IBS Hnilh I UNtrt, i Iv*. 1L nprii MH. UIH. ItlO. .Slovenski Narod* velja ¥ LJvMfani na dom dostavljen: relo leto naprej . . - • K 24*— jbol leta . ,....• lf— tetrt leta m • • . • • £— Via mesec » • • • • • **~ v opravnlštvti prejentM: ćelo leto naprej . , . . K 22*— pol leta . • • • • , U*— četrt leta M • • • • v 5*50 na mesec „ . . . • # 1*90 Dopbi naj se franklrajo. Rokopisi se ne vratafe, Vređništro: Knaflova alte« At. 5 (v pftBttfc levoj tele**« *•. M. lshata VMk elan *v*ee* lsvvtnil att4aife> m pranlkct teteratj veljajo: peterostopna petit vrsta zt enkrat po 16 vi*, sa dvaknt po 14 via., za trikrat ali većkrat po> 12 vta. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslaao vrsta 30 vio. Pri večjih insercijah po dogovor«. Upravnaftvu oaj se pošiljajo nasoćnine, reklamacije* insetaJJ U< to je administrativne stvari. PtKaatttra atevftlaui velja 10 viauvfov. Ma p4saM«a aaaočila btex istodobne vpoaiatve mmočakm m m easaa, nH8rNU nBHH^^ SBSjSSJSJSI SmL BJBJw Vojevanja na treh bojiščih. Boi za Liittich. Berolin, 10. avgusta. (Kor. rad.) TKreuzzeitung« piše: Belgija je upala, da bo z Liittichom zadr/ala nem-ško vojsko 3 do 4 tedne. Tem bolj bo na celem svetu ucinkoval hitri uspeh, katerega je dosegla hrabrost naših čet pri tem prvem večjem dejanju našega orožja v tej vojni. ♦ Udeležba nemškesa zrakoplova na boju pri Liittichu. Berolln, 10. avgusta. (Kor. urad.) ^Berliner Tageblatt« priobčuje z do-voljenjem vojaških oblasti sporočilo »Kolnische Voikszeitung«. da se je zrakoplov Z. VI. zelo uspešno udele-žil boja pri Liittichu. Najprej so vrgli iz zrakoplova z visine 600 metrov bombo, ki pa ni eksplodirala. Nato je zrakoplov padel na .100 metrov ter so metali iz njega 12 bomb. ki so vse takoj eksplodirale in mesto na več krajih zažgale. * * * Boji s Francozi. Berolin, 10. avgusta. (Kor. urad.) Sedmi franeoski armadni zbor, ki je prodr! iz Belforta v Zgornji Alzaciji v Miihlhausen in cna pehotna divizija posadke v Belfortu, sta bila danes z ojacene pozicije nemskih čet za-hodno od Miihlhausena v južni smeri odbiti. Izgube nemskih čet nišo velike, izgube Francozov pa so znatne. V Afzaciji. Berolin, 10. avgusta. (Kor. ur.) Glasom por>cil iz Alzaciie so s Fran-coskega prihajajoci Alzačani skrajno ogorčeni nad slabim ravnanjem vra-čajočih se s strani Francoske. Skuša-Jo jih namreč pridržati in mučijo one. ki se vračajo, na nezaslišan način. * • Na nemško - ruski meji. Berolin, 10. avgusta. (Kor. urad.) Tri v varstvo mej pri Eydtkuhnen stojeće stotnlje, katerim je pomagala prihitevša artilerija, so pri Ro-meichnu vrgle nazaj čez mejo tretjo rusko konjeniško divizijo, ki je prodirala iz Schleubna. * Netočno porobilo o uničenju mskega dreadnoughia. Berolin, 10. avgusa. (Kor. urad.) Listi poročajo: Iz Finske se vračajo-či Nemci ooročajo, da je ruski dread-nought »St. Andrea« do polovične dolžine pod vodo. Vodil ga je naje neki ruski krmar. Od tedaj se Rusi v teh vodah ne čutijo varnih. (Brzojavka je zelo netočna, ne pove niti kraja, tuđi nima Rusija dreadnouglna tega imena. Morda gro za bojno ladjo »Andrej Pervosvannij«, ki je bila do-grajena leca 1901. Ti \zj\cl je dclvj.i 140 m, 24 m Široka in se<»a % 2 m v vodo. Prostora za vjerna za 17.400 te i in mu sfnjc; s !/.(»("0 k- n>K;n;i moemi. Za ladio je določenih 933 mož kot posadka. Op. ur.) Neresnična vest o razoroženera franeoskeni podmorskem čolnu. Rim, 10. avgusta. (Kor. urad.) Agenzia Stephani^ poroča: Vest, da bi bil priplul pred par dnevi neki podmorski čoln franeoskega vojnega brodovja v pristanišče Spezijo. da so ga italijanske vojaske oblasti tam zadržale in razorožile, je popolnoma neosnovana. • m Franeoski generalisim Ioffre. Razne okolsčine Kažejo, da je za najvisiega poveljnika francoske armade, ki pojde v boj proti nemški, imenovan general loffre, ki je bil do-sedaj šef generalnega štaba francoske armade in član najvišjega vojnega sveta. General Ioffre je bil rojen 12. januar ja 1852. v Rise val tu su pod Pirenejami in se je izobrazil v poli-tehnični soli v Parizu, ki vzg' ia artiljerijske in ženijske oficirje. K je nastala 1. 1870. vojna med Ne: čijo in Francijo, je Ioffre se obisko- ti poli-tehnično solo; postal je pođi ročnik in služil pri topničarjih. ki s^ branili ' oblegani Pariz. Po končani vojni se je Ioffre vrnil v solo, postal oficir in . služil v ženijsKem koru dokler ni po- j stal general. Vojeval se je v Tonki- j nu, v Sudanu in na Madagaskarju, postal 1, 1901. brigadni general, leta 1905. divizijski general in potem 28. julija 1911. šef generalnega štaba. Kako ravnajo z inozemci na Francosketn. i Dunajj, 10. avgusta. (Kor. urad.) Interesantno, z ozirom na postopa-nje Francozov ćelo napram podanikom onih držav, ki so se izjavile kot nevtralne, je poročilo, ki je priobčuje južnotirolski italijanski list »Trenti-no« iz Brescije. List pravi: Dne 5. avgusta je prispelo v Brescijo več delavcev, ki so bili, kakor vsi drugi italijanski delavci, izgnani s Franeoskega. Nahajali so se v obžalovanja vrednem stanju ter so pripovedovali, da so imeli s strani franeoskih agen-tov in vojakov prestati raravnost bestijalične torture. Na kolodvore so jih gnali z nastavlienirni suiicami in nabitimi revolverji. K tem nasilno-stim prihaja seveda se znana psovka, s katero nazivljajo Francozi, — kako trpka ironija, — posestrimi narod. Italijani so morali požreti vse te psovke in ćelo trpke psovke ter so morali hitro zbežati, da se čim prej izognejo svoji u sodi. Crnogorci se vedno obstreljujejo Teodo. Dunai. 10. avgusta ob 9. uri 50 minut ponoći. (Kor. urad.) Na južnem bojišču vlada na meji ob Drini in Savi splošno mir. Včeraj so poskusili crnogorski oddelki vdreti čez herce-?ovinsko mejo. Proti trdn-'avskemu delu Teodo so Crnogorci tuđi včeraj , popoldne živahno, toda breTiispesno streliali iz tor>ov. Na ruski meji se ni zgodil noben pomemben dogodek. * V koloniji Togo. Berolin, 10. avgusta. (Kor. urad.) Zdsedenje mesta Lome v zahodnji Afriki s strani Angležev, časopisje in javnost mrzlo registrira. »Lokalan-zeiger« piše o tem sledeče: Značilno za razliko med nem^kim in angleškim Custvovanjem je, da je prvo vojno dejanje Albiona, zavzetje nezavaro-vanega mesta v najbolj izolirani koloniji, medtem ko so naši mornarji na majhnem parniku zanesli ofenzivo v londonsko pristanišče, polno orožja. * Kako je v ruski Poljski? »Kurver L\vowski« priobčuje dopis iz Varšave, v katerem je čitati med drugim: »V ruskih vojaških krogih vlada velika potrtost. Vse delo ruske vojske v Varšavi obstoji v tem, da od-važa državne arhive, denar in zalo-ge skladišč v notranjost Rusije. Kakor zatrjujejo vojaski krogi, Rusija ne bo branila Varšave. Zato priča-kuje varšavsko prebivalstvo, da bo nemska armada morda že v enem tednu zasedla mesio. Prva crta, na kateri se mislijo Rusi postaviti v bran, bo vrsta utrdb: Modlfn, severno od Varšave, D e b I i n ob izlivu \Vieprza v Bug in Z a m o š č. Gro ruske armade se bo kon-centriral na veliki operacijski crti: Grodno, Brzešč, Litowski in Kijev. Vrhovni poveljnik ruske armade bo, kakor se sploh zatrjuje, doseda-nji varšavski generalni gubernator general /Mlinski, ki je bil do nedavna šef ruskega generalnega štaba in ki je na glasu kot imeniten strateg. Glavnemu poveljniku bosta pri-dejana dva generala kot krilna poveljnika in sicer na levem krilu kijev-ski generalni gubernator Ivanov, na desnem krilu pa general R a u š de Trautenberg. Med ljudstvom je opažati veliko nerazpoloženje proti Rusiji. Stolno mesto, kakor tuđi provincijalna mesta so bpje podminirana od revolu-cijonarnega gibanja, ki se spremeni v pravcato revolucijo, čim bo v to dano znamenje. Ruska vlada postopa nezaslišnO brutalno s polskim prebivalstvom. Državna banka je ustavila vsa iz-plačila, dočim so druge banke eno-stavno zatvorile svoje prostore.« Vojne organizacije v Galiciji. Poljaki v Galiciji imajo številnfc organizacije, ki so si nadele nalogo, podpirati avstriisko armado, ako priđe do vojne z omraženo Rusijo. Čla-ni teh organizacij so dijaki in Sokoli. To organizacijo so postavili na naj-širšo podlago in jo vsestransko razvili leta 1912., ko je Rusija izvedla prvo poskusno mobilizacijo in ko se je splešno pričakovalo, da se vname vojna med Avstro - Ogrsko in Rusijo. Decembra meseca tega leta sta bila ustanovljena dva odbora. V cnem odboru so bili pristaši narodno-demokratske stranke, v drugem pa pripadniki naprednih poljskih strank in socijalisti. Vsa za orožje sposobna mladina po mestih in na deželi, v ko-likor ni bila podvržena vojaski dolž-nosti, je bila uvrščena v te organizacije, ki so formirane deloma po vzoru Sokolstva, deloma skavtske čete in strelske zveze. Strokovnjaki so moštvo poučevali v sabijanju, streljanju in v temeljnih naukih vojevanja. Kakor se zatrjuje, ima samo poljska ljudska stranka ogromno organizacijo, ki šteje 100.000 mož. To armado tvorijo strelci in oboroženi kmetje. Leta 1912. so bile slične organizacije osnovane tuđi med Rusini v Galiciji. Tuđi ta društva so imela na-men, pripravljati voiaško neizvežba-ne moške za slučaj vojne z Rusijo. Tuđi rusinske organizacije so skrbe-le za vojasko izobrazbo in so skuša-le preskrbeti svoje elane s potrebnim orožjem. Avtomobilisti, — posestniki vseh vrst vozil, — pozor! Dunaj, 10. avgusta. (Kor. urad.) C. kr. brzojavni korespondenčni urad je bil od merodajne strani na-prošen sporočiti časopisom za obja- LISTEK. Za bolezEit so toplice, za Ijtan iih pa ni! Slike iz topliškega življenja. Spisai B. P. (Dalje.) Z dekletom sva se vrnila. Da ne bi se dajala v zobe — Jelovina je namreč estudna vas, kjer ti gleda vsak na slehern korak, če si ga prav s:oril, da si ne spahneš noge — sva se razšla. kjer ni bilo se nobenega človeka. Opojni poljubi in tesni obje-mi ter lepi pogledi očesnega žara AniČincga so bili zadnje zdravilo, a tuđi vzrok novega trpljenja za moje razboljeno srce. Zvonilo je poldne, ko sem prispel na trg pred kopališče. Tam se je sprehajal Zutka. Komaj me je zagleda!, je stopil k meni. »Kosmačka te je iskala,« rekel je, »tako nujno te je želela. Zdaj si že Starim babam všeč.« »Ne zbadaj!« zavrnil sem ga, *hčer ima za možitev.* »Mogoče! A saj je res imela v roki neki papir. Pa se vendar ne misliš se tam zaljubiti ?« »Bodi brez sicrbi! Pa kljub temu mi ta stvar ni nič kaj všeč.« »Katera?« Povedal sem Zutki, kaj sva govorila s Kosmačko. >Ti, takih - le aventur se pa iz-o^ibaj!^ posvaril me je prijatelj, ^vdove, ki imajo možitve potrebne hčere, so skrajno nevarne. Ne bos se otrebU ne stare ne ml?de, če se le količkaj spustiš v nadaljnje znanje.^ »Privoščim si za vs:ik slučaj le majhno šalo, več pa nič.« »Le daj, a glej, da se ne po-kesaš?«- Šla sva kosit. Popoldne smo se sesli Anica, njena tetd in jaz. Pri vhodu v park sem ju bil pričskova! in ko sta se pri-hližali. napravil sem poklon, da bi omečil še tako trdovratno sovražnico moskega spola. Anrčina teta mi ie ijubeznjivo odzdravila ter ponudila roko, ki sem jo spoštljivo prijel in svečano poljubil. Nato smo se predstavili vsestransko. »Gospod, ste oženjeni, kot je Čula moja nečakinja od strani,« me je nagovorila teta veleprijazno, »a za-kai niste žene seboj vzeli v kopališče?. »Gospa veste, da so v zakonu dogotikl, ki 2eno privežejo na dom«« odgovoril sem. »in pri nas je bil pred kratkim tak slučaj.« »Castitam, fant ali punca?« vprašala je živahno teta. »Fant,« odvrnil sem ter pogledal Anico. ki je prikrivala pritajen smeh. »Znova častitam!« hitela je Go-ropečnica — tako se piše ta moja naj-novejsa prijateljica — »zdaj pa naju nekoliko spremite, če imate čas in ne druge boljše druščine.« Pridruži! sem se z veseljem v srcu in na jeziku. Ljubo teto sva z Anico vzela v sredo, potem smo pa klepetali, kot je navada v ženski družbi, o vsem in ničem. Iz svojega zakonskega življenja sem moral Goropečnici praviti vse malenkosti, svojo ženo sem ji moral skorai fotografirati, tako jo je bilo treba opisati. Anica je komaj zadrževala smeh, teta se mi je pa jela opravičevati zaradi svojega obnašnja v kopeli napram meni. »Ce bi bila vedela, da ste oženjeni, bila bi vas takoj z odprtimi ro-kami sprejela med naju,« rekla je, »tako pa, saj poznate mlade moške: vsako krilo jim Je všeč, in kakšno odgovornost bi si naprtila na svojo vest, Če bi Anica imela tu kako znanje, potem bi se pa nepridiprav nor-čeval iz nje! Oženjenec je pa pošten človek, ker je držal dano besedo, da $# ie o"ro*H z ono, ki ii je to obljubi!, in nadvse sem vesela, da smo se se-šli in se pobližje seznanili. Danes ste moj gost in upam, da mi ponudbe ne zavrnete.« Taki Ijubeznjivi prijaznosti res nisem mosrel UROvarjati. V tem in takem govorjenju smo dospeli v Zavrtič, Ijubko vasico, ki šteje kakih dvajset izredno ličnih his, med katerimi je tuđi vabljiva gostilna »Pri Trčku«. Aničina teta me je povabila na prigrizek in ko-zarec vina in par minut nato smo že sedeli v lepi, ki je tako gosto zara-ščena z zelenjem, da ni niti en soln-čni žarek prodrl gostote. Ob kipečem vinu se je Goro-pečnica se bolj razvnela za me. Bil sem ji neznansko všeč, ker sem tak poštenjak, da sem se oženil in nisem snedel dane obljube svoji izvoljenki, in ko je teta junaško izpraznila par kozarcev, jela se mi je tako Ijubeznjivo smehljati, da se mi je videlo že kar neumno. Končno me je v višku navdušenosti objela, pritisnila k sebi in me poljubila na lice. »Zdi se mi, kot bi bila vaša mati,« vskliknila je in solzna je bila v očeh, »kot bi bila mati poštenega, vzornega sina, ki stori, kar je obljubil storiti. A vsi moški nišo taki! Veči-na njih se izjalovi v svojih obetih ter se posmehuje ženski lahkovernosti. Kot mož-značaj ste mi toliko Ijubši, ker so ti značaji tako redki in zaradi tega moraš. Anica. tuđi ti spoštovati in ceniti gospoda Zvitka!« Deklica je zardela v obraz in po-besila oči. »Kaj si taka?« pokarala jo je teta, »kako se obnašaš vpričo gospoda? Kaj si bo mislil o tebi, kako sodil o meni, kot da sem te slabo vzgojila!« Anica je nepremično imela vprt pogled v mizo, to pa je Goropečnico že kar vjezilo. »Gospod je vajen prijazni obra-zov in ti ne bos skrivala tu svojih oči pred njim in gledala v tla. Sexn zra-ven njega se vsedi in ga poglej, kot se spodobi!« zapovedovala je. V takih-Ie slučajih je treba uka-zovalcu oponirati. Ker sem se bal, da bi Anica n e nasprotovala, posegel sem vmes. »Gospa, ne silite gospodične, če ji to ni morda ljubo. Morebiti jo že itak ženira moja navzočnost in bilo bi ji bržkotne težko, če bi vas morala ubogati, kar zahtevate od nje. Zato prosim, nikar je ne tirajte v skrajnost!« Moja prošnja je imela željeni uspeh. »Seveda, kajpada, kakopak!« vzrojila le Ooropečnica, »zdaj ti uka-zujem, Anica: K gospodu se vsedi in bodi z njim prijazna! Ce ne, glej, kaj se zgodi potem!« •Slovenski Narod* vclfa po po*tli sa Av»4ro-Ogr»ko: ; cdo leto sknpaj uaprej . K 25*— I»l leta m «... 13 — četrt leta . . . . . 6*50 na mesec • •• . . . 2*30 l I a Nemaj©: cdo leto Mprej . . . K 30*-i za Ameriko in vse druge dežde: cdo leto oaprej . . . . K 35.- Vprašaajcai glede faiaeratov te ntj pcfloll i* odgovor dopisnica ali zoamka. Oprav^Atvo (spoda). dvorište lcro), SauOlOTm allMitS, teietoa ft«.**. ctarfcn M* .o^OVENSK) NAROD-, dne 11. avgttsta 1914. 185. Stev. vo sledeče: Prebivalstvo se v tast-nera interesa na}no opozarja, da se moralo vst avtotnobttt, motorna tn druga vozila na poziv voiaških straž, orožnikov in drugih Tanmtnlh ofw ganov brezpoeofrio tako} »staviti, ker so sicer v nevarMtti. da se bo streiialo na nje. Plačevanje davkov. feuđim pošta, 10. avgusta. (Kor. tirad.) Ogrski brzojavni korespon-denčni urad poroča: »Pestcr Llovd« piše: Vplačilni rok za tretji kvartal državnih davkov poteče, kakor je znano, dne 15, avgusta, Občinstvo pa prihaja že sedaj v velikem številu na davkarije, da plača svoje zapadle davke, Stališče Roniunske. Bnkaresta, 9. avgusta. (Kor. ur.) List »Seara« piše: Ce bi se videla Romunska na lastno željo ali pod pritiskom razmer primorana stopiti iz svoje nevtralnosti, ne bi moglo biti dvoma, da bi bilo njeno najugodnej-še stališče na strani centralnih držav. Sofija, 10. avgusta. (Kor. urad.) >Agenee Telegraphiiuie bulgare« po-roča: Ministrski predsednik Rado-slavov je izjavil v sobranju, da je Boigarska odločena varovati svojo nevtralnost do skrajnosti. Z ozirom na mednarodni položaj pa zahteva vlada, da se proglasi nad ćelo državo obsedno stanje. Če bi kdo kljub temu, da je Boigarska izjavila svojo nevtralnost, kršil njene meje, je vlada pripravljena nastopiti proti vsaki taki krsitvi. Seja ruske đume. Berolin, 10. avgusta. (Kor. tirad.) Wolflov urad poroča iz Petrograda o seji ruske dume. Prlpombe tega urada so dodane o oktepajih. Poro-čilo se glasi sledeče: Ko je zunanji minister Sazonov kenštatiral, da je Rusija sprejela poziv sovražnika (!), je omenil, da se po odkritem prizade-vaniu Rusije, obraniti mir, sovražni-kom ne bo posrećilo žvaliti od sebe odgovornosti za sedanji svetovni požar. Ni bila ruska diplomacija, ki je ogrožala mir Evrope. Vzlic temu je mirna sila Rusije vjezila njene so-vražnike (!), zlasti Avstro - Ogrsko, ono Avstro - Ogrsko, ki je neprene-homa skušala SDOdkcpati zgodovin-sko stališče Rusije na Balkanu. Avstro - Ogrska je ona, ki je izzvala notranji boj med Slovani, gibanje, ki hvalabogu, vendar ne bo preprečiio zedinjenia Slovanov. Znana je pre-tveza (!) za sedanjo vojno. (Tako govori minister carja o umoru nadvojvode Frana Ferdinanda v Sarajevu!) Raztrgana cd notranjih zmed, je sklenila Avstro - Ogrska, priti iz teh zmed z udarcem, ki bi Rusijo po-niža! in napravil Srbijo za njenega vazala. Rusija ni mogla odreci Srbiji svoje zaščite. Niti Rusija, niti Fran-coska ali Anglija tega nišo mogle pripustiti. Kljub temu so si Rusija in njeni zavezriki močno prizadevali, oliraniti mir in sovražniki Rusije so se varali, če so smatrali to mirovno ćelo kot znak slabosti. Ćelo po izzi-varnu (Provokacija ie prišla z ruske strani!) ni Rusija obupala, da se ji posreći resiti mir. Ko je Rusija z ozirom na mobilizacijo Avstro - Ogrske storila podobne korake, je dal car s svojo carsko besedo cesarju Viljemu zagotovilo, da Rusija ne bo rabila sile, dokler je upati, da .se konflikt prijateljsko resi. Niegovega glasu nišo poslušali. Nemčija ]e napovedala Rusiji vojno. (Sazonov pozablja na splo-sno rusko mobilizacijo, ki je bila groznia z vojno Nemčifi in ki jo je Nemčija, kakor mu je bilo znano, tako tuđi tolrnačila.) Pozneje ie Nemčija tuđi pričela s to vojno s tem, da }e kršila nevtralitetne pogodbe, ki jih je sama podpisala. V sedanjih vojnah so bojuje Rusija za svojo deželo in svoje stališče kot velesila. Rusija in njeni zavezniki ne bodo prioustili, da bi obvladali Evropo Nemčija in njeni zavezniki. * » • Wille vrhovni poveljnlk švicarske vojske. Berolin, 10. avgusta. (Kor. urad.) Iz Bazla poroča milanski »Seccolo« o izvolitvi vrhovnega poveljnika švicarske vojske. List pravi: Volitev je izpadla proti pričakovanju ter je jasno pokazala vpliv Nemčije na bernsko vlado. Vse stranke so se bile zedinile na državnega tajnika, ne-pričakovano pa je intervenira! zvez-ni svet ter storil, da je bil Wille iz-voljen. List konca z besedami: \z vsega tega sledi, da se ie izvršila volitev Wille pod vplivorn nemškega cesarja, ki je hotel imeti kot švicar-skega generala moža, na katerega bi se bil mogel napram Francoski za-nesti. Švicarsko časopisje izjavlja temu nasproti, pisanje »Seccolovo« kot politično vse obsodbe vredno ter pravi, da je bi] kWUle tt čisto stvar- nih razlogov izvoljen za vrhovnog* poveljnika švicarske vojske. Orttl četa« proti MprsM Ntke-doaliL Sofija, 10. avgusta. (Kor. irad.) »Agence telegraphiqu« bulgare« poroča, da Je dobila boigarska vlada obvestilo, da se je zbralo v Solunu mnotfo grSkih antartov (četašev), kjer se pripravljajo pod pretvezo, da hočejo zasledovati bolgarske četaše v Makedoniji, zasesti bolgarske pokrajine Makedonsko prebivalstvo je v najvočjem strahu. Turski listi o stališču Frauca&ke in Angleške. Carigrad« 10. avgusta. (Kor. ur.) »Tanin,« kaže na nasprotja v politiki Francoske in Angleške, ki, dasiravno sta zibelki liberalnih idej, podpirata Rusijo, katera se trudi že 8 let zadu-šiti liberalno gibanje Turčije in Ki-tajske. Brez dvoma je, če bi se kon-čala sedanja vojna v prid tripelen-tente, da hi narodi orijenta ne napredovali. • • • Naknadni turski kredit. Carigrad, 10. avgusta. (Kor. urad.) Lradni list priobčuje sultanov irade. s katerim se dovoljuje vojnemu ministrstvu naknadni vojni kredit 3 mih'jonov turskih funtov. * Tursko časopisje o položaju. Carigrad, 9. avg. (Kor. urad.) Tursko časopisje kaže odkrito svoje simpatije za Avstro-Ogrsko in Nem-čijo in napada Anglijo zaradi za-plembe obeh na An^leškem naroče-nih turskih dreadnoughtov. »Terdju-mani Hakikat« opozarja na to, kako zelo so se Otomani varali, ko so ustanovili franeosko-turško in rusko-turško komisijo, da stopijo s tema obema državama v prisrčnejse od-nosaie. »Tasvir i Eskiar« piše: Če se posreči nemškemu brodovju storiti proti Angliii uničujoč udarec, bodo vsi Otomani zadovoljni in potola-ženi. * | Blokada. Pravna razsodba o pomorski vojni, skienjena na zadnjih medna-rodnih konferencah leta 1907. v tiaagu in leta 1908/09 v Londonu, je izzvala povsod v časopisju živahen odmev. Predvsem so bila to cioloči-i la o blokadi, ki so gospodarsko naj-1 važneiša. V sedanji vojni bo imela blokada kot vojno sredstvo velik 1 pomen. Vsled tega je potrebno, da i se prepričamo o pravni teoriji blokade, o nienem gospodarskem po-rnenu in pa o načinu, kako se voja-^.ko izvaja. Blokada je to, če se postavijo I pomorske vojne sile ob obali ali pred pristaniščem v to svrho, da se zabrani, da bi tuje ladje odplule ali pa priplule, in da se jih nadzoruje. V koliko more blokada pomagati splo-šnemu vojnemu cilju? Nemški teoretik vojne, Clausenitz, pravi, da je namen vojne, izsiliti mir pod vražnika tak pritisk, da je prisiljen k miru. Vojno brodovje more tak cilj podpirati z raznimi operacijami: z neposrednim postopanjem proti so-vraznikovi obali, z obstreljevanjem in izkrcavanjem vojaštva. Strategi ne smatrajo tega za zadosten učinek, ker veže Ie del sovražnikovih sil. Učinkovitejse je posredno sredstvo blokade. Ta smeri namreč proti temeljem gospodarskega življenja, proti pomorskemu transportu sovražni-kovemu. Nemški mornarički učitelj pl. Maltzahn razločuje: vojno blokado in trgovinsko blokado; prva je naperjena proti vojnim sredstvom, druga proti trgovskemu transportu. Kakšne učinke ima gospodarska blokada, to je vprašanje zase; Čim veČ dežele je odvisno od morja, tem več škode povzroči blokada. Kdo je rnočnejSi, to se odločuie v pomorski bitki. Slabši ali poškodo-vani se umika v utrjena pristanišča. S tem je odločen prvi boj za nad-vlado na morju. Potem priđe, kakor čestokrat že pred bitko, blokada sovražnikovih pristanišč. Da se še pred bitko hitro zapro sovražnikova pri-stanišča, Je bilo časth edino hitro ili uspešno sredstvo. To Je bila angleška strategija. Angleški admirali so ćelo rekli: »Ce se mora sovražnik rskati po morju^ znači to prejšnje hibe.« — Bkto* v svrho Issfftfee boja H *~ I rej tipična začetkoma vojne. Kdor se zdaj polasti nadvlade na morim ta gl#4a nt%daki kaii-kor mocode om»ocoču pomorski transport sovrafcrfkov. V to svrho so zopet poslužuje blokado* Predpogol blokado )0 relativna premoč in ab*o~ lutna moč onega, ki blokira. Med fazami pomorske vojne, kakor so odločujoča bitka, vojna blokada in gospodarska blokada« Je tore? mnogo stikov in zvez. Vse to pa smeri k enemu cilju: vzdržati gospodstvo na morju. Blokada kot zistem vojnega po-stopanja ni preveč stara. Misel, oskodovati pomorsko moč in trgovino sovražnikovo s tem, da se pred njegova pristanišča postavi močnejše brodovje, je dandanes sicer navadno, toda v staremjn srednjem veku je bila neznana. Sele pozneje so se po-služevali takih operacij. Dokler so se bojevali Ie na kopnem, boj na vodi sploh ni bil sistematičen. Stare ladje nišo bile sposobne za večja pod-jetja. Prvo poročilo o blokadi imamo iz leta 1597., ko je lord Essex bloki-ral špansko brodovje v Ferrolu. Ta blokada ni trajala dolgo. Angleško brodovje je šio raje na ropanje v za-hodno Indijo. Sele v holandsko-nem-ških bojih se je strategija začela po-služevati blokade. Primcr, da morejo tuđi izgubljene bitke imeti za premaganea stra-tegicen pomen, je bitka pri Schewe-nineu. Holandci so sicer pobegnili v svoia pristanišča, prelomili pa so an-^rlesko blokado. S tem so omogočili pomorski transport, kajti tuđi angleško brodovje je bilo tako oslabljeno, da se je raje vrnilo domov. Prema-i pana liolandska se !e nekoliko od-dahnila in v miru v Westminstru leta 1654. je mogla zahtevati zmernejše pokoje. Poznanje strategije, ki ima namen, vzdržati moč na morju, se je pojavilo na Angleškem prej in hitre-ie, ker ga nišo zadržavali drugi kon-knrentje v razvoju. Za Holandsko je bilo odprto marje kmalu življenjsko vprašanje, kajti angleški otoki so delili Holandsko od oceana. Angle-ska obal je bila že blokadina linija. Kakor hitro je angleško brodovje za-prlo Severno morje. je dobila ho-landska trgovina smrtni udarec. Te okoliščine so končno povzročile zmago Angležev nad Holandci. Smotrena blokada je bila tuđi zatvoritev ustja Temse, ki jo je izvršilo holandsko brodovje pod vodstvom De Uuvterja. Ta blokada je trajala skoro en mesec. Ceprav Angleška gospodarsko še ni bila tako močna, so bili učinki blokade ven-darle veliki in so cene potrebščin podesetorile. Edinole slabost ho-iimdskes:a brodovja je onemogočila. da ta uspeh ni prinesel potrebnih sadov. Še bolj se je ta strategija razvila v osemnajstem stoletju v fran-cosko - nernŠkih bojih. O vojni v 1. 1740.—1748. je napisal neki angleški vojak: »Ta vojna nam kaže začetek višje strategije. Ne brani se več naša država na mestu in neposredno, mar-več s tem, da se stražijo sovražnikova vojna pristanišča v Evropi in da se inu brani, da bi odposlai svoje brodovje.« V letih 1742./43. je an-trleški admiral Mathews 22 mesecev blok i ral Toulon. Njegovo brcniovje je bilo iieprenehoma zasidrano pri Vii-lafranci. Ko so se ladje vedno bolj izpo-polnjcvale. je bilo mogoče. bojev?.ti se tuđi ob neugodnem vremenu. Naj-večji pomen je dosegla blokada v angleško - francoski vojni za časa revolucije. Britsko brodovje je tedaj ležalo po ćele mesece, poleti in po-zimi. pred sovražnikovimi pristani-šči ter potrpežljivo čakalo na sovražnika, čeprav je bilo samo časih ogroženo vsled viharja. Teorija pomorske vojne še dandanes črpa iz izkušenj oneg-a časa. Britska vlada je pošiljala svoje brodovje še v mirnem času v tuje vodovje, da bi izzvala napetost in vojno v trenotku, ki je bil zanjo ugoden. To se je zgodilo 1. 1804., ko je Anglija blokirala špansko obal ter zaplenila štiri Španske fregate z bogatim zakladom srebra, s čemer je bila Španija prisiljena k vojni. V vojni blokadi razločujemo tri stopnje: 1. opazovanje; 2. straženje; 3. zatvoritev. V prvem slučaju so v obližju sovražnikovih sil Ie straže, ki naj bde nad plovitvijo 9Ovražnikovo. Cilj, uničiti sovražnika na morju, je naloga glavnega brodovja. Opazovanje in straženje se razlikuje Ie po razmerju blokirajoče flotile in odda- I Ijenosti od lastne pomorske moči. I Zatvoritev je končna najožja oblika blokade. Zatvori se pristanišče s premočjo brodovja, ali pa s tem« da se onemogoči vhod tujega brodovja s tem, da se potopi kaka ladja. Kakšno obliko dobi blokada, o tem razsojajo splošni strategični povodi: 1. krajevne raamere in meteorologiju položaj; 2. ozir na brodovje; 3. osebno naziranje in eneržija poveljnikova. Ot^aiovalna blokada šahtova veliko vztraJnost, izdatiuKt in previd-nott stratnrh lađi]. Glavna moč je s tem obvarovana škode. Poleti pa se zasidra vojno brodovje pred sovraž-nikovem pristaniščem. Ta način so dolgo prakticirali. Dnevne vesti. + Češko - nemške manifestacije. V Pragi so se zadnje dni opetovano zgodile patrijotične manifestacije, pri katerih so Cehi in Nemci skupno nastopali in se je pokazalo, da so veliki dogodki sedanjega časa dobro pripravili tla za sporazumlje-nje med tema narodoma. Pokazalo se je to zlasti pri manifestacijskem sprevodu dne 6. avgusta pred nem-škim konzulatom v Pragi, pred mestno hišo, kjer je češki župan dr. Groš v nemškem jeziku zaklical: > Živio cesar Viljern!žil to čast. Varstvo francoskih m-reresov in državljanov v Avstro-Ogrski je prevzelo poslaništvo Se-veroameriških Zedinjenih držav na Dunaiu. Banke zaprle svoje lokale. »Po-laer Tagblatt« poroča. da sta c. kr. priv. kreditni zavod, filialka Pulj, in pa Banca commerciale zazdaj zaprli svoja lokala. Deželni zdravilišči Rogaška Slatina in Dobma ostaneta v obratu. KaKor po vseh zdraviliščih monarhi-.e je mobilizacija in pričetek vojne v deželnih zdraviliščih Rogaška Slatina in Dobrna imela za posledico, da je zdraviliško občinstvo, zlasti ono iz Ogrskega, Hrvaškega in južnih provinc v največji naglici zapustilo zdravilišča in odpotovalo v domovino. Medtem ko sedaj po mestih vlada zaradi vojne mrzlično razburjenje, dobe gostje v zdraviliščih vse pogoje za mirno in varno bivanje. Ker je gotovo se mnogo zdravljenja potrebnih ljudi, ki bi se radi zdravili daleč stran od vrvenja mest, je štajerski deželni odbor odredil, da se v deželnih zdraviliščih Rogaška Slatina in Dobrna obdrži obrat v polni meri in da ima z avgustom se pričeti sezija z zniža-nimi cenami, kar bo zlasti v korist revnejšim slojem. Prometne razmere na rogaški lokalni železnici se zaradi vojnega stanja nišo izpremenile in tuđi avtomobili vozijo kakor doslej. S tem je zdravilišče Rogaška Slatina vsak čas lahko dostopno od južno-železniških postaj Poljčane in Gro-belno in od Krajine ter Dobrna od Celja. Glede prehrane in varnosti so v obeh zdraviliščih ukrenjene najda-lekosežnejse priprave. Ravnateljstvo deželnega zdravilišča Rogaška Slatina. Štajerske novice. Utonil je v potoku Oplotnici 741etni prevžitkar in ogljar Anton Juhart. Mož se ga je preveč napil. — Poskušen samo m o r. V petek opoldne si je za-dal neki mož iz Češkega na vlaku, ki vozi opoldne iz Gradca proti jugu, z nožem šest ran v prsi in je potem pri lazaretski mitnici skočil z vlaka. Težko ranjenega tujca so spravili v bolnišnico. — Z vlaka Je padel v pijanosti kmečki fant Andrej Pod-goršek iz šmarske okolice, ko se je vozil iz Maribora v Celje. — Zaprli s o. kakor poroča »Marb. Zeit.« v Pobrežu pri Mariboru 79 let stare-ga Gačnika,ker jezakrivil zločin raz-žaljenja Veličanstva. — Zaprli so na Fali akordanta Tepeža. Delal je z več hrvaškimi delavci ori elettrarai in Je za nje lemal pri trjovoi Oottb-chu živila. Napravi! J* dolga za 1100 kron, sedai pa Je mislil pobrisati, ne da bi dotg plačal. — Iz Teharja poročajo, da so neznani lopovi 4. avgusta ponoči ometavali vo|aSki vlak s kamenjem. Potrli so več šip, en kamen je zadel asistentnega zdravnika dr. Hieblerja. Lopove pridno iščejo. — Vožnja s splavi je po Dravi in Savi v blizini železniških mostov prepovedana. Zopet pes pOfHMtot Pasja popad-ljivost se je začela tuđi v Ljubljani vse bolj javljati in zadnji čas se pri-peti skoro vsak dan kak slučaj. Tako tuđi včeraj popoldne. Ko se je mizar-ski mojster in hišni posestnik iz Jen-kove ulice, gospod Simon Praprot-nik peljal s kolesom po Prulah, ga nenadoma in brez vzroka naskoči pes ter na desni nogi tako poSkoduje, da je moral takoj k zdravniku, da mu je dal prvo pomoč. Pes, kojega last-nik je znan, bo preiskan in ako se pokaže kaj hir^ga, se bo moral g. Praprotnik odpeljati v Pasteurjev zavod na Dunaj. Razne stvari. * Liittlch. O Liittichu piše so-botna »Zeiu med drugim tuđi slede-če: Mesto Liittich danes morda ni tako bogato zgodovinskih in umetni-ških spominov, kakor njeni veliki sestri Bruselj in Antwerpen. Njena zgodovina pa je če mogoce še bolj romantična, se bolj tragična in se bolj krvava, kakor zgodovina drufcih belgijskih mest. Zlasti za Nemce ima Liittich zgodovinski pomen. Tu je s'ala zibelj Karolingov. Walter Scott govori v »Ouer.tin Durwar>du« o enem izmed strašnih obleganj, ki jih je moral Liittich prestati in belgijski poslanec in pisatelj Carton de \Viart | je še pred kratkim postavil temu »žarečemu mestu« spomenik. Neki drugi Belgijec. M. des Ombiaux ie opisal dcbo razkošja tega mes*a. Liittich je danes eno naimodernejših j mest in ima tuđi krasno okolico. Kot ! industrijsKo mesto je mogel Liittich pokazati ves svoj napredek na sve-tovni razstavi leta 1905. Njeno vse-učilišče poseča veliko število tujcev zlasti mnogo tujcev pa prihaja na zavod Montefiore za vporabljeno tehniko. Ličge ima tuđi slovečo glas-beno solo. Mnogo ima mesto tuđi s:arinskih spominov. Eden naflerših spominov ^re !njevcške stavbne u;r,rmosti je cerkev Sv. Jakoba, za katero je bil tcmeiin: Kamer položen v XI. stoletju. V svoji sedanji obliki je bila cerkev dograjena v letih 1513. do 1536. Romanski zahodnii del cer-kve z nizkim osmerokotnim stolpom je še ostanek leta 1170 dograjenega vhoda v sraro cerkev. Najstarejša stavba pa je cerkev Sv. Pavla, ki je bila zgrajena leta 96B. Justična palača je vzrasla začetkom XVI. stoletja. Velrkansko poslopje ima dve interesantni dvorišči z obokanimi hodniki v poznogotskem slogu, ki kaže tuđi karaKteristike renaissance. Med mo-dernimi zgradbami je omeniti leta 1819. ustanovljeni umetniški muzej. * Sofnčni mrk in vojna. Dne 21. avgusta bo solnee popolnoma mrk-nilo. SolnČni mrk bo v svoji popol-nosti viđen v Rusiji od morske^a za-liva pri Rigi pa do polotoka Krima. Da r/pazujejo solnčni mrk, so razni znanstveni zavodi celega sv ta poslali na Rusko učenjake. Zel<- dvom-ljivo pa je. ali bodo mogli ti ' čenjaki priti v Rusijo in drugo velik • vpra-šanje je, ali bodo mogli mrk opazo-vati. Ncmška ekspedicija je '>dpoto-vala v Rusijo začetkom tega tedna in se nah?ja sedai baje v Varšavi. Samo ob sebi umevno je, da so nem-ški krogi zelo vznemirjeni nad usodo te ekspedicije. * Nemški princ! in vojna. Nem-ški princi so vzgojeni v voiaškem duhu ter se bodo udeležili tuđi seda-njih vojen. Nemški cesar prevzame vrhovno poveljni^tvo ćele nemške vojske na kopnem, na morju in v zraku. Prestolonaslednik Viljem stopi na čelo gardne divizije, princ Eitel Friderik bo najbrže imenovan za po-veljnika kakega poika, sedaj je major v 1. gardnem polku. Princ Oskar je poveljnik ene stotnije v 1. gard-neni polku. Princ Adalbert je sedaj kapitan pri štabu nemške mornarice. Princ Henrik, cesarjev brat, najbrže ne bo več aktivno služil. Princ Friderik Leopold, sin princa Friderika Karla, je generaloberst, ni pa v aktivni službi. Mogoče je, da bo dobil po-veljništvo kake armade, kakor se Je udeležil tuđi njegov oče kot poveljnik vojen v letih 1864, 1866 in 1870/71. Tuđi sinovi princa Henrika so zabeleženi v listah marine, pa nišo aktivni. Sin princa Friderika Le-opolda. princ Friderik Sigismund in princ Friderik Kare!, sta polkovnika; princ Friderik Leopold ie poročnik pri 1. gardnem polku. * Novo »dravgegle dateM. Prav zabavno dogodbo pripovedujejo ne-kateri listi. Dva znanca sta se sre- čaia v Noven Jorka. Dotoo se ie ai- sto vidda. Eden od obeh Ie bil prei debel kakor sod, zda] pa suh kakor hmeljevka. »Kako se imaš« priia-tcIJ?« — »Seveda, gledat, ker izgledam zdaj popolnoma drugače nego pre]!« — »Seveda!« — »ERI sera pri doktorju Mac Minchoscju. In ali veš, kako me Je zdravil? Vsak dan ob devetih zjutraj sem moral priti k njemu in ob šestih zvečer. Obiski nišo nič stali, toda plačati se mu moral 40 K za vsako izgubljeno libro masti. Njegova čakalnica ni bila nikdar prazna in njegovo zdravljenje je bilo narav-nost občudovanja vredno. Pridem v sprejemnico. Doktor mi strese roko, postavi me na tehtnico, stehta me in že grem k blagajnici, da plačam do-govorjeno svoto za izgubljeno mast. Priporočam se ter odidem. Ves obisk traja poldrugo minuto.« — »To je čudovito. Toda kako je to prišlo, da si tako hitro izgubil vso mast?« — »Popolnoma enostavno. Doktor stanuje v 65. nadstropju. Lift pa smejo vporabljati ?amo oni, ki stanujejo v hiši.< — Vsa pripovedka je dobra amerikanska šala. * Ribe v — Sahari. To se zdi kakor šala in vendar ne bo dolgo trajalo, pa bo Sahara postala eldorado športnih ribolovcev. Seveda ne Sahara puščava, marveč ena izmed njenih najlepših oaz, oaza Tugurt, ki je sedaj otvorjena svetovnemu prometu in z železniško progo zvezana z oazo Biskro. Oaza Tugurt je izza starih časov glasovita radi njenega ohilnega ribolova. V vodovju te oaze se nuhajajo plemenite ribe, ki jih imenujeio >kromis«; ta ribja vrsta je ena najznamenitejsih in najzani-mivejših pušćavskih rib. Kromis pripada vrsti lipanov, ki žive po afriških jezerih. Kromisa imenujejo tuđi »oče-ta rodbina in sicer zategadelj, ker se samec s'lno briga za podmladek. Čim samica izleže svojih 200 jajec, priđe samec in mirno vzame v gobec vsa jajca. Toda ne, da bi jih požrl, marveč da jim da toplo mesto, kjer se lahko razvijejo. ko so mlade ribice 10 milimetrov velike jih izpusti iz ust. Ribice se odslej svobodno gibljejo po vodi. Čim pa jim preti kaka nevar-nost, dobe zopet zavetišče in pribe-žališče v — očetovih ustih. Kromis ali rodbinski oče je ena najokusnejših rib, kar jih poznamo. Sedaj, ko je stekla železnica tuđi med oazama Tugurt in Bi?kro, se je nadejari, da bo ta okusna in plemenita riba v do-glednem času prišla tuđi na evropski trg. * Španski kralj na potovaniu. O španskem kralju Alfonzu je znano, da rad potuje v avtomobilu po svoji državi in sicer tako, da ga nihče ne pozna. Nedavno tega se je peljal sko-zi neko samotno pokrajino v Kastill-ji in se je ustavil v ondotni skromni gostilni: »Tu me gotovo nihče ne pozna,« si je rekel in vstopil v krčmo. In res ga ni nihče spoznal, zato so postopali z njim kakor z navad-nim potnikom. Odkazali so mu sobico, v kateri niti ogledala ni bilo. Ko se je hotel drugi dan obriti, je s težkim trudom dosegel. da mu je sobarica dala na pol razbito zrcalo. Kralj se je vsedel pred to zrcalo in se obril. Med tem je ženska radoved-nost privedla sobarico v izbo. Ko se je krali obril, ga je dekle jela izprase-vati: »Čisto gotovo ste vi visok gospod in prihajate nemara ćelo iz Madrida.« »2e megoče,« je odgovo-ril kralj Alfonzo. »Da, da, prav takšni se mi zdite,« je nadaljevala sobarica, »kakor da bi imeli opravka na kraljevskem dvoru.« »Morda res.« je bil kratek kraljev odgovor. »Potem pa čisto gotovo delate za kralja samega?« je povpraševala ra-dovednica. »Seveda, za kralja opravljam posle,« je smehljaje pritr-dil kralj. »Pa kakšne posle opravljate zanj?« je z največjo napetostjo skušala izvedeti sobarica. »Ćelo vrsto poslov,« je odgovoril don Alfonzo smejoč se, »pravkar sem kralja obril.« * Zasledili nov narod. Na severu Malajskega polotoka so našli nov narod. O tem pišejo »Ran^oon Times** Ta narod, ki prebiva v nedostopnih hribih in močvirjih med Trenganu in Kelantanom, ima zamorcem podobne poteze ter se seli v pragozdu iz kraja v kraj. Pleme se imenuje Panggang. Od naravc so ti prebivalci miroljub-ni. Boji in tatvine so pri njih neznane. O sultanu države imajo Ie zelo nedoločen pojem kot o nekaki bogu podobni osebi. ki Jim more odsekati glavo. Za največjo dragocenost smatra Panggang tobak. Dokler ima to-bak in sol, tako dolgo Časa ne pogre-ša drugih živil.Denarja sicer pozn&Jo, toda novcev ne rabijo, ker nimajo nobene trgovine, če kdo izmed njih slučajno dobi đenar v roke* tedaj ga hitro z4koplje, da more)o mrtvi na onem svetu % denarjem knpčevatL Gospodarstvo Je tako, kakor ie bilov pradobi. Če Je Panggang lačen, tedaj si poišče hrane. Ce ima zalogo« tedaj toliko časa nič ne dela, dokler ima ie kaj zaloge. Potem gre ie Ie zopet na lov. \tttim\* Raiw^»^r nktrnt* +~ pozna, nli se mu Ie, da duše po smrti potuleja Tigre, ki so v onih pokraji-nah zelo številni, smatra za začarane pradede. In ta vera je tako močna, da pokliče Panggang tigra, ki ga sre-ča z imenom kakega umrlega sorod-nika. Mislijo namreč tuđi, da jim ti-ger, če ga pokličejo s pravim imenom, ne bo storil nič žalega. Če se pa zmoti in če tiger nima v sebi duše onega sorodnika, čegar ime je pokli-calf tedaj se tiger maščuje ter raztr-ga dotičnika. * Strašna kazen. Malo je ljudi, ki bi bili nestanovitnost zemeljske sreče občutili tako, kakor se je to zgodilo mladi in duhoviti Ivani Shore. V mladih letih je bila poročena z nekim u radni kom ter si je pridobila vsled svoje duhovitosti in sposobnosti velik krog prijateljev in obože-valcev. Angleški kralj Edvard IV. (1461—1483) se je oblekel nekoč v navadno meščansko obleko, ter se pripeljal k lepi Ivani, ki ga je v hipu tako priklenila na sebe, da jo je po-klical na dvor. Tam so jo vsi obožavali, vendar ta sreča ni trajala dolgo. Kralj Edvard je umri, strašni Rihard III. pa je dal Ivano, ko je dal umoriti Edvardove sinove, zapreti. SodišČe jo je obsodilo na javno kesanje v londonski katedrali. V beli halji in s svečo v roki je morala do nedavno tako slavljena Ženska iti skozi cerkev med zlobnim ljudstvom in pred oltarjem kleČeča je morala glasno naštevati in priznavati grehe, katerih so jo dolžili. Rihardu pa tuđi to še ni bilo zadosti. Prepovedal je pod kaznijo dosmrtne ječe in izgube pre-moženja, da ne sme nobeden dati nesrečnici jesti. Nekega peka v Londonu, ki ji je dal iz usmiljenja kos kruha, so na mestu obesili. Od tedaj so se ljudje iz strahu pred kaznijo držali te prepovedi. Od glada vsa onemogla se je vlačila nesrečnica po londonskih ulicah ter se hranila z od-padki, ki jih je našla v ulicah ali zunaj na polju. Nikjer ni imela strehe, noči je prespala pod milim nebom. Tuđi ko je bil Rihard III. leta 1485 j v bitki pri rosworthu ubit, se njen ! položaj ni n'.*. izboljšal. Kljub vsej tej bedi in nesreči pa je doživela visoko starost. Umrla je za vlade Henrika VIII. Bila je 96 let stara. Našli so nesrečnico v nekem jarku severnega londonskega predmestja, ki nosi Še danes njeno ime. * Grozna usoda. Iz New Yorka poročajo: 2e dolgo časa so v okolici Benvilla v Arkanzasu govorili o čudnih Ijudeh v neki jami v gozdu. Drvarji so pravili, da se ponoči sliši okoli jame jokanie. Nekareri so trdi-Ii, da so blizu imenovane jame videli dva otroka. ki pa že ništa bila več podobna ljudem. Ko so o stvari izve-deli mestni uradi v Benville, so odredili, naj se vsa sivar preišče. Mestni nastavljenci so vdrli v jamo. Tam so našli starega farmarja in njegova dva otroka, stara kakih osem let. Živeli so tam kakor praljudje. Bili so skoro popolnoma nagi, kajti obleka na njih je že popolnoma razpadla. Otroka sta povedala, da že več mesecev ništa jedla kruha, marveč Ie gozdne sadove iii drevesno skorjo. Oče otrok je dolgo molčal. Naposled je zače! praviti svojo žalostno zgodovi-no, še pred petimi leti je bil ugleden in bogat farmar v Arkanzasu. Kmalu pa je prišlo prokletstvo čez njega in njegovo rodbino. Živina mu je zbole-la ter poginila. Pred dvema letoma mu je umrla žena. Čez šest mesecev mu je umri edini sin, in kmalu nato 231etna hči. Oče je ostal z dvema deklicama. Bojeval se je z usodo, ko-Iikor se je mogel. Tedaj pa je udarila strela v njegovo hišo, ki je zgorela. S hišo pa je zgorelo vse, kar je imel. Dobri sosedje so mu ponujali pomoč, toda farmar je vse zavrnil, ker je smatra! vso svojo usodo kot prokletstvo. Nekega dne je prodal zadnjo kravo, ki mu je še ostala, ter odšel v Benville. Sosedje so mislili, da je šel drugam iskat sreče. Toda farmar je odšel v gozd ter tam čakal z obema otrokoma na smrt .. . * Iz natakarice — grofica. Fantazija ne more ustvariti lepšega romana, kakor je realnost storila v življenju grofice Bagsvaerdove, ki je pred nedavnim umrla v Kodanju. Usoda jo je napravila iz natakarice grofico, ki je umrla v siromašnih raz-merah kot lastnica majhne privatne zastavljalnice. Imenovala se je An-gelika Marija Ana Pierrova. Kot deklico jo je adoptiral neki gostilničar v Brugge, kateremu je služila kot na-takarica. Tam se je zaljubil vanjo bogat tovarnaj iz Južne Afrike. Po-ročil jo je ter se odpeljal z njo v Afri-ko. Toda zakonska sreča ni trajala dolgo. Zakonska sta se dala ločiti, ker je baje neki mlad in lep Dance zme-Sal tovarnarjevi ženi glavo. Vendar pa se ni po ločitvi poročila z Dancem, marveč je vzela bogatega last-ntka rudokopov, ki pa je kmalu umri ter Ji zapustil več mtfijonov. S tem bogastvom se je preselila v London, kier Ie začela selo potratno in raz-w/«v jFvat* t^i $e Je MTninili z danskim grofom Sporneckom, ki jo ie kmalu poročil. Grof pa se ie kmalu aa! ločiti od nje ter ji plačal visoko odpravnino. Naslov grofica pa je ob-držala in je bila zelo ponosna nanj. Po naključju se je v Londonu sešla s svojim prvim ljubincem, že imenovanim Dancem, s katerim je odpotovala v Kodanj, kjer je začela v družbi igrati veliko vlogo. Kupila je grad Aldersvhille v Bagsvaerdu, kjer je živela nekaj časa s svojim ljubimcem srečno in mirno, dokler ni zopet za-hrepenela po izpremembi. Naenkrat je ušla svojemu ljubimcu ter začela novo življenje z nekim Angležem v Londonu. Ko se je tega nasitila, se je poročila zopet z drugim Angležem, s katerim se je vrnila na grad Alders-ville. Zdaj ka se je naenkrat vsa pre-drugačila. Grofica je postala silno pobožna, s polnim rokami je dajala cerkvam in grajski park je dala na razpolaganje misijonarjem, da so v njem pridigovali. Toda požar je uni-čil grad in mnogo drugega. Njeni prijatelji« in njen mož so ji pomagali, da se je vedno bolj manjšal njen kup denarja. Naenkrat je bila siromašna in — zapuščena. In iz naslova grofica Bagsvaerdova so se ljudje — nor-čevali. Da se preživi, je uredila malo zastavljalnico v neki skriti ulici v Kodanju. In tam se je odigralo zadnje poglavje njenega romana. * Začetek vojnih operacij. Vse prebivalstvo caka z največjim zanimanjem poročil z bojišč. Uradno je • bilo razglašeno, da se bodo vse važne vesti oficijalno poročale. Vsem drugim vestern, ki krožijo, ni verjeti. Da takoj po mobilizaciji, oziroma na-povedbi vojne ne priđe do večjih spopadov, pričajo številne vojne po-slednjih desetletij. Tako je n. pr. 1. 1866. Prusija mobilizirala od 3. do 12. maja, toda sele dne 5. junija je bilo 5 in pol zborov pripravljenih na me-jah, da bi začeli vojne operacije. Na avstrijski strani so bile leta 1866. postavljene obmejne straže 13. maja. Nastop avstrijske severne a-rmade pri Olomucu je bil 17. maja končan. Prusija je začela s sovražnostmi sele 1 16. junija, diplomatične zveze so bile prerušene 12. junija. Prvi važnejši boji so se vršili sele dne 26. in 27. junija. Potem je šio hitreje in glavna bitka pri Kralj. Gradcu se je vršila že 3. julija. V vojni istega leta proti Italiji sta bili obe državi že meseca maja pripravljeni na vojno. Dne 4 junija so bile zaprte meje ter aktivirane obmejne straže. Dne 20. junija je bila Italiji napovedana vojna. Ker obe armadi ništa bili preveč oddaljeni druga od druge, je prišlo do glavne-ga spopada že 24. junija v bitki pri Kustoci. V rusko - turski vojni leta 1877. je bila izvršena delna mobilizacija ruske armade že decembra meseca leta 1876., nadaljni trije armad-ni zbori so bili mobilizirani tekom meseca decembra. Končno oborože-nje se je zavleklo do spomladi leta 1S77. TurČija je bila omejena Ie na obrambo. Pozimi je ojačila svoje po-sadke ob Donavi. Rusija je odložila napoved vojne do konca aprila leta 1877. deloma iz političnih vzrokov, deloma pa zaraditega, ker se je ob-oroževanje tako zavleklo. Dne 24. aprila je Rusija napovedala vojno. Isti dan so se zacele sovražnosti. Rusi so zasedli železniški most čez Se-ret pri Galacu. Sredi maja je stala ruska armada v pokrajini blizu Bu-karešte. Začetkoma julija so se vršili manjši boji ob Donavi, sredi julija se je vršil boj za prelaz Sipko. Sele pozneje je prišlo do večjih bitk pri Plevni dne 20. in 30. julija, ki pa nišo še končno odločili. V nemško - fran-coski vojni 1870.—1871., za katero se je nemška armada skrbno pripravljala in je imela Nemčija na razpolaganje obsežno železniško omrež-je, je treba označiti sledeče vainejše dneve. Dne 15. julija 1870 je ukazala Francija mobilizacijo, dne 19. julija je bila napovedana vojna. Ko se je raznesla vest o franeoski mobilizaciji, odredile so jo tuđi severne nemške države dne 16. julija, južne dne 17. julija. Mobilizacija je bila izvršena v osmih dneh in končana 23., oziroma 24. julija. Ne glede na majhne spopade, je prišlo sele dne 4. in 6. avgusta k bojem pri Spichernu in W6rthu, ki so prisilili franeosko ar-mado, da se je umaknila. Sele dne 14. in 15. avgusta je prišlo pred Metzem do krvavega boja. Samo 1. 1849., v vojni avstrijsko - sardinski, je pretekel od napovedbe vojne pa do odločujoče bitke samo kratek čas, Seveda je bila na dan napovedbe vojne mobilizirana že vsa armada Sardinija je odpovedala mirovno stanje dne 12. marca za dan 20. marca Dne 20. marca so vdrli Avstrijci pod Radeckijem čez reko Mincio in že četrti dan nato Je prišlo do odločilne bitke pri Novari dne 23. marca 1849 Spominjajte se rodbin vpoUtaudh tojakov ta JBdSna tafia*. Stran 4. .SLOVENSKI NAROD*, dne 11. avgusta 1014. 185- Stev. Brzojavna poručila. Pohvala orožnBtvo. Gradec, 10. avgusta. (Kor. ura.) General infanterije nadvojvoda Fri-derik je izdal sledeče priznavalno pismo: »Iz vseh poročil, ki sem jih dobil do sedaj o delovanju c. kr. orožništva in asistenec deželno-brambnega orožništva ob mejah, ogroženih od sovražnika, razvidim z velikim zadoščenjem, da prekaša po-stopanje in delo straž in poveljnistev velika pričakovania, ki se stnvijo do njih. Pri vseh prilikah, ko Je prišlo do spopadov s sovražnikom, so orož-niki in črnovojniki z veliko hrabrost-Jo in vztrajnostjo. spretno in navda-ni z ofezivnim duhom dosegli uspeh proti številno močnejšemu sovražnika. Izrekam za to vsem v poštev prihajaiočim orožniškim postajam in povelmištvom svojo zahvalo in svoje posebno priznanje ter sem trdno prepričan, da se bodo tuđi v bodoCe iz-kazali tako sijaino kakor do sedaj. To povelje je razglasiti v kornih okro?-jih. Povelje ^e izda na korna poveti-nistva v Przemvslu, Krakovi! in Lvovu. — Nadvojvoda Friderik, general inf. v p. Za Rdeči križ in druge vofa^ke humanitarne zavode. | Dunaj. 1<\ avgusta. (Kor. uraJ.) j Obrne i ni grof Aleksander Pallavici-.ni je daroval za ogrski in avstrijski Rdeči križ po 5000 K. za Beli križ 3000 K. za vojno pomožni urad 5000 kron. za zaosale rodbine v vojno vpoklicanih ogrskih nadomestnih re-zervistov v Budimpešti 3000 K ter je dal na razpolago svoja gradova Alt-hart in Jammernitz Malteskemu vi-teškemu redu. i Grofica Lučila Christalniggova ustreliena. Celovec, li». avgusta. (Kor. urad.) Grofica Lučila Christalniggova, rojena grofica Bellegarde, soproga ve-igposestnika v Svincu. nadporočnika grofa Oskarja Christalnigga. se je peliala včeraj zvečer iz Celovca v avtomobilu čez Pređi! v Gorico, da se kor odbornica »Rdeiega križa« posveti človekoljubnosti. Grofica je irnela izkaz đeželne vlade, ki ji je do-voljeval vožnjo po vseh cestah. Pri Bovcu na Primorskem na je frla grofica ustreliena. Grofira Christal-niggova je bila za >Rdeči križ« iz-redro delavna ter je bila pri vseh sinjih na Koroškem zelo priljubljena. Vest o nieni tragični smrti je vzfcudi-la povsod veliko žalost. Celovec, 10. avgusta. (Kor. ur.) Kakor se zatrjuie. je bila grofica Christalniggovo ustreljer.a, ker se njen avtomobil na poziv straže ni tako! ustavi!. Carjev in Sazonovov govor. Dunaj, 10. avgusta. n^tatiutk da t& dan pa4ec 1 Ltttictia v ĐelgiH ic ni bil znan. So-botni večerni listi so pravili, da v vojnem ministrstvu še nimajo novfc, da pa položaj v Ltittichu ni slab. Z vprašanjem na Nemcc, ki so bili pri-bcžali iz Antwerpna in Bruslja, je konstatiral na$ poročevalec včeraj in danes, da Je nastopalo belgijsko prebivalstvo Še bolj bestialično, kakor se je prvotno mislilo. Naš zastopnik poroča. o tem sledeče: Kakor rro-nija se glasi, da je belgijski justični minister v petek sestavil komite, ki naj bi zbiral podatke proti nemškim čttam. Mob ni prizanesel niti ženam. Skoro vsi Nemci v Bruslju so se morali ćele dni skrivati. Med onimi, ki so bili aretirani zaradi vohunstva, se nahaja tuđi princ Crey z obema svojima šoferjema. Surnničijo ga, da je dal pred kratkim pojedino, katere se je baje udeježilo 20 častnikov. Nemške veletržee v Antwerpnu, ka-terim se ima pristanišče zlasti zahvaliti za svoj procvit, so nečloveško mučili. Tuđi nje so sumničili vohunstva. Znam posestnik hotela W eber v Antuerpnu je bil umorjen. Ražen tega so v skrbeh za usodo več znanih Nemcev v Bruslju. Oanes ponoći pri-čakujejo Še en vlak z begunci iz Bruslja in Antwerpena. Beroiin, 10. avgusta. (Kor. urad.) Neka brzojavka generalnega kvartir-nega mojstra pravi: Francoska po-ročila so naše ljudstvo vznemirjala. Glasom teh poroci! poroćil je padlo pred Ltmichom baje 20.000 Nemcev in mesto baie še ni v naših rokah. S teatralično podelitvijo križea častne legije mestu Liittichu naj bi se te tr-ditve potrdiie. Naš narod je lahko prepričan, da ne zamolčimo niti ne-uspehov. in da uspehov ne borno raz-blinili. Povedali bomo resnico in po-polnoma zaupamo na na^ narod, ki bo verjei več nam, kakor sovražni-ku. ki bi svoj položaj rad pokazal svetu kot kolikor mogoče ugoden. Previdni pa moramo biti s svoj im i poročiii tako do!go, dokler bi mogla izdati naše nam ere svetu. S^daj lahko brez škode poročamo o Liittichu. Vsak si bo lahko sam ustvaril sodbo o izgubi 20.000 mož, ki so jo raz-kričali Francozi v svet. Pred 4 <1ne-vi smo imeli pri Liittichu sploh samo malo ljudi; ker ni mogoče iako drz-nega podvzetja naprej izdati z nabi-ranjem nepotrebnih množin. Da smo fcljub temu dosegli zaželjeni uspeh, je posledica dobre priprave, je poslenica hrabrosti naših čet, energičnega vodstva in božje pomoči. Hrabrost sovražnika je zlomljena. Njegove Čete so se slabo borile. Težkoča za nas je bila v zelo neugodrhh gorskih in gozdnih pokrajinah in v zavrami udeležbi vsega prebivalsva na beju, v kateri so posegale- ćelo ženske. Iz ! zasede, iz krajev in gozdov so stre-Ijali na naše čete. tuđi na zdravnike, ki so se bavili z ranjenci in na ra-njence same. Bili so težki, trdovratni boji. Ćele kraje se je moralo razrušiti, da se je obramba zlomila, dokler nišo naše čete predrle pas utrdb in zazvzele mesto. Resnica je. da se je del utrdb še nekaj časa držal, a streljale nišo več. Njegovo Veličanstvo ni hotelo, da bi se prelilo za zavzetje utrdb na^ dalje po nepotrebnem kri naših Cet. | One nam nišo branile, da smo dosegli svoj smoter. ZaT.iogli smo : fv čakati, da je dospela težka artile: a, da bi utrdbe drugo za drugim r z-strelila, ne da bi doprinesli kiikih radaljnih frtt\\ ako se same m bi prej \dale. Vestno vojskino vod^ .o seveda o tem vsem ni smelo pnob-čiti nobene besede, dokler nišo do-spele toliko močne čete do Lutticha, da nam ga noben sovrag ni mogel več iztrgati. Tak je sedanji naš položaj. Belgije! so imeli, kakor je sedal razvidno, v obrambo trdnjave, več čet, kakor jih je z na^e strani nasko-čilo. Vsak strokovnjak lahko pre-sodi velikost tega Čina, ki je nekaj izvanredneffa. Kadar bo naše ljudstvo zopet pričakovalo z nestrp-nostio poročil, spomni se naj na Luttich. Ves narod se je enodušno postavil za cesarja v obrambo proti svojim številnim sovražnikom, tako, da srne armadno vodstvo pričakova-ti, da liudstvo ne pričakuie nikakor-šnih objav, ki bi predčasno razglasile sovražniku namene vodstva ter na ta način mo^li onemogočiti njegovo težko nalo^o. — Generalni kvartirni mojster pl. Ste i n. Nemška posadka iz Skadra. Sarajevo, 10. avgusta. (Kor. urad.) Danes popoldne je dospela sem nemška posadka iz Skadra ter je bila na kolodvoru slovesno sprc-jeta, Strežniški tibj. Za izvežbanje strežnic za ra-njence se vršita sedaj dva tečaja pod vodstvom najodličnejših zdravnikov. Slovenskega tečaja se udeležu-jejo naslcdnje dame: Ćuk Ivana, Vrančić Metoda, Svetličič Ljudmila, Kvaitič Ljudmila, Kralj Rezi, Lom- bar Angela, OostinCar Angela, Ver-hnncc Helena, Oorlič Frančiška, tiribar Olga, tfubad Serafina, Celc-stina Ljuđmila, Božić FranCiSka, Po-ljanec Jela* Tekavčič Miuka, Župan-čič Anica, Majcen Roza, Schnabcl Batbina, Oradišar Anđela, Trefalt Pavla, KosmaČ Ela, Župane Anica, Zemljan FrancičSka, Mazi Amalija, Makseli Marija. V neniškemu tečaju so sledeče dame: Mahr Marija, Mahr Hilda, Schuller Laura, Del Cot Minna, Eb-ner Adela, von Orossl Vera, Asch-mann Marija, Stoy Fini, Koritzkv Marija, Zehrer Marija, Kriegl Fran-či§ka, Siementhal Lea, Ladstatter Emilia, Perhauc Erna, Elsner Josefa. Izkaz mestnemu magistratu došlth darov za rodbine vpoklicanih voiakov: Filip Supančič, zasebnik, 50 K; Iniez Baltazar 5 K; Starina Ivan, škof, J0 K; Sešek Ivan, magistrat™ ravnatelj v pokoju, 6 K; Kaiser Fran, puškar, 10 K: Marija Kaplja 5 K; ^Slovenska Matica« 100 K; dr. Fran llešič, c. kr. profesor, 4 K; Fabiani Ivan, tr^covec, 10 K; trgovsko društvo »Merkur* 50 K; J. Hauptman, ofieijal trgovske in obrtničke zbornice, 2 K; Krema Ludovik, fotograf, 10 kron; Hiibscher Hugo 2 K; Bončar .tosip, posestnik in pekovski mojster, 3» K; Ojud Aleksander, brivec. 20 K; Lah Evgen, magistratni svetnik. 15 kron; Hočevar Margareta 5 K; Mar-jetič Katarina 5 K; Podkov Ivan 10 kron; Zajc Fran, c. kr. finančni svetnik v pokoju, 10 K: M. S. 20 K: Luck-rnann Anton, zasehnik. 100 K; Me-nardi C. trgovski agent, 20 K: Mla-kar Janko, profesor. 5 K; dr. Omer-sa Nikolaj 10 K; Kmetska posojilnica ljubljanske okolice po gospe Mariji Pavlinovi. soprogi stavbnega nad-svetnika. 200 K; Schiffrer Viktor S0 kron, Grobelnik J. 10 K (po gospe R. dr. Bockovi); Schumi Josipina 30 K; Tri sestre« 30 K; uradniki in usluž-benci prisilne delavnice: Dolenec Ciril. ravnateli, 7 K; Pavločič Fran, kontrolor, 1 K: Sadar Adolf, Šolski voditelj, 3 K; Sega Viktor, kurat, 4 krone; Mulaček Kazimir, adjunkt, 5 kron; Jegifč Anton, nadpaznik, 2 K; Komotar Fran, nadpaznik, 1 K; Pa-než Blaž, nadpaznik, 2 K: Knafelc Ignacij. nadpaznik. 1 K; Osterc Anton, nadpaznik. 1 K; Ogrinc Anton, paznik. 1 K: Orehek Ivan. naznik. 2 kroni: KeržiČ Ivan, paznik. 1 K; Ko-vačič Martin, paznik, 2 K: Frece Valentin, paznik, 1 K: Košmelj Josip, paznik, 1 K; Šoštaršič Alojzij. paznik, 1 K; Tratnik Ivan, paznik, 1 K; Vid-mar Fran, paznik, 1 K; Jelnikar, Anton, paznik, 1 K; Simnic Fran, paznik, 2 K: Puterle Fran. paznik, 1 K: Kavšck Ivan 1 K: Smrečnik Ivan 1 kron; Pirnat Fran 1 K: Ažman Ivan 1 K; Mete"co Anton 1 K: Majcc Karei 1 K: ?ink Fran 1 K; Kunsteli An-drej 1 K; Sluga Ferdinand 1 K. Darila „Rdečemu križu". 1 Dežetno in žensko pomožno dru- štvo »Rdcčega križa« za Kranjsko. Darila za »Rdeči križ«: Iv. Krisper, fakturni znesek 269 K 44 v; državni železnis«ki svetnik Julij vitez plem. Ritter - Zachonv 16 K; nabiralna pola gOM>e Renate dr. Bockove in si-cer: Kassig 1 K. Oruber 20 K, Ootzl 5 K, Viktor Schiffrer 50 K, J. Grobelnik 20 K. Ivan Krisper 50 K, Alojzij in Ana Kraschowitz 20 K, lekar-nar Rihard Sušnik S0 K, Helena Pe-ternel 1 K. O. Rabitsch 20 K. Sofija Peheuz f>0 v. Vilma Steinherz, perilo in 25 K. Antonija Gnezda 20 K, gđč. Schlechan. perilo in 3 K, gdč. Lina rickert - Karner 5 K, ga. Antonija Kastner 20 K, gdč. Friedrich 5 K, Aloizi) Persche 30 K, Albina Persche 10 K. .Marija Persche 10 K, ga. generala pl. Schrnidt 20 K; nabiralna knjižica gospodičen Schiller in Werner: 192 K, 164 K 40 v. 417 K 10 v in 111 kron; Viktor Schiffer za zaostale 50 kron in J. Orobelnik za zaostale 10 kron. skupaj 1.^30 K; drogerija Kane je darovala konjak, čaj in dr. • ♦ * V včerajšntem izkazu gospe Pavlin se mora ime cenj. darovalca pravilno glasiti Josip Pajk in ne Rajh. Umrli so v Ljubljani: Dne 6. avgusta: Ivan Cdusi, rezervist, utonil v Grubarjevem kanalu. Dne 8. avgusta: Josip Vidic, c. kr. finančne straže respicijent v p., 60 let. Stari trg 7. — Angela Novljan, hči postre^Cka, 34 let, Dunaiska cesta 9. — Marija Jelovčan, hlapčcv* hči, 4 mesece, StreliSka ulica 15. Dne 10. avgusta: Martin Kle-menčič, hlapec v mestni klavnici, 64 let, Poljanska cesta 60. — Anton Kramar, delavec, 77 let, Selenbur-gova ulica 6. Poslano! PodpMiAi Itan Grogorec pri-cnatam, da tem dne 30. junija 1914 krivično raaialil g Jakoiia FftMu« AUa ter ga prosim zato odpuščanja. Izjavljam, da je g. Jakob Fabian-čič v ¥takem osini ccnjena in časti ▼redna oseba ter dovoljujem, da se ta izjava priobči na moje stroikc t »Edinosti«, »Slovenskem Narodu« in »Slovencu«. BUZET, dae 5. avgusta 1914. 2986 Itam Qre§aree m. p. Siuiiii Kst obsega 6 stran:. Izdajateli in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tlskarne«. „Baška" pnro slomsko kopalBie la 3a9ranu. askrkmf« «ta«eva«la la 4a|« vae lalonsadl« 2773 lastnfk hotela Velebit. Heteorolo^lčno poratno. ViflM M« mtrjt« i—-Z S.r4«ji irafaf tlak 73« «■ « •«"'°- metu I- VetI0vi Neb0 10. 2. pop. 7435 i 24 7 sr. jvzh. i jasno „ 9. zv.'743-7, 187 sr. zah. brezob'.ač 11 7. zj- 7441 13-3- si. jvzh. ; mcgla Srednja včertjSnja temperatura 187°, uorm. 19 38 Padavina v 24 urah mm 0 0. Kje kupite najceneje in najboljše jeklo, vsake vrste nože9 britve, kuhinjske nože, škarje in obešalnike? Pri Ivanu Kraigerju, Ljubljana, Židovska ulica. — Prvi ljubljanski umetni in fini brusač z električnim obratom. 2452 \M nešto totala (Schenker) na Y*bxUk ftli pFOil đAOTBl pla6l« Grem tuđi na deželo. VpraŠanja pod »ToČa]" na upravo. »Slov. Naroda«. 2988 Hotelski orator (Portier) 80 liČO za takojSnji Tstop. Botol pri MaUčn (Stadt Wlen) v L|nbliani- Predstaviti se je V L nad-siropjn soba it 12. 2937 . ------ m Klavne konje kapale vsak dan CIRKUS CHAB-LES. Ponudbe pismeno ali ustmeno na obratni biro, voz štev. 62. 2^82 Kor Je gospodar šol na vojsko, se proda enooadstropna j z velikim sadnim in cvetličnim vrtom pod prav ugodnimi pogoji. — Pojasnila se dajo Sp. Šiika 156, I. nad. Sprejme se v mosta za stalno samostalna, starejša kuharica 5 primerno Šolsko izobrazbo ima prednost. — Ponudbe pod „Kubanca/2958* na upravništvo „Slovenskega Naroda1*. Dvole elegantnih 2963 vsako obstoječe iz 4 velikih sob, pred-sobe, poselske sobe, kopalnice in z dru-gimi pritiklinami, na solnčni legi in lepim razgledom se ođdasta z no-vembrovim terminom, jedno tuđi takol v nafem. — Naslov pove upravništvo „ Slovenskega Naroda**. Zđina primorska tormrna dvokolei „TRIBUNA" Gorica, Triaika ulica st. 26, prel -*—— — plvovar Oorjup. Velika eksportna zaloga dvokoles, Šivalnih in kmetijskih strojev, gramofonov, orke- strijonov itd. itd. ^. BATJEI^ Gorica, Stolna ulioa £t. 2-4. Prodaja na obroke. Cenikl franko Zahvala. Prijateljem, znancem in sploh vsem, ki so spremili bla-gega pokojnika Ivana Pogorelca poitv. pristava t pok. k večnemu počitku, izrekamo tem potom presrčno zahvalo. V Sodraiioi, avgusu 1914. Zalujoči ostali« 2983 Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratnike in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v specijalni trgovini A. & E. Skaberne Mestni trg IO. b22 W^lllcam ftasl»ls»mX Sollftna po»*s»o*l»a X br*4ae raaoaere, ▼ katerlh žlTimo, povećale so tail navarnomt proti vlomu. Nikdo na] torej bo iHBBil UTarovatl te pravočasno. Banka ,,Slavijau sprejema te vrste zavarovaja a jako nizko premijo. ■iar H m kotal lavavovaO, aaf Banani to ■ 4*plsato« f«a«rataMBMi sastopatka banke „Slavila11 v LfakUaa! In «opoalal ara boa« avad-atka, aa iprt|ai« lavarovala« foaadka. 2942 i85. šteir. .SLOVENSKI NAROD-, dne U. avgusta 1914. Stran 5. Modna trgovina v Ljubljani Stritarjeva ulica At. 7. Solidno blago. Nizke cene. Vtorci poštnine prosto. I ■ ■ im ma I— ------ i :: Konfekcija :: za dame in deklice Maze, modno blago, sukno, platno9 gamltnrop preproge, ierpe, rate, pletl. i ■ Naprodal ali ▼ najem se odda popolnoma nova hlša opravljena za hotel, s Sestnajstimi spal-nimi sobami in veliko kletjo, v velikem vgu na Primorskem. ob gl-.vni cesti. K hiši spada še zemljišče. V neposredni bližim velikih vojašnic. Mimo vozijo vsak dan poštni in tovorni av-tomobili. Vsako poletje obilo leto-viŠčarjev. 2822 Naslov pove interesentom upravn. »Slov. Naroda«. Zaloga pohištva in tapetnišfega blaga. Jy(i^arstvo. Povoina spctlna ovrava: 2 postelji, 2 omari, 2 noćni omanci in t umivalnife 3 marm. dIo$čo in ogledalom h 350-—. Jamči se 3« solidno delo. Cene fconkurenčne. Zahtevajta najnovejši kata-logt %ateri ob$ega nad 300 modernih s*ik- 80o J. Pogačmk, Ljubljana, Mprije Jere&je cesia št t3—t8. \ Premog iz premogokopov v St. Janžu in Mirni se dobi v poljubnih množinah pri tFrdkl 2978 Richter8Xo.,£jubljana Trnovska ulica št. 25. Telefon štev. 296. §HoteI,LLOYDo|a*nila cfafei ■ j bbt 5ffli!i2iiiis Tasfamiva v liaHljaRi 'as?nerDanrenree)shiši ? &QSĐOsKi ilid fler. 12. -w i ■■■■iaminrka^BflMM^l^ bii^m mi— i ^ ■■ II Ilir W^^^—i^^—^^—^M^t IfK.TmMKHHMn^MHmHHMnan^BHHBai^HBH Zavaruje posiopja in premičnlne proti požarnim škodam po najnižjih cenalu Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Pozor! Sprejema tuđi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugod-nimi pogoji. — Zahtevajte prospekte?' i 6ANAT ORILJM - E^^O^^IA] li ^A NOTHANJE IN KIRURGiCNK -BOLEZMI, I Y\ JRODN)£NICA ^LtXJBLUANA-KOr>1ENGKEGA ULICAM \ I g£F-zpRWNiK FJRK^pJJ DR- FR DERGAT^G \ porclnoma zrnožen slov. in nemške steno-grafije in strojepisja iš»!e za takoj ali po-zneje prfmernc slnibe, -- Ccnjene po-nudbe pol „ E, E. 19I411 poStno leteće Liubliana, glavna pošta. 2968 Sollcftotorln !n » ^^3 iš£e pisama ^^sf dr. Toneta Gosaka v Ptuju. SiFajBS ppub wsie a| Ljubljana, 28751^ vholdu ,prl J\flallču(^K (I. nadstropp) ^* (oasproti glavne pošte) I :: se priporoda. :s I UM -MlM li. ■ ,________^ Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite cbrniti na tvrdko 523 A, & B. Skaberne Mestni trg 10. Na debelo in drobno. Obstoji od leta 1833. Izredno nizke cene! ii—^^^^—^»^^—.^—^—^—i —^—^^< Obvestilo. SiavĐemn općinstva vljndno naznanjam, da \yflEPIiif Sli ili P S IP rt /flV n mestni občini ljubljanski i ter Izrršujem ta p[?i slov. pagfei zavod k Ti SV ncmoleno dalje po najnižjih esnah. -mat \ Priporočam se z vsem spoštovanjem JOS. TURK prvi slov. pogrebni zavod, Linbljana. C. kr, mintstrstvo za domobranstvo. Deoartement XII. Št. 3200 I. 1914. " Na Dunaiu» avSusta 1914« Dobava storjenih oblačilnih predmetov in epremnih vrst za c. kr. domobranstvo. Javen ponudbeni razpis. Ministrstvo za domobranstvo namerava za potrebščino prvega polletja 1915 oddati dobavo v nastopnem zaznamku navedenih predmetov potom javnega razpisa in vabi na pismene ponudbe. Ustmene, brzojavne in telefonične ponudbe se ne morejo vpoštevati. 1. Pismene ponudbe morajo do najkasneje 23. septembra 1OT4 ob 10. uri do-poidne dospeti v vložnem zapisniku c kr. ministrstva za domobranstvo na Dunaju. Ponudbe se bodo v tem ministrstvu (Dunaj I., Babenbergerstrasse 5, III. nadstr., uradna soba št. 128) dne 23. septembra 1914 komisionalno odprle. Ponudniki ali njih pooblašcenci so upravičeni prisostvovati otvoritveni razpravi. Odločitev o svoji ponudbi naznani vsakemu ponudniku c. kr. mimstrstvo za domobranstvo do I. novembra 1914. . - 2. Sklenitev pogodbe se posvedoa z izdanjem ptaneneg« ocHoka, s katenn se pomttdnak obveza da ie njegova ponudbe tpreieta« &*» ^ ^^ Prava pogodbena listina se napravi samo na izrecno zahtevo. 3. Podjetnikom je dano na prosto, da ponujajo samo na posamezne vrste (zaporedne številke zaznamka) in pri vsaki vrsti na manjšo množino (število itd.), kakor je razpisana. Domobransko ministrstvo si pridržnje pravico, da sprejme ponudbo samo glede posameznih od več ponudbenih vrst ali glede kake delne količine. 4. Nastavljenje cen je pripuSčeno poiiuđnikoni. 5. Prisojeno dobavno množino vsake vrste je popolnoma dobaviti med 1. januarjera lq 31. marcem 1915 pri domobranski monturni zalogi na Dunaju. V -----------irk~ ... _ .. ■ .--------------------------------------1Qnn 2 100 blema in čopka L !a, JCZfn! 1902 *> 10° kljucev za razgibanje.........1899 -deželne strelce lw* 67 100 dleta............... ' 3 1.600 vrvice za klobuke, volnate....... 68 100 ščipalne kifšče............ 4 1.700 emblemi s številkami1) za klobuke .... 1894 1902 |fc y 59 500 konopci iz vrvice.....• • • * . 1898 1904 5 3.000 k^liađ0> čopki za klobuk...........1893 | 1902 *onwđ 70 1.000 sedla z~jekl. kobaljami s trd. postranskimi listi 1899 i 1900 fi ^m čapkasprevlekoinluskinastimtrakomtervenžica 1Qa^ i iqo- 71 700 klinaste uzde............1908 za žimnatl Č°P» brez orla m *ninatega čopa iyuo ;_; J 72 400 -. dnc brzde bre7 žvalnih kavpljnov .... 7 330 orli z izrezano številko za čapko') .... 1905 j 190o 73 x MQ žvalni kaveljni; desni.........1899 1907 8 o00 zimnatt copki ^rni za čapko.......1905 1905 74 lAQQ žyalni ^veljni, levi.......... ! 9 100 zimnati čopki rdeei za čapko......1905 , 1905 75 j 4QQ žvaJne verižice ........1904 1904 10 4C0 prameni za čapko strazmestre itd.....1RQR 1 1Qr)q | 76 900 knnj^kP ndw (beM..........1QfV, 1Qn7 11 80° m ali cako za . . 1 korporale...... 1________ 1 mctcr 77 ^ Vnnj^^j. {rm. „ ^h. j.h. opravo. M 06^ 19°7 1907 12 600 vrvice za čapko ah cako........1895 1909 : 78 j 200 obešalne verižice"za uzde brez pripenjal . . 1905 | 1905 | 13 300 cako s pntrdUmm trakom brez orla m Z1mna- igQ8 ! m9 79 7QQ ^^ stremena ;............iy08 | 1908 , koraad;. HH 300 . J orU s kavjem za cako za'poi^o Artiljerijo ! 1909 ' 1909"! , J !f Z°A hed]a,vz. Opstojala brez podponskihtorb^podp. j | hi" 30^1 K9mad0toklopne verižice z levjimiilavami. . . 1908 1909 ' kom*d £ ^00 klobučevinasta ! s prednjo m «dnjo ! Jesna^J 1907 1907 16 "00 -.,.-. ; u fa£ fnri ^oTT 1000 82 20° podlaga (crna) usnjato podlago | leva . L-£l ^ zimnatj ćopi z rožo k cata, črni^..... 908 909 | g3 ^ | krn]ske vrvi.............1903 | 1903 17 o0 za poljsko artiljenjo k caki, rdeči.....1908 1909 g4 ■ 60Q konrki jcoliči " 1878 : 18 1.200 /72 distinkcijski prameni za narednike ali enake 1899 1903 11 meter . - - -------- - -----,J-----.——i-------------------------------------------------iono~f—Tono" i 19 20.000 komadovdistmkcijskezvezde..........1901 1901 ,1Mla*|->- ™>\ Iv- za konjske noge.........M9g_ 902 i-^n--------p>nrt----------------^_--J—--------------------------__------------------------------------- ;; 86 700 napajalne vednce...........1899! 1899 |-5t- i',^ pozlaćeni naramnni trakovi sir"K1 • • • • 1897 1903 87 3.200 krtače z ročnimi jermeni........1882 1902 _ i , - r- f, \' ;. ' , a4_ ! 88 1.200 konjska česala z ročnimi jermeni.....1886 1886 22 300 m ™rni e^^^^VOI^terprOStOVOljn° 1904 1 1903 l "«* j 89 2.000 vDletna iermena...........1897 | trakovi dalje siuzece....... j i ------ Kn —-.-.—----,----.--------------------------------------------------- ioQo i iyuu 23 1-500 za častniške sluge in konje opravljajoče 1906 1904 ^ 3-500 pntrjevalna jermena..... .... 10^ -24"" "1.000 odliCila za prve strelce..........1906" 1906 ! 90a 300 adjustiram Itiskinasb trakovi za čapko 1905 190o j -25"------1500" strelce...........1901 1 1901 ! 91 1.000 naramne Za k°ŽUSne ^nl^n' 19°2 1891 ' 26_ 80° kavalenjske strelce......1907 1908 ^ ^ pentlje, |—gj— daimatinskih dež. strelcev na 1902 1M1 j 27 100 telegrafiste.........1906 1908 92 200 volnate na na konjih travnatozelene 1902 1891 ! 28 300 ' odhcila za topovodje. ..... 1910; 1910 93 500 "pentlje k plaščem, temnosive.......1903 1907 ' 1 29 4CXJ UU1^ pomirjevalce......... ») I 1908 | 94 200 garnitur "pcntlie~k plaščem, travnatozelene.....1908! 1907 , mtm 30 200 strelce na strojno puško .... 1908 ! 1908 ;! 95- s00 "pStlje k'plaŠčem, ctnorumene......1908! 1907 31 o00 cenjenje distance.......1906 i 1903 ! 96 400 k€madov uianske pramice"...........1908 1907 1 komad 32 200 komadov odhcila za jezdece......1906! 1908 1 komad 97 1>000 parov nodpOne iz platnene^a traku...... »)" 2) 1 par 33 300 i pionirje..........1911 ! — \ 98 50.000 hlačni gumbi iz aluminija.......1910 1910 34 400 artiljerijska odhcila za vožnjo......1908 1 1908 I 99 3.000 velikMilanski beli gumbi........1911 — 35 200 odhcila za bolmske strezaje.......1906 f 100 3 ooo beli ulanski gumbi mali........ — 108 U«itf 36 30.000 znaki v obliki planike.........1908 1907 r1Oj 2 000 veliki 1911 : 37 300 trobentaška odličila..........1911 — , 102 800 artiienjski gumbi mali 1911 ! 38 2u0 vrvice za predmojstre.........1908 1908 103 t>000 trakovi za" ušesa k škomjem.......1892 1898 39 £»0.000 srajce, pletene............1911, 1912 104 5000 špagatni pas za patronsko tornistro .... 1898 1898 ' raeter 40 20.000 spodnje hlače, pletene.........1911 1911 105 300 ustniki za signalne rogove.......1898 1898 1 komad 41 800° dokolenkc.............1910 1910 , olivfk za šotorne pole k prenosnim šotornim 1Qnn ;~42 1.500 usnjatih rokavic, bele......... *) 1896 , 106 14-°°° opravam ..... .......1S94 1900 «*«"*" 43 15.000 P vol nenih roka vic...........1910 1910 komadov velika pripenjalna ušesa z nasadilnimi obročki 15m 44 2.000 dra^onske ostroge z vijakom......1905 1905 1U' J#UUU za šotorno polo prenosne šotorne oprave . lttytJ loyy ' KOmaa 45' S'SSS komadov šali ..:-■ ■.-.••••.......!!!! !o?? Ikamad 108 4.000 ^^SSSe^oo'S? '" ^™ ^ ^" 1894 190° llkwdn 4fi S>0.0OO životmki pleteni, sivo meli rani......1Q1O j 1^11 nosne SOtorne Oprave........ 1 ------- - ■ - it«tni " 109 200 taborske lopate. . . . 1895 1895 1 47 30.000 parov nogavice..............1909 ^„1W8) 1 par j Uq 4QQ lopate.......l903 1910 48 1.300 komadov životni pasovi iz pavolnine.......1910 1910 1 k«MMI 111 j 100 tnnorixčn fdržiii t^ gordne sekire .... 1899 — | 49 3.000 parov nogogrejcev . . . . ,....... 2) ^ 1 par 112 100 p k J "v cepine.......1900 1900 1 komad 50 2.000 infanterijski portepeji......... 113 j 200 krampe......1899 — 51 1.600 kavalerijski portepeji.........1901 114 200 lopate za pehoto . . . 1899 — 52 500 signalni rogovi (z ustnikom) v F.....1909 1910 115 150 držaji za dleta........... 1899 — 53 100 obešalne vrvice za signalne rogove .... 1903 1899 116 3.500 garnitur vstavek k tomistri iz cevnine...... *) *) 1 |«ttiri 54 2.000 obešalna vrvica za pištolo, brez vzmetnega kavlja 1903 1904 117 1.000 komadov nosilni kavlji za patronsko torbo..... *) ') 1 komad 55 100 taborske sekire s toporiščem....... — — 118 10.000 m vrvice za šotorne pole prenosne šotorne oprave 1894 1900 1 meter 56 100 svetilke z nosilnim sklepom.......1902 1902 t ^ 119 100 kAM4lnif lopat (brez držaja)...........— — ffc a ST 200 koraa{10* svetiljke z lesenim ročajem....... *) | *) ' fcOTtaU 120 3.600 *g™0T Zapone za infanterijski životni pas .... 1909 1905 ! *Omad 58 3.000 Notesi..............1910 i 1910 podkvine k čevljem z 10 žeblji: 59 100 krampi z držaji...........1899 — 5V. velikostne vrste ši 1....... ! 60 100 lopate z držaji za infanterijo...... 121 22.000 parov ^f m m 9\.......1905 1898 1 par 61 150 lopate z držaji za kavalerijo....... 20% Z 1.4....... i f~62~ 150 ročne sekire s toporišči........^^^ 5% , »»5....... ! i . ■ .i *) S katerimi številkami je dobavljati embleme se zdražitelju prijavi od c. kr. dornobranskega monturnega skladtiCa. 2) Po navedbi dornobranskega monturnega skladišča na Dunaju. ^ ... Od c kr. domobranskeaa ministrstva^