, da imamo pri nas še
nakaznice, razumejo, da naša proizvod¬
nja sicer že daleč prekaša predvojno, da
pa ne dohaja, hitre rasti kupne moči na¬
ših delovnih ljudi. Te simpatije naraš¬
čajo zaradi našega ponosnega stališča,
ki zna razgaljati zakulisno politiko za-
pada in vzhoda.

Tako Marinko. Njegova gornja izjava
je doma vzbudila precej smeha. Ljudje
so namreč šele iz njegovih ust zvedeli
za “veličino” današnjih komunističnih
nasilnikov, proti katerim so državniki
in politiki v zahodnem svobodnem svetu
pravi šolarčki in da so zato narodi do¬
ma lahko “srečni”, ker je njihova usoda
tako “varno spravljena v rokah tako
sposobnih mož”. Ko je Miha Marinko
govoril gornje stavke, mu niso verjeli
niti komunisti, ki jih je imel pred se¬
boj, kaj šele ogromna večina naroda, ki
je pod sedanjo komunistično diktaturo
popolnoma brezpravna raja ter na mi¬
lost in nemilost izročena rabljem zlo¬
glasne OZNE.

Pa tudi Marinka samega je končno
zaskrbela bodočnost sedanjega režima,
ko je izjavljal: “Izgleda, da nas hoče
Sovjetska zveza na vsak način pahniti v
tabor imperialistov, da bi tam iskali za¬
ščite. Sovjetsko barantanje z ameriški¬
mi imperialisti nas navaja na misel, da
bi se radi pobotali z Amerikanci, kako
bi nas spravili s sveta z razdelitvijo
“pol na pol”, kakor so se to svoj čas že
razgovarjali z Angleži”...

NAPAD NA AKTIVISTA

V Brežicah je bila 18. nov. razprava
pod predstedstvom Mirka Kušarja proti
štirim storilcem iz Malega Podloga, ki
so 2. oktobra napadli in s koli pobili
okrajnega aktivista Staneta Štucina, ta¬
ko, da je drugega dne umrl. Titov ko¬
munistični tisk pravi, da je razprava
pokazala “strahotne posledice reakcio¬
narnih sovražnih odnosov obtožencev, ki
niso bili člani nobene mladinske ali mno¬
žične organizacije, do “ljudske oblasti”.
Štucin je deloval v komisiji za oddajo
prešičev. Zvečer se je ustavil v gostilni
v Podlogu, kjer so ga spoznali, da je
bil pri komisiji za odkup. Ko se je od¬
peljal s kolesom, so ga na cesti napadli
24. letni mesarski pomočnik Franc Av¬
guštin ter kmečki sinovi Martin Kerin,
Branko Košir, Martin Bajc in čevljar¬
ski pomočnik Martin Mežič. Sodba: Av¬
guštin na smrt z ustrelitvijo, Kerin 20
let, Bajc 10 let, Košir 4 leta. Komunis¬
tični tisk poročilo zaključuje z ugotovi¬
tvijo, da so bili storilci “pod idejnim
vplivom kulakov”.

Gradbena dela pri poštni palači v
Ljubljani, ki bo stala na glavnem kolo¬
dvoru že eno leto počivajo, ker češka
tvrdka, s katero je bila že leta 1946.
sklenjena pogodba za dobavo telefonske
centrale, ni dostavila naprav. Zdaj so
sklenili pogodbo z drugo tvrdko, ki bo

Slovenije

telefonsko centralo preskrbela do julija
meseca.

Procesi na tekočem traku. Kmet Vid
Komotar je utajil 465 kg pšenice in opu¬
stil prijavo 2 travnikov. Žena Antonija
je za to vedela. Obsojena sta bila oba,
mož na 7 mesecev, žena pa na 6 mese¬
cev zapora, na plačilo 8.000 dinarjev in
na zaplembo pšenice. Emil Navinšek,
brivec v Ljubljani, se je moral zagova¬
rjati pred sodiščem zaradi lažnih davč¬
nih prijav. Lani je prijavil 54.000 din
čistega dobička, revizija pa je ugotovila
389.000. Svojo krivdo je v celoti priznal
in je bil obsojen na 8 mesecev zapora
in na 150.000 din. kazni.

Hrastniški rudarji prepočasi izpolnju¬
jejo obljube: obvezali so se, da bodo na¬
pravil 908 delovnih izmen v prostem ča¬
su za izpolnitev “plana”. Do 3. novem¬
bra so jih pa napravili samo 314. Ko¬
munistični tisk jih prijemlje za dano
obljubo in priganja k še večjim stori¬
tvam. Seveda v prostem času.

V Sloveniji je začel pregled in popis
posevkov. Rezultatov še ni. Komunisti
so za to službo organizirali 30.000 ak¬
tivistov in članov “množičnih organiza¬
cij”. Komunistični tisk jim je za delo
dal naslednji napotek: “Potrebna je vsa
odločnost in ostrina, pa čeprav bo zara¬

di tega marsikateremu špekulantu in
malomarnemu evidentičarju vroče”.

Umrl je Viktor Gostiša, primarij žen¬
ske bolnišnice v Novem mestu v p.

KDO BO KRIV, ČE BO KAMNIČANE
ZEBLO?

Tako se sprašuje titov komunistični
tisk v Ljubljani v drugi polovici novem¬
bra. Navaja podatke, ki nazorno prika¬
zujejo vso napihnjenost in zlaganost
raznih komunističnih “uspehov”. Takole
pravi: Sindikalna brigada “Jakob Žena”
je skozi več mesecev pripravila v gozdo¬
vih Kamniške Bistrice nad 4.000 kub.
metrov drv, ki pa — jasno — nočejo sa¬
me priti v Kamnik. Brigada že več me¬
secev pritiska razne kljuke zaradi pre¬
voza; komandant hodi, kakor v začara¬
nem krogu: od gozdne uprave do okraj¬
nega poverjenika za gozdarstvo, pa na
notranji odsek, pa na okrajno kontrolno
komisijo itd. potrebnih voznikov pa ni
od nikoder. V Kamniškem okraju imajo
nad 3.000 konj, pa ni dobiti 20 voznikov.
Brigadirji hodijo sami okoli in iščejo
voznika, pa so na tej poti spoznali ve3
papirnati dirindaj in humbug mobiliza¬
cije “voznikov”. V Komendi, Zalogi,
Jaršah, Dobrovi, Mengšu in drugod so
hodili vozniki, ti pa lepo sedijo doma in
se ne ganejo kljub odločbam. Brigadi¬
rjem so se vozniki le na široko smeja¬
li”. . .

Slovenci v Argentini

Buenos Aires, 7. decembra

Občni zbor IDNAVE

V nedeljo, 18. decembra bo ob enaj¬
stih dop. (po sv. maši) v dvorani na
Belgrano občni zbor IDNAVE z nasled¬
njim dnevnim redom:

1. Čitanje zapisnika zadnjega občne¬
ga zbora; 2. Poročila vseh članov Ci¬
pra vnega in nadzornega odbora; 3. Gla¬
sovanje o razrešnici; 4. Volitev uprav¬
nega in nadzornega odbora ter razsodi¬
šča; 5. Predlogi; 6. Slučajnosti.

Kandidatne liste in predloge je treba
staviti pismeno in jih poslati tajniku
najkasneje tri dni pred občnim zborom.

STAVBIŠČA V LANUSU

Vse kupce stavbišč iz prve skupine
vabimo, da pridejo v nedeljo dne 18.
dec. ob 15 uri na lice mesta. Tu si bo
vsak kupec ogledal že omejičen svoj
lot. Kdor je kupnino po začasnem obra¬
čunu že plačal, bo zemljišče takoj pre¬
vzel v posest in popolno last. Isto velja
tudi za one, ki bodo do tega dne kupni¬
no poravnali. Z ostalimi se bomo glede
lastnine z vsakim posebej dogovorili.
Nujno prosimo vse prizadete, da se
medsebojno obvestite in pridete gotovo
prav vsi. V slučaju skrajno slabega vre¬
mena se sestanek odgodi in ga bomo
sklicali pozneje. — Odbor.

VEČER SLOVENSKIH PISATELJEV

Pisateljska družina France Balantič v
Buenos Airesu priredi v nedeljo dne 18.
decembra ob 6. uri v dvorani sv. Julije

svoj letošnji recitacijski večer v spomin
šestletnice smrti mladega vrstnika
Franceta Balantiča. Ta družina ima na¬
men, vsako leto se spomniti na kak na¬
čin pesnika, ki ga nosi v svojem naslo¬
vu. Letos ima v načrtu recitcijo pesmi
in povesti članov, ki so med nami, stva¬
ri, ki so bile napisane v Argentini. Slo¬
venski pisatelj in pesnik v emigraciji se
zaveda, da mora zastaviti svoje pero in
svojo umetnost v čas, ki gre z nami, ter
nam biti oblikovalec življenja, ki hodi z
nami v spominih nazaj v čas našega bo¬
ja, v borbah za obstanek na soncu in v
gradnji nove naše bodočnosti, ki hodi s
pesnikom kot sen novih dni. Mislim, da
ni treba poudarjati, naj občinstvo z lju¬
beznijo spremlja ustvarjanje svojih pi¬
sateljev in naj nastavi uho in srce nji¬
hovim zgodbam in pesmi, umetnosti slo¬
venske besede.

Božična števila Svobodne Slovenije bo
izšla 22. decembra.

Božične čestitke nam dostavite pra¬
vočasno, da jih bomo lahko objavili v
tej številki!

Miklavževanje. Kakor lani je tudi le¬
tos Društvo Slovencev priredilo svetega
Miklavža za svoje otroke in tudi za od¬
rasle. V cerkveni dvorani svete Julije je
bila igrica kot uvod v prihod svetega
Miklavža. Sveti Miklavž je v vezani be¬
sedi podal pregled letošnjih dogodkov v
društvu, potem pa dal kopo dobrih nau¬
kov mladini ob izročanju raznih daril.

Prevzvišeni z rojaki na vrtu Sinigojeve domačije w Cinco Saltos.

Koledar Svobodne Slovenije
za leto 1950.

V tisku je in bo v najkrajšem času
izšel KOLEDAR SVOBODNE SLOVE¬
NIJE za leto 1950, že drugi, odkar smo
v Argentini, že lanski koledar je vzbu¬
dil splošno zanimanje in občudovanje,
letošnji ga pa v mnogočem presega. Nih¬
če ne bo razočaran, kdor si ga bo kupil;
in kdor si ga bo naročil v prednaročilu
in v PREDPLAČILU TUDI PLAČAL 17
PESOV, bo lahko še posebej vesel, ker
bo prihranil nekaj denarja, ker bi ga
pozneje gotovo hotel imeti.

Lanski koledar je bil posvečen BE¬
GUNSTVU z doma in bivanju po TA¬
BORIŠČIH, letošnji pa bo vseboval
predvsem zgodbe slovenskega NASE-
LJENSTVA po vseh kontinentih: bo

koledar slovenskih naseljencev v Argen¬
tini, U. S. A., Kanadi, Avstraliji, Chi-
Vju, Braziliji, Venezueli, Angliji pa tr¬
di še ostankov bivanja na evropskem
kontinentu. Podobe tega našega razme¬
tavanja po svetu bo nudil koledar v be¬
sedi in — sliki. Pa to je samo glavna
oznaka Koledarja, v čemer se bistveno
razlikuje od lanskega. Ob tej priliki pa
opozarjamo še posebej na poslanico pred¬
sednika dr. MIHE KREKA, v kateri
z nazorno besedo podaja jasno politični
položaj slovenskega begunca in sploh
konstelacijo slovenskega problema v
sklopu današnje svetovne zmede. Potem
besede našega škofa dr. ROŽMANA, ki
jih nam je poslal s Clevelanda. Podučni
članki prelata dr. ODARJA (o izobčenju
komunistov), dr. AHČINA (o družini),
g. KOŠIČKA (o slov. naseljencih), dr.
BRUMNA (o mladini), ing. BRODNI¬
KA (o zidanju hišic), prof. GERZINI-
ČA (kulturne obletnice) itd. itd. Močno
pa bodo zastopani tudi naši pisatelji,
kakor dr. KOCIPER, s povestjo s Slo¬
venskih goric, BINE ŠULINOV, AN¬
DREJ, GORJAN, pesniki JANKO,
ČRTIMIR, IGOR, JEREMIJA KALIN,
SREBRNIČ, JJAICOPIČ itd. itd.

Poleg teh prispevkov je še vsepolno
zanimajočega gradiva (obletnice in spo¬
mini na pobite itd.). Opozarjamo, da bo
koledar imel tokrat nad 150 slik iz na¬
ših krajev in iz naših begunskih in na¬
šel jenskih let. že samo bogastvo podob
je odplačilo za denar, kot bo veljal. Zato
naj ne bo noben zamejski Slovenec brez
tega centralnega slovenskega Koledar¬
ja Svobodne Slovenije, ob katerem se
zbirajo Slovenci vsega sveta.

Miklavževanje je za svoje člane pri¬
redil tudi Slov. izseljenski oder v cer¬
kveni dvorani v Ciudadeli, prav lepo je
pa bilo tudi v San Martinu.

Lista za pošiljanje paketov iz Argen¬
tine, ki je bila objavljena na 4. strani
v 47. številki Svobodne Slovenije z dne
24. novembra, je ostala neizpremenjena
in je veljavna torej tudi za december.

Družinska sreča. V družini ing. Mila¬
na in Miroslave Ecker se je 2. decem¬
bra rodil sinček Damjan. Iskreno česti¬
tamo!

Prošnja. Kdor ve za naslov Janeza
Marinčiča, ga naprošamo, naj mu spo¬
roči željo njegovega strica Franca v
Avstriji, da bi se mu čimprej oglasil.
Piše naj mu na naslov: Fr. M. Emzen-
bergstrasse 8, Klagenfurt, Austria —
Europa.

Akademija mladinskih organizacij v
čast Brezmadežni bo v soboto 10. dec.
zvečer v župni dvorani Sv. Julije, Juan
B. Alberdi 1195.

Fantje, ne pozabite na nedeljo, dne
18. decembra! Vsi v Don Boscov Zavod
v Ramos Mejia!

Stran 4.

SVOBODNA SLOVENIJA

Štev. (No.) 49.

OB ŠKOFOVEM OBISKU V NEUOUENU

Cipolleti, 24. novembra.

Večkrat sem sicer obljubljal, da Vam
bom poslal kakšno poročilo o svojih po¬
tovanjih po širni Argentini, toda do da¬
nes še nisem prišel do tega. Ko pa vi¬
dim, da se Vam še nihče ni oglasil v
zadnjem času in popisal zadnji škofov
obisk v Rio Negro, Vam pošiljam na¬
slednjih nekaj vrstic.

Do danes še prav malo poznamo Rio
Negro; toda tudi v teh krajih, nad 1000
km oddaljenih od Bs. Airesa, živi mno¬
go naših rojakov, ki so kot pionirji pred
dvajset in več leti začeli orati ledino pa¬
tagonske puščave in tako doprinesli k
danes eni najplodonosnejših zemelj v
Južni Ameriki. Kljub vsem borbam in
težavam, prepuščeni vsem mogočim ve¬
trovom, so ohranili lepe slovenske obi¬
čaje, v katerih se zrcali poštena sloven¬
ska duša. V polni meri se je to poka¬
zalo ob priliki obiska prevzvišenega ško¬
fa dr. Gregorija Rožmana.

Sprejeli smo ga 7. novembra na leta¬
lišču v Neuquenu. Visokega gosta, ki
sta ga spremljala g. Julij Slapšak in
g. Janez Hladnik, so pozdravili g. Re-
ner iz Centenario, g. Cingerle iz Cipo¬
lleti, g. Šinigoj iz Cinco Saltos in od
novih naseljencev g. France Novak. Do¬
brodošlico mu je izrekel tudi župnijski
vikar iz Neuquena g. Benigno Cham-
clau, ki je spremljal goste v guverner¬
jevo palačo, kjer so ostali čez noč. Na
večerjo jih je povabila ga Gorjanova.
Naslednji dan je Prevzvišeni daroval sv.
mašo v Centenario ob prisostnosti več¬
jega števila staronaseljencev, ki so se
potem zbrali v gostoljubni hiši g. Re-
nerja. Še isti večer se je škof s sprem¬
stvom odpeljal proti Cinco Saltosu, kjer
je bil vse do odhoda gost g. Antona Ši¬
nigoja. Spotoma je obiskal več sloven¬
skih družin in si ogledal velike hidrau-
]yične naprave za namakanje doline:
Dique Cordero. 9. novembra je bila ob
devetih sv. maša v kapelici v Cinco Sal¬
tosu, kamor so prihiteli rojaki iz vseh
krajev Rio Negra in Neuquena. Po dol¬
gem času smo zopet slišali slovensko
cerkveno ljudsko pesem, za kar je pos¬
krbel salezijanec g. Pernišek, ki že 20
let deluje v teh krajih in ki je petje
spremljal s harmonijem.

V svojem nagovoru je Prevzvišeni po¬
sebej priporočal molitev, zlasti pa pou-

Svobodna Slovenija

izhaja kot tednik vsak četrtek
Uredništvo in uprava je na

VICTOR MARTTNEZ 00, Buenos Aires
NAROČNINA:

pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬
sov. Pri plačevanju naročnine v obro¬
kih pa za pol leta 15 pesov, za Četrt
leta 8 pesov. — Posamezna številka
0.70 pesa.

Za ostale države Latinske Amerike: na¬
vadna 30 pesov, letalska 40 pesov.

U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska

8 dolarjev.

Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska

9 dolarjev.

SEBE ,F ALOJZIJ

ima čevljarsko delavnico
SANTOS LUGARES
Av. Francisco Beiro 2371
(4 kvadre od cerkve v Lurdesu
(proti San Martinu)
se priporoča za vsa v to stroko
spadajoča dela.

Liniers - Santos Lugares colectiv 19
Iz Capitala omnibus 169

darjal pomen in važnost skupne družin¬
ske molitve. Pred mašo je Prevzvišeni
krstil Mokorelovega sinčka, ki je dobil
ime Peter. Botrovala sta mu gospod in
ga Sinigojeva. Škof je med drugim po¬
delil tudi štirim otrokom prvo sv. obha¬
jilo in zakrament sv. birme.

Prav lepo smo se imeli pri slavnost¬
nem kosilu pri družini Sinigojevi, kjer
se je vsak lahko porazgovoril s svojim

Zajci, noji in lov v

Bariloche, 28-XI-1949.

Še vsak naš človek, ki se je pripeljal
iz Buenos Airesa v deželo jezer, se je
več ali manj naježil čez puščavo, ki se
začne tik za Bahio Blanco in ki sprem¬
lja železniško progo vse do Nahuel
Huapia. Pa ima tudi puščava svoje za¬
nimivosti in čeprav ne more biti prijet¬
no živeti v teh oblakih peska, med ovca¬
mi in zadnjimi Indijanci, ki zaspano ždi¬
jo po neplodnih gričih Pred-Kordiljere,
je kratek izlet med sipine vendar zani¬
miv.

Nekega večera me je pograbil zdrav¬
nik iz Comalla in me kratkomalo naložil
na jeep ter me odvlekel v svojo presto-
lico. Comallo pomeni v araukanščini
“Slaba voda” in se sestoja iz ducata hiš
in par ducatov “Turkov” in Indijancev.
Prvi so gostilničarji, trgovci in podobno,
drugi pa pastirji in peoni. Bližnji estan-
cieros so Evropejci.

V Comallu samem ni nobene zanimi¬
vosti. Kar pa je vredno poznati, je ži¬
valski svet v deželi, kjer na desetine ki¬
lometrov ni človeka. Nisem mogel verje¬
ti svojim očem, ko so na nočni vožnji
zajci švigali od vseh strani čez cesto,
tekmovali z avtomobilom, in begali pred
žarometi. Lov v takih razmerah je čisto
enostaven. Puško pomoliš iz jeepa in
streljaš po mili volji. Še tako slab stre¬
lec ne more vedno zgrešiti, saj je po
pet dolgoušcev hkrati bežalo pred nena¬
vadno svetlobo.

In vendar zajci niso poglavitna zani¬
mivost stepnate puščave. Zdravnik me

Na pisarno Društva Slovencev priha¬
jajo člani društva s prošnjo za navo¬
dila, kako je mogoče poslati paket v do¬
movino.

Da ustrežemo tej želji, objavljamo da¬
nes tozadevna navodila.

Najcenejši način je, če pošljemo pa¬
ket s predmeti, za katere je dovoljen
izvoz, neposredno iz Argentine v domo¬
vino, ne da bi se pri tem posluževali
kakih posredovalcev.

Kdor pošlje domov že rabljeno oble¬
ko, perilo in obutev, plača poštnino, ki
znaša 5.10$. Poleg tega je treba na ca¬
rinarnici plačati za šivanje in pečate¬
nje paketa 1.— ?, t. j. skupaj 6.10 $.

V Jugoslavijo je dovoljeno poslati pa¬
ket v teži do 5 kg. Carinski urad pa¬
ket zavrne tudi, ako je samo nekaj dkg
težii.

V paketih z rabljeno obleko, rabljenim
perilom in rabljeno obutvijo ne sme biti
nobena nova stvar in tudi hrane ne.

Postopek s paketi s starim blagom.
Staro obleko, rabljeno perilo (vsaj en¬
krat mora biti že oprano), že nošeno
obutev itd. je treba spraviti v belo vre¬
čo, ki je na vrhu samo zavezana. Na
vrečo je treba zapisati oba naslova (od-
pošiljatelja in osebe, kateri se paket
pošilja). Vrečo je treba odnesti od 11
do 15 ure na urad za razkuževanje v
pristanišče, Viamonte, Dique Chile, prit¬
ličje. Tam je treba povedati, kam gre
blago in koliko kosov je v vreči (vsak
čevelj in vsaka nogavica je en kos). Ob
predaji dobite kovinasto številko, s ka-

nadpastirjem. Domači kaplan p. Vico
je napil zdravico slovenskemu škofu-
misijonarju, g. Hladnik pa je številnim
gostom pojasnil namen škofovega obis¬
ka. Gostje so si še pred odhodom ogle¬
dali novi, lepo urejeni hmeljnik, ki ga
je g. Šinigoj zgradil po severno-ameriš-
kem sistemu.

Od svojega škofa smo se poslovili v
upanju, da se bomo kmalu zopet videli.
Ob šestih popoldne je letalo odletelo
proti Buenos Airesu.

Patagonski puščavi

je povabil na lov na noje, tisto vrsto ar¬
gentinskih “avestruzov”, ki jih samo
manjša velikost loči od njihovih afri-
kanskih bratrancev. Zdaj, ko je moda
pregnala nojevo perje z ženskih klobu¬
kov, so sicer dolgonogi ptiči izgubili na
svoji industrijski vrednosti, a ker je nji¬
hovo meso prav dobro, so vendar še v
stalni življenski nevarnosti, ne glede na
lovsko strast, ki brez dvoma žene mar¬
sikaterega prebivalca puščave na lov.
Noji se v glavnem držijo ovc, a se zbe¬
rejo tudi v večje gruče. Imajo noro že¬
ljo, da tekmujejo z avtomobilom in zato
streljanje na nje ni preveč težko. Ime¬
la sva srečo, da sva dva ptiča videla či¬
sto od blizu. Z zadetkom pa ni bilo nič,
ker je ribniška neroda pri streljanju
divjih gosk malo prej polomil puško.

Divje goske v puščavi? No, v Pred-
Cordiljeri so med stepnatimi hribi glo¬
boke, canonom podobne kotanje, po ka¬
terih tečejo potoki. Ob njih se drže ovce,
a ta skoraj nedotaknjeni svet je tudi
kraljestvo rac, gosi srak in raznih dru¬
gih ptičev, ki jim ne vem imena. Za
lovca je na vsak način puščava pravi
raj, ki ga je treba samo obiskati in uži¬
vati.

Ko beremo tu doli o 33° vročine v
Buenos Airesu, si ne moremo kaj, da ne
bi sporočili, da bodo v okviru prvega
“Bariloškega tedna” (spomnimo se na
Mariborski teden) dne 4 decembra smu¬
ške tekme na Cerro Lopezu. O teh in
druo-ih zanimivih dogodkih pa bomo po¬
ročali drugič. V A

tero prihodnji dan popoldne dvignete
vrečo, ter jo odnesete nekoliko naprej
na carinsko pošto Dique Chile. Razkuže¬
vanje je brezplačno.

Na carinski pošti, ki posluje od 11 do
16.30, ob vhodu desno oddate potrdilo
o razkužbi in pokažete vrečo službujoče¬
mu uradniku, ki prepiše naslove in da
številko; ko carinik pokliče številko, mu
je treba pokazati vrečo. Carinik pogle¬
da, ali so v vreči res samo stare stvari.
Svetujemo, da ne stavite v žepe in roka¬
ve raznih prepovedanih drobnarij. Cari¬
nski pregled je vobče zelo natančen, če
je vse v redu, odnese carinik paket v
posebno sobo na pošto, kjer uslužbenci
paket zaprejo, zašijejo in zapečatijo.
Tam stranka izpolni 3 obrazce, kupi
znamke in odda paket na pošto.

SOVJETI SO PREJEMALI AMERI¬
ŠKE TAJNOSTI ŽE V LETU 1943

Častnik ameriškega letalstva Jordan
je sedaj v listih objavil nekatere podat¬
ke iz svojega vojnega dnevnika. Na pod¬
lagi svojih tedanjih zapiskov je obdol¬
žil nekatere člane ameriškega državnega
tajništva, da so dovolili, da so sovjeti
že leta 1943 prejemali uran, “težko vo¬
do” in razne druge vojaške važne po¬
datke. Tisti, ki je dejal naročila za te
pošiljke v Sovjetsko zvezo, je bil Harry
Hopkins, zaupna oseba pokojnega pred¬
sednika USA Roosevelta za pogajanja s
sovjeti. Roosevelt je Hopkinsa pošiljal
v Moskvo vedno tedaj, kadar je hotel
neposredno s Stalinom urejati najzaup-
nejša in tudi najkočljivejša vprašanja.
Hopkins je nenadoma umrl v letu 1946.

Sedaj pa dolži Jordan pokojnega Hop¬
kinsa, da je bil on tisti, ki mu je na¬
ročil, da mora kar najbolj previdno od¬
poslati sovjetom vse, kar mu bo dostav¬
ljeno. Jordan pravi, da so sovjetski le¬
talci odvažali iz USA cele kupe važnih
listin iz samega državnega tajništva in
da je moral dvakrat nakladati na letala-
tudi uran in enkrat večjo količino “tež¬
ke vode”. Oboje sta glavni prvini za
konstrukcijo atomske bombe.

Državno tajništvo je sedaj objavilo,,
da so vse pošiljke šle z vednostjo ame¬
riške vlade in zlasti s pristankom voj¬
nega ministrstva. Ko so odvažali uran
v Rusijo, še niso vedeli, kakšno važnost
ima za atomsko bombo.

Toda pred tedni so listi objavili zapis¬
nik Ribbentropevega osebnega tajnika.
Ta pa navaja vsebino enega dela raz¬
govorov med Ribbentropom in Stalinom.
Tako je Stalin tedaj zahteval od Rib¬
bentropa, da mora Hitler Sovjeski zve¬
zi odstopiti najnovejše tajnosti nemške
letalske industrije, ako želi, da bo res¬
nično podpisan pakt prijateljstva med
Nemčijo in sovjeti. In ko je Hitler na
' to pristal, je Stalin šele pristal na konč¬
ni podpis.

CERKVENI VESTNIK
DUHOVNA PRIPRAVA ZA
LETOŠNJI BOŽIČ

Duhovne obnove na Belgrano

Za moške v soboto 17. dec. ob pol
osmih zvečer.

Za žene in dekleta v nedeljo ob pol
petih popoldne 18. dec.

Prilika za sv. spoved

Pri duhovni obnovi v soboto in nede¬
ljo bo več slovenskih spovednikov.

Ves advent morete opraviti spoved
pri slovenskih duhovnikih, ki živijo na
župnijah v mestu in okolici.

V San Justo bo 18. dec. ob osmih zju¬
traj sv. maša za Slovence v tamošnji
župni cerkvi in pred sv. mašo prilika
za sv. spoved.

V Montegrande bo spovedovanje v so¬
boto 17. dec. od 4 do 6 pop.

Pravočasno prijavite bolnike!

Spovedovanje bo tudi pred polnočnico
na sv. večer od 10 dalje v spodnji cer¬
kvi pri sv. Rozi, Pasco 431.

"ČASA B 0 Y U "

OLAZABAL  2 3 3 6 . tel. 76-9160

pol kvadre od ogla Cabildo 2300.

DARILA ZA BOŽIC IN NOVO LETO

Velika izbira svetinjic, prstanov, obeskov in verižic. Zlate zapestne ure
zanesljivih znamk. Izbrana okusna spominska darila. — Budilke od 28 pesov
naprej, poročni zlati 18 krt prstani par od 155 pesov naprej, zaročni zlati
prstani 18 krt od 85 pesov naprej.

VSA POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESILJIVO!
(Ob sobotah popoldne se lahko stranke zglase v našem stanovanju, ki je v
isti hiši Olazabal 2338, Dto. 5, prvo nadstropje).

ImpTenta "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires. T. E. 54-4644

Pošiljanje paketov v domovino