i 100 kg fosforove lcisline (kar odgo-varja pr_b)it_no 6 q eu j periosfata), dalje oilq;og 70 kg dušika (toliko »e ga nahaja  | v cirka 3>^ q čilskega solitra) in kouvčrio ojtrog 50 kg kar lija (katero množino vsebuje cirka 125 kg 40% karlije-v« soli). -Če že poediine zgoraj omenijene sestavine niso tolik» vredne, kakor poedine hrandlne snovi v umetnih gmojiMv vendar jih ne smemo prezreti v celoti. Sicer p>a predmetno vpiiašamje še ni popolnoma raz3ašnjein.o. Stvar t to poldi« cai\ih strokovinjakov je, da izpobvijo to vrael in podajo » tem ozitu svoja mnenja, ki morejo voditi do koffcčne i«šitve. Posuršeno saturacijsko apno razpadia v fin prašek ter se vsled tega laiiiko trosi čisto enostavno po zenvlji. Pii nakupu apna je zategadelj paziti na to, da je čim bolje suJio in se ne prevaža nepotrebna voda. Uporfflbljati ga je šele tedaj, ko se je do dobrega ptosušao in rarzpadlo • fin prah. Za I ha zemlje |e potrelbno 80—400 q čistilnega apna, osobito za lahke zemlje, v katerih dekcje bolje od vseh drugdh apnenih gnojil. Sladkorna pesa spada med one rastline, ki odvtzeitvajo zemlji majveč apna. Konštatiralo se je, da 300 q sladkome pese zemlji odvzame 115 kg apna. Zategadelj je treba zemlji, na kateri stalno pridelujemo sladikorno peso, dodajati apina. Polja, ki leže v bližini sladkornih tovarn, imajo to veliko prednost, da se more na nje iz tovam dbvažafi čistiino apno. Vsled tega opažamo v čehoslovašiki rep»« blEci pravo tekmo glede nabave častibiega apna od stranJ okoliških pridelovalcev sladkorne pese. Gips. Malec nam je tudi dobro znano apneno gnojilo. Čistt | malec je bele barve, sivemu pa je primešana zenilja. GipB sestoji iz žveplene kisline in apna. Veliiko korist imam» od gipsa zaradi tegar ker pomaga, da se težko raztopn« hraniilne snovi v zemlji hitreje raztope. Gips je frDristeft pred vsem za deteljišča in sočivje. Trosi se v pomladi po dežju ali ob vlažnem vremenu, kakor hitro začnejo raslh line zeleneti. Na travnikih, kjer se nahaja mnogo d&teljej, se gips tudi dobro oibnese. Za 1 b.a veliko deteljfcšče potrebujemo 4—6 q gipsa. Malec Tiam koristi najbolj r vlažnem podinebju in v zemlji, ki je najbolj raihla, dcugač* pa rodovitna in dobro obdelana. Lapor. Lapor je r-azlične vrednosti in sestavine. bnatmD la» por, ki vsebuje 10% apna in tudi takšnega, ki vsebu^o 85% apna. Poleg apna naihajamo v laporju še giino 2n nefkoliko peoka. Razločujemo glinasti ali ilovnati lapor, ap- neni ^. peščeni lapor in razne ^esne varijacije Iaporja ( Svetiosivi lapor vsebuje več apna, nego temnosiVi, t ka- liosDOdarstvOc O APNENJU. Apneni prah. (Kldor tje kedaj gasil apno, je opazil, da se je količlna apna po ugašeniju znatno povečala in sicer s teia, da je apno popilo mnogo vode. A!ko hočemo živo aprvo pretvoriti v prah, moraimo na vsakih 100 kg apna vliti 32 litrov vode. Iz 100 kg živega apna doibimo torej 132 lcg apnenega prahu. Ko smo to zvedeli, zmamo tudi presoditS vrednost apnenga pralu v primeru z živim apnoia. Apneni prah toreij ni nič dru-gega, nego odlpade^k živoga apna pri žganju'v obliki majhnih drobcev, ki leži po apnenicah ter se terem je zopet več kalija, nego v prvem. Če je zemlja težka in ilovnata, jo prav dobro zbolpamo z apnenim laporjem, če je pa lahka in peščena, ji pomagaimo do boljše rodovitnosti z glieastim laporjem. Da lapor hitreje sprstemi, ga faztrosimo v jeseni, na spomlad pa prevlačimo z bra-no, da se razdrobi in raesuje. Ako hočenvo zemljo z laporjem pognojiti, je psotrebno, da ga navozimo vsaj za 3 cm na deibelo po ivjivi in poten> podorjemo. Za gnojitev je dober le mehek lapor, ki se rad razsurje in spremeni v prst. KoKko časa zaleže takšno gs\ojenjje, se ravna po lastnostih laporja in po lastnostih zemr Ije, kakor tudi po teim, koliko laporja smo navozili. Za I ha zemlje je potrebno približno 200—300 q laporja, alco rse buje isti 50% apna, sicer ga je potrebno še več. Gnojenje z lapor|em je razširjeno zlasti v Nemči^ in ugafa -rsere rasflinam brez izjeme. Zaključek. V goiriiji razpravi smo hoteli opozoriti naše fcmetovalce na ogroinen pomen pomen apna v naprednem kmetijstvu. Vsakdo, ki namerava gnojiti, bodiisi z domačiim hlevskrim gnojem, ali pa z umetniimi gnojili, naj se poprej prepriča, ali je v njegovi zemljli dovolj apna ali ne, predn* se odloči za to opravilo. Šele ko se je prepričal o vsebini apna v zemlji, se more odločiti za eno ali dnugo gno^plo. Zlasti umetna g-nojila rabijo ne samo mnogo apna, da morejo sploh učinkovati, nego zahtevajo tudi takšna fizikalna svojstva tal, s kakoršnimi se odlJkuje zemlja, kS vsebuje obilo apna. Predvsem je torej treba, da vselmf* zemlja zadostne množiTve apna in šele potem se )o moi» gnojiti z uspehom z osialimi umetnbni gnojili. Umetna gnofila so Ikakor britev, ki koristi samo člo>velkru, ki je vajen brivslkega posla in škoduje tistemu, ld se ž njo poreže, ker tega orodjia vsled nespretnoeti svoiiK roifi ne zna rabitL Vekoslav Štampar. Maribarski tržni dan dne 29. novembra 1924. Ta datt so pripeljali slaninarji 43 vozov svinjskega mesa in. slanine na fag in so prodajali meso po 20 do 40 dinarjer, ^aiuno po 35 din. in drob po 15 do 20 din. 'ksg; domači im«MiJl so prodajali govedrno po 22 do 25 din., teletin* potom vsrkavanja vlage in zraka polagoma ugasa in spre- ^do _Ł ^ ^ >". d slpnino 35 do TV%'1 T^ Ą O II* 1 B/j»ft Ł*¦ ^\iyTt t^ j*kTf**<tit**tt f\ ' ' *J Jl ^ minja v ugašeno apno. Kar se tiče uporabe apnenega praihu, velja isto, ka'kor pri živem apnu. Če v^amemo živeg-a apna na 1 ha 40 q, moraino vzeti apneriega praihu 60 q, ako hočemo dosečli enak gnojilni uspeh. Čistibio apno. Pri fabrikaciji tsladkorja se rabi čSsto živo apno za čjščenje sladkomega soka od raznib primesi, katere ne spadajo v sladkor. iPri tem čiščenfu se dobiva čistilno (saturacdijsko) apno, ki je dobro apnpno gnojilo. Po analizi je ugotovljeno, da vsebttje oistilno apno razven nekaterih dmgSi sestavin, ki nimajo za nas posebne važmosti, še ie-le smov*i: dušika povprečno 0.25%, fosforove kisline povprečmo 0.50%, kaMJa 0.25%, apna 24 —25%. 40 diiL in jagnjetimo po 20 din. kg. Drugače ta tng ai bl posebno ddbro preskrlblljsn. — Perutnine je bilo samo okoli 400 do 500 komadov in so se prodajali kokoši pt» 20 do 60 din., race po 00 do 90 din., gosi po 80 do 100 din. in purani po 80 do 140 d-i-n. komad. — Domačih zajt kov ni bilo videti. — Ribe. Morske Tibe so se prodajale dne 28. in 2Q. noveirJbra po 20 do 25 din. fcg. — Kroin>pir, zelengava, sadje in druga živil-a. To pot so kmetje pripeljali le 10 voz na trg in so prodajali krompir po 10 do 10.50 diii. mernilc, glavnato zelje po 1.50 do 6 din. (komad, čebulo po 3 do 6 din., česenj po 5 do 10 din. venec, kislo zelje po 4 dln., kislo repo po 2 din. Icgv Ibutčao olje po 32 do 33 din. Irter, jaijca po 2.20 do 2.50 din., liTtvone po 1 do 1.50 din. komad, jabolka po 3 do 9 din., hiružke po 4 do 12 din., grozdje po 12 do 20 din. Ce potrosimo na 1 ba povprečno 200 q saturaci|skega ko, kostanj po 2 do 4 din., pečen 6 č'm. liter. — Lesena apna, Bpravimo s to keJičin-o v zemljo obenem tudi okrog in lončena roba. Cena tej roibi je bila kakor pretečeni tew dem 50 para d-o 150 din. komad. — Seno, slama in drva. V sredo, dine 26. novemlbra, so fcmetje pripeljjali 12 voeor sena, 4 vozove otave in 2 voza slame, v soboto, dne 29. navernibra, pa 8 vozov senar 5 vozov slame in 1 voz bukovih drv na trg. Cene so biie senu 75 do 90 din., slarai 67.50 do 87.50 din. za 100 kg, prodajala se je tudi v snopah po 2.50 din. komad. Bukova drva so stala 125 dio. Hcuibicni meter Mariborsko seimska pofiočilo. Na svinjski sejein dne 28. novemibra se je 'pripeijalo 198 sviiuj in 2 kozi, cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari komad125 db 16250 din., 3—4 mesecev 300 do 400 din., 5—7 imesecev 500 do 700 din., 8—10 mesecev 750 do 950 dm., I leto 1150 do 1375 din.r 1 kg žive teže 15 do 17.50 diiii. 1 kg- mrtve teže 20 do 23.75 din., koza koma 225 do 300 din. Žitni trg. Pšenica postaja vedno dražja, dočim dtuge žitne vnste ne kažejo posebnih izpremenub. Poljedelci še vedno špekulirajo na višje cene pri pšeniri, radi tega jo aelo redko nudijo v večjih količLnah. Knipirjejo jo v večji meri naši mlini, nekaj se je izvaža v inozemstvo. Poleg pšenice se zelo čvrstv drž ioves, katerega lcupuje vojaška uprava. Za jeomen ne vlada posebno zanimanje in. je tu-di cena teunu primerna. Za koruzo se zopet živahno zanitna inazemstvo ter se je prilično izvaža v Italijo, Avstrijo in Čeboslovaško. Moka, oso-bito bela, se čvrsto držL Z otrobi je postala trgovina zopet živahnejša ter jim cena raste. Cene so v tngovini na veliiko sedaj sledeče: pšenica v Sremu in Baaki 385 do 395 din. za 100 kg. Oves, bačski ani srems-ki ter južnosiibrski 270 d-o 280 dn. Koruza rumetno posušena 220 do 230 din., na pol suha 175 do 180 din. Moka nularica 575 do 585 din. Otrobi 70 dm. za 100 kg. Beli fižol 265 do 275 din. Hinelj. XXXIV. poročilo Hmeljarskega društva za SLovenijo. Žatec, -fiSR., 30. 11. 1924. V zadnjem tedmt «neseca novembra se je pomnožilo povpraševanje po Snndju na tukajšnjem trgu in tudi na kmetih ter se je jrrodalo 600—700 stotov po d\igajočih se cenah od 2600 do 2700 čK za 50 kg. Kupovali so tuzemski kupci v kritje došlih naročil. Za inozeinstvo se je kupilo le nekaj malega. Za posebno lepo blago se je plačevalo tudi do 2750 čK. Cene so v primeru s predminulim tednom jpridobile dobro za 100 člv, ker se pcd 2600 nieesnr kupiti ne ruore. Konečno razpoloženje j-e zelo čvrsto, -¦ene pa pomalem se dvigajočc. — Savez hmeljarskih dmštev. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 67 do 68 din., francoski frank 3.70 din., čehoslovaška krona 2.05 din^ itali|aii.ska lira 2.90 din., za 100 avstrijskih kron je pbačati 9 para.