"V SLOGI JE MOČ." "UNITY" WEEKLY. LIST ZA SLOVENSKI NAROD. "ENTERED AS SECOND-CLASS MATTER AT THE POST OFFICE AT CLEVELAND, OHIO, UNDER THE ACT OF MARCH 3,1879." VOLUMEN IV. LETO. CLEVELAND, O., V ČETRTEK (THURSDAY), 5. SEPTEMB RA (SEPTEMBER) 1918. ŠTEV. (NO.) 34. ^rli (N°; 320).a!t^OyiZed by the ACt °f °Ct0ber 6' 1917> °n the file ** Post 0ffice of Cleveland, O. - By the Order of the President; A. sT¥uHe son, P^SSc^T" MESTNE NOVICE. september je registracijs-' jI' dan za vse one, ki so izpolnili S3. in še ne dopolnili 46.} leto in ki se še niso registrirali. Kdor se ne more na 12. septembra osebno registrirati, radi bolezni, ali ker bo odsoten iz mesta, mora to storiti že pred 12. septembrom. V naslednjem so vprašanja ki jih morajo odgovoriti oni/ki še bodo registrirali, in je dobro ; ila si to natančno prebero, da bodo vedeli potem točno odgovarjati regvtisacijskemu uradniku: VPRAŠANJA ZA REGI-STRIRANCE. i Vprašanje 1. — Imp. Popolno J m o more biti navedeno, i-n sicer, prit), srediljis in zadnje ime. Napiimer: Joseph, Matt Kolar. Vprašanje 2. -r— Naslov stal nega stanovanja. — To se pravi, kjer je ' SEDAJ tvoje stalno bivališčetu se ne misli kraji ali mesta, kjer delaš, ni-j ti ne kraja, kjer si bil rojen,' če ni to tvoje sedanje stalno bivališče. Bodi pripravljen odgovoriti na takle način n. pr.: 1023 E. 61. St., Cleveland,1 Cuyahoga County, Ohio. Če biva registrant v hiši,' kjer je več stanovanj, naj po 1 ve tudi številko svoje: stano-valne sobe. j Vprašanje 3. -n- Starost v, letih. — Povej svojo starost \ samo v LETIH. Ne vpoštevaj dodatnih mesecev in dni. Vprašanje 4. — Rojstni dan. — Ce se ne spominjaš le-j ta, začni odgovarjati, kakor bi to stdril, eVbi te kdo vprar šal po tvojem rojstnem dnevu,' kakor "12. oktobra". Pestem reci "Na svoj :: rojstni Sad1 v tem letu bom*'(Mletji _ let star^'R%istr^cijskr zapisnikar bo' potem izpblnff1 rojstno leto. «•/* Hr. 1 se''morajo oddati-v poštnem pos" lopju pri ravnatelju pošte. Barbara Pijilokini, ; MMŠ tmm. 'jg obt'bzena'ida' je stre noip .da br ga upmrt^Ia. %ž #tt !ži f Št: 'Clžtirjbolnipi ,'z. fano. v ,4'%j mi—^.'n! ■ H n'-i Prvo nedeljo brez avtomobilov smo srečno prestali in nismo umrli radi tega. Da niso avto-mobilisti ravno neposlušni ljudje se je videlo, ker so bili vsi od prvega do zadnjega doma in pestovali otroke. Šele v nedeljo se je videlo, da so ceste pravzaprav narejene za ljudi, ne pa za avtomobile. Marsikatera, mama je bila bolj brez''skrbi, ker se ni bala, da bi njenega sinčka .kakšna taka drveča "pošast", prevrnila. -rj-J-j-i V-Bienville bolnici 1 eži bolna Ivana Naglic iz 61. ceste. Podvreči se bo morala operaciji. Zbolel je John Oblak iz Thames Ave. Toži o notranjih bolečinah. ( V premogorovu v Bdwnfieldu Pa. je ubilo Včeraj zjurraj Jos. Škrla, doma iz Vel. Ločnika, fa-ra Škocijan pri Turjaku. Prvi zrakoplav, ki je bil izdelan v Clevelandu je poletel iz mesta v. Dayton, ki je oddaljeno 200 milj od tu, in je napravil to pot v 2 urah. Zrakoplav je bil izdelan v Glenn L. Martin Co. tovarni na 152. in St. Clainr cesti. Opremljen je z dvema strojema, katerih vsak ima 400 konjskih sil. Na svoj polet je vzel 4 ljudi. Ako bo ta poskušnja dobro izpadla bo dobila ta družba ogromna naročila za gradnjo zrakoplavov za vlado. Prihodnja seja direktorija S. N. D. se vrši v petek dne 6. septembra 1918 ob 8. uri zvečer v Čitalniških prostorih. — Važno vprašanje. Ali vam prinaša vaš prihranjen denp.r dovolj obresti? Če n- e»otem ste temu sami krivi, bajte vložiti vaš denar tam, kjer vam bo nosil,5 odstotne obresti, to je pri Slov. Stavbinskem in Posojilnem Društvu, katero ima svoj urad na 6313 St. Clair ave. . : \ • » II iOCEMO KRALJA. Ako bi bilo Srbiji kaj na tem, da se združijo balkanski narodi v tesno vea^n v obliki prave, trajne svobode, potem bi se morala Srbija prenehati kraljevina kot taka že danes, in se proglasiti za republiko, Le potem bi vrji-l|njenemu vabljenju pod svoje okrilje. Dokler pa obstoj^ možnost, samo eventuelna možnost kraljevine, potem nišiftb gotovi; ali bodemo res kdaj svobodni ali ne. \ Resda se povzd!H||i, Vedno in vedno, da se bo dalo ljudstvo na prosto voljo, cla ^i b^olilo obliko države, kakor bo hotelo, toda vedeti morotoo, tp navadno izpadejo volitve, kakor si ta ali ona stranka ravno želi. Tista, ki ima boljše agitatorje in več denarja^ tista po navadi zmaga. V tem slučaju si lahko za gotovo mislfmo, da bi zmagala kraljevska stranka m-kaj potem?' Nastalo bi pobijanje in klanje. | Temu se pa lahk| ognemo, ako že sedaj delujemo za re-publiko in vetiramo tsa^D možnost kraljevine. 4 '. Najprej, se moija doseči osvobojenje Od Avstrije. A»herika"-'j.-y^k! ..v. vojno s principi, da dobi vsak narod pravico samood loče v anja. Da Amerika zmaga, je gotovo, firgo-je gotovo, da nv;|)o pustila, da bi bili Slovenci še nadalje sužnji Avstrije, ko smp vendar narod zrel in sposoben za sa-molastno državo. V 20 stoletju bi Mla volitev med kraljevstvom in republiko — zavraten napad btjržoazije napram demokraciji. V 20 stoletju naj bi se beseda kralj niti ne omenjala več ne. Že beseda krajj pomeni nekaj tiranskega, okrutnega. Kjer se rabi beseda kralj, tam nima mest demokracija, svoboda, bratstvo. Ako se srbska dinastija nikakor noče odpovedati kraljev skemu prestolu, je to njih stvar. Nikdar pa ne sme priti do "tega, da bi Slovenci lf samo z mazincem pomagali, da .bi se redila kraljeva družina, razni prestolonasledniki, princi in druga kraljevska ž],ahta pa naše stroške. Mi imamo že dovolj sku šenj, kaj se pra!vi rediti'te lenuhe po kraljevih dvorih, koi smo jih redili na Dun&ju. Obljubuje se,'!d»; bo po vojni morala vsaka država razorožiti in odpustiti vrfaštvo, '#,raj po vojni ne bo nevarnosti grabežljivega soseda.: Toraj bi mali republiki Slovenski ne pretila nikaka nevarnost samoobstoje. In mi imamo vse predpogoje, da bi naša državica krasno uspevala. Saj imamo že sedaj republike,■ ki so trikrat manjše, kot je dežela, kjer žive Slovenci, in vendar laasno vspevajo. Dalje pa niti ni' vemo, ako so Slovenci v stari domovini za krfsko deklaracijo. Kakor jih sodimo se ne bodo nikdar iWt^m'im to,:ker so toliko svobodoljubni, da botfo rekli: Ali • svobodo, ali pa nič. ; ••; .....» _ cm5 , . Mi smo takoj: v začetku pristopili k'Sl'pvenski Narodni ^wezi in odobravali delovanje Londonsltega'Odbora, ker smo v^li;njih jaspoin čisto delo, njih obljubedji Micrepe, ki:so se zdeli.naravnost in brez ovinkov. Kakor hitro se^je pa dalo ra-.zpmetiirda napod ne smo vsega vedeti o;čemur deluje in Weparin pogaja, smo,pa začeli misliti, da :to ni nič druzega Kol diplomacija in golomišenje in da sk S pomočjo slovenskega nai-oda ppstavi tegat ali onega na zlati prjfestol. Ne boš Jaka ! Ce se že zdaj drži narod v temi, kaj bo šele potem, ko se kaj doseže. Predsednik Wilson je rekel, da mora biti po vojni odpravljena vsaka tajna diplomacija. Zakaj se toraj ne pove odkrito — tako je in nič drugape? Nikakor pa se ne sme misliti da se rnorda strinjamo z g. Kristanom. O, ne! Kajti Bog nas varuj kake reforme, kjer bi imeli svojo roko vmes socijalisti, ali anarhisti ali nihilisti. Potepi le naj bo slovenski narod tam, kjer je, bo boljše zanj, kot Pa če bi mu vladala, rdeča garda. : ' v Ako je g. Kristan rekel pred 7 leti, da Slovenci niso zmožni samovladanja, kako on potem vrjame danes v to, kar je takrat zanikaval? Takjrat mu hismo vrjeli in danes ni l tudi ne vrjamemo. \ Združimo se v tem, da naprosimo mi, ameriški Slovenci skupno — Ameriko in njene zaveznike', da nam pri mirovni konferenciji ugotovijo odcepitev od Avstrije, brez vsake možnosti kake volitve za kralja.ali republiko, kajti mi, Slovenci, kpt najbolj kulturen narod med južnimi Slovani, smo že preveč demokratični, da bi se podajali v nevarnost: To be or not to be. Dolžnost nas, ameriških Slovencev pa!, je, da pomagamo Ameriki v njenem plemenitem delu, ki si ga je navzela za svojo častno nalogo, da bodo vsi narodi na takem stališču, kot je ameriški narod, na: Svobodi. Naprej za ameriško zastavo. Newburske novice. Naša šola je pričela v torek zjutraj "s polno paro". Otrok je prišlo cele kupe in sobe bodo napolnjene cel dan. Ni drugače, da bodo otroci prišli razred za razre dom. Edino le tako nam je mo-go če skrbeti za vse. gole bodo dobili ravno toliko kot druga leta, le njih ure so malo drUgače i-azpoložene. Ko se vse spravi v pravi tek, bode vseeno otrokom in starišem. Marsikateri pa bode še rajši imel sedaj no naredbo, ker bode lahko večji otroke čez dan par ur porabil doma. Otrcj3 ci bodo prišli, prvi odelek, malo pred 8. da gredo k sv. maši. Ob 8. se prične šola in traja do pol 11. Ob pol 11. začne drugi oddelek otrok in je v šoli do 1. Ob 1. je zopet prvi odelek nazaj in je v šoli do p(51 4. Ob pol 4. .pa pri- dejo drugi in ostanejo do šestih približno. Na ta način sta v resnici dva "šihta" na en dan dodelana in sicer tako da niso otroci preveč prosti in ne zaidejo predaleč od doma, kakor se zgodi, ako gredo otroci: samo pol dne v šolo. Nekatere matere se boje, da bode z otroci preveč dela na ta način. Že mbgoč^ malo več, dokler se vse ne ugladi. Vsaka nova "mašina" teče bolj trdo od začetka. Ko se bodo otroci in domači privadili, pa bode šlo, kakor namazano. Drugi izgovor, ki ga je nekdo prinesel, da je za otroke po zimi premraz do šestih, pa ne velja prav nič. Otroci bodo v šoli na gorkem, pot je pa ob 3 popoldne ravno tako dolga, kakor ob šestih, ker senca, da bi se na večer stegnila. Pred vsem pa je to edini način, po katerem je mogoče preskrbeti za šolanje NEMCI NEMOREJO VSTAVITI PRITISKA ZAVEZNIKOV. , Par s.— Francoske čete pri-1 tiskajo nadalje Nemce vzhodno ' od Canal du Nord in med Ailette ill Aisne. Zasedli so gozd Chapi-tre in mesto Crisolles, tri milje severno od Noyona. Nekatere francoske čete so prekoračile reko Veslo. Na nobeni točki na črti od Soissona do Flandrije se ne more sovražnik vstaviti zavezniškemu prodiranju. Nemci se ne- I prestano umikajo in njih umika-> nje krijejo zadnje straže. Še sddaj se ne ve za gotovo, kje se mislijo Nemci ustaviti. ; Misli se, da pripravljajo Črto od Brebiers do Moevers za obram-beno črto. Angleži pa so že v ne-posredni bližini te črte in Nemci se bodo morali najbrže tudi od tu dalje umakniti pred zmagoslavnimi zavezniškimi četami. AMERIKA JE PRIPOZNALA ČEHO- SLOVAKE. r Washington--Amerika je pripoznala Čehe in Slovake kot njihove zaveznike v boju proti Nemčiji in Avstriji. Profesor T. G. Masaryk, ki je vrhovni poveljnik češko-slovašlke armade v Rusiji, Franciji in Italiji, je bil oficijelno sprejet pri državnem tajniku Lansingu. Anglija, Fran cija in Italija so že poprej pri-poznale Čeho- Slovake za zaveznike in Japonska jih je pripoznala s tem, da se je udeležila eks-pedicije, ki bo pomagala Čeho-Slovakom in lojalnim Rusom pri ustanovitvi nove vzhodne fronte- vseh otrok. Otrok je precej čez 500, prostora pa komaj za 300. Do takrat, da se razmere malo popravijo, da bode mogoče delati kaj, bomo morali storiti tako, kakor nam je mogoče. Samo potrpljenja je "treba in vse se bo vreJilo tako, da bo pravr V nedeljo okrog poldne je zaspala za večno Antonija Skebe, soproga Antona Skebe. Pokojna ni bila že nekaj časa prav trdnega zdravja. Na zadnje se je je pa lotila še huda mrzlica, ki, ji,je: čez nekaj dni bolezni, napram vsej pomoči.od strani zdravnika, povzročila smrt. Pogreb se je vršil v torek pod vodstvom A. Grdine' ob obilni2 udeležbi sorodnikov in prijateljev. N. P. V. M. Poznate vi Barbičevo družino na Rosew-ood? O rajt, tam pri tej družini je nekaj novega. Kaj, no, kaj ? Kristina ji je ime. Kaj ni to lepo ime ? Aj šud sej so. Ča-stitamo! Prvo sv. obhajilo sme imeli zadnjo nedeljo. 17 deklic in 15 dečkov je prvič pristopilo k mizi Gospodovi, Vsi so se lepo vedli, dasi so bili vsi iz daljnih krajev kot Randall, Bedford, in Brooklyn in so po večini le malo prišli do cerkve. Upamo, da bodo od sedaj naprej prav zelo pridni doma in da bodo redno pri ha j ali v cerkev ob nedeljah. ' Kakor se sedaj kaže bodemo tudi mi imeli kmalu nekaj več dijakov v višjih šolah. Imena pri občimo', kakor hitro bomo gotovi če pojdejo. To je prav. Par dni nazaj smo dobili pismo od vlade v katerem zelo priporoča šole in sicer višje šole, ker, kakor pra vi predsednik Wilson bode višje šolanih ljudi zelo primanjkovalo po vojni. Zato pa, stariši, ki želite vašim otrokom boljšo bodočnost, pošljite sinove in hčere kolikor mogoče, v višje šole, da imajo potem pot odprto do boljšega življenja, kakor pa ravno najtežjega. Slovenci smo delali do sedaj najtežja dela. Tega se nam .seveda, ni treba sramovati, to kaže, da slmo zmožni in trdni narod. Delo,' tudi če je še take težko, nikdar ni poniževalno. Žul java in trda roka je vredna spoštovanja/Vendar pa je dobro, da je nekaj naših ljudi zmožnih za kaj druzega, kaj važnejšega. Tukaj, kjer vladajo ljudje za ljudi, moramo tudi Slovenci priti do stopne, da bodemo imeli ljudi sposobne za taka mesta. Prilika pa . je najlepša. Šola za deklice high school) je na Superior takoj za škofijsko cerkvijo. Tam t se deklice lahko naučijo pod vodstvom katoliških sester vseh potrebnih reči. Druga šola pa je na Superior tik parka. Obe šoli sta priznani med najboljšimi v mestu. Za dečke je high school poleg Euclid, tik parka, ena na West side, toryn in 30. cesta, in tretja, pa na Cedar Ave. blizu 105 kare. Stane primeroma zelo malo, tako, da radi deiAinfiga vprašanja lahkho vsak vstraja. Nikakor pa vam n« svetujemo, poslati vaše otroke y takozvane "business college", ker one šole nimajo . .posebnega kredita, te šole pe i^pbi^zujejo, ampak sa-mo vadijo računstvo, knjigovoda tvo in stenografijo. Novice iz župnije sv. Vida. Krščeni so bili v cerkvi sv. Vida zadnjo nedeljo: Filip Kastelie Rudolf Sever, Jerca Kačar, Anga la Štimec, Olga Grebene, Zofija Kocjančič. Zdravstveno stanje v tej župniji že ni bilo dokaj let tako dobro, kakor je zadnjih 5 mesecev. Sv. birma je prav določno prestavljena na 3. november. Omenjeno je to vnovič, da ne bo niktu kega povpraševanja. Pričetek .šole je določen na pondeljek ob 8. uri dopoldne. Začetniki, to so pvvorazredniki, pri dejo v šolo V torek zjutraj. Vpisovanje je bilo več večerov in zadnji pondeljek čez dan. Ostali, ki niso vpisani še, imajo Zadnji čas jutri, v petek, dopoldne ob 9. uri ter zvečer ob 7. uri. Potem ne bo več vpisovanja za letos. Naznanilo se bo v nedeljo v cerkvi glede šole, ako kdo prav ne razume tega naznanila. Vsakemu posebej je nemogoče razlagati vse podrobnosti. Starišem priporočamo, naj svoje otroke snažno opravijo prvi dan in vsak dan šol skega leta. Potratnosti in lepotič j a pa otrok ne učite! gladina pride v šolo z veseljem le tedaj, če dajejo stariši poguma in veselja do učenja ter sami skrbijo za red in snago doma. Otroka straši ti pred šolo je preveč udomačena navada pri nekaterih stariših. Otrok naj ne ostaja doma brez potrebe, ker mu to škoduje pri učenju! Vsak mesec prinese vaš otrok domov karto, na kateri je zaznamovano, koliko dni je bil odsoten iz šole. Pazno zasledovanje vam bo odkrilo, v nekate- Irih slučajih, da ni bil vsak dan v ""'""....... " • ■ ' ''. '■■•!;1 1 ■ 1 ■""»'•■' """""l "'M'1'^1 ji.'!T-VJmji.i^niii«»m. Dalje na drugi strani^ ^^ STRAN 2. V ČETRTEK (THURS.), 5. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) '18 S .r Li C3 Cs J\. _____TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD____ IZH AJA. VSAK "ČETRTEK DOPOLDAN. ......\...... URAD: 7 6120 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO. JNA^OCNINA: $L50jialeto — 75c za šest mesecev^ CENE OGLASOV NA ZAHTEVO. UNITY __A Weekly Paper for the Slovenian People_ ISSUED EVERY THURSDAY BEFORENOON By the "SLOGA" PUBLISHING COMPANY „ OFFIČET^ 6120 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO^ Subscription rates: $1.50 per year — 75c for six months. ADVERTISING RATES ON APPLICATION. _4 TEL.: PRINCETON, 2415-R. ___ MM 47 y ČETRTEK jTHUR^UjEPJEMBM (SEPTEMBER) ' 1S " ČETRTO VOJNO POSOJILO. Vsak dan se sliši: Tam so vlomili tatovi, ta je bil okraden, ta je izgubil toliko in toliko de- i narja. — Čemu držati denar doma, ko imate zlato priložnost, da ; naložite denar na lepe obresti v j najbolj varno podjetje na svetu: . VLADI ZDRUŽENIH DRŽAV GA POSODITE! Bliža se kampanja za četrto vej no posojilo. Zavedati se moramo, da smo i Amerikanci in kot Amerikanci hočemo pomagati svoji deželi in vladi. Pomagati hočemo Ameriki, da se bo reklo: "Kot solnčni žarki so bili čisti naši cilji s katerimi smo šli v vojno in ljudstvo samo nam je dalo pogum in spodbudo v denarju za zmagoviti konec boja." Ko bi ZAHTEVALA "Amerika od nas vse kar imamo, bila bi naša dolžnost, da bi dali brez odlašanja. A ona prosi in še to samo na posodo, za obresti. Kdo je toraj oni, ki bi ne dal? NOVICE IZ ŽUPNIJE SV. VIDA. (Nadaljevanje.) šoli. To se posebno rado dogodi v pričetku šole ali pa na spomlad Napredek v raznih predmetih vam tudi pokaže riiesečno spričevalo. Koncem leta ne bo nika-kega dvoma, *če bo vaš Otrok šel v višji razred ali ne, ako ste skrbeli pravočasno za redno obiskovanje šole ter marljivo učenje. Poprava hiše čč. ,s.s.; učiteljic se je pričela pred tednom dni. Delo bo. končano koncem oktobra Splošno zanimanje se kaže med župljani za to popravo. Lepo število se jih je priglasilo s prispev ki. Iskrena zahvala vsem! Dobri ljudje vedo ceniti požrtvovalno delo naših učiteljic za vzgojo Pikniki in izleti so minuli, vče-rajšne jesensko vreme je privabilo resnejše misli tudi mladini, ki povprašuje, kdaj se prične šo-al. Naš šolski oskrbnik hiti s snažen jem šolskih sob. DOPIS. Cleveland, O. — Mali kotiček vašega cenjenega lista prosim, g. urednik, da opišem žalostno zgodbo, ki se je te dni dogodila v »ftjfi naselbini v Newburgu. Komaj je od tega nekaj kratkih tednov, kar se je preselila iz naše srede dobro poznana družina Anton Skebeta. Kupili so si bili namreč svojo lastno hišo in ■ dva lota ter se z veseljem popri-jeli dela, da olepšajo svoj novi dom. Delali so tako nekaj tednov kar se naenkrat njih načrt prevrne. Bolezen je prišla in položila gospodinjo na posteljo ,kjer so ji morali streči drugi. Stregli so ji in upali. Bolezen je postala : hujša in poklicali so zdravnika, j pa bolezen ni hotela odnehati. ! Bolnica je trpela veliko tako, da jo je zapustila zavest, katera se j ni več povrnila. Soprog in stari-ši, kakor njena lastna otroČiča so culi pri postelji noč in dan ter čakali, kdaj se ji zboljša, da spre govori. Odprla je oči pa vročina je bila tako huda, da je le v zmedenosti govorila. Nič ni pomagalo vse prizadevanje, bolezen je hotela imeti svojo žrtev. V nedeljo malo pred poldnem'je prišel angelj miru ter odnesel dušo v kraj, kjer ni bolezni več, kjer trpljenje premine in se solze po-suše. A obenem pa je povzročil največjo žalost v družini, ki je videč, da "Tonce" ni več zapla-kala kot eden vsa. Mala otroči-ča, dasi se še ne zavedata svoje neopisljive izgube, vendar vesta da mame več ne bo nazaj in Se žalostno ozirata po njej. Pokojna je bila hči dobro poz-, ttanih tukaj živečih starišev, An- rJS tona in Ane Fortuna. Rojena je bila v Clevelandu malo pred 22 leti. Ravno pet let nazaj se je poročila z Antonom Skebe in živela je ves čas v tukajšni naselbini Bila je v svojem času cerkvena pevka in bila poznana kok blaga žena in skrbna mati. Tukaj zapušča poleg soproga in dveh otrok, stariše, štiri sestre in tri brate. Naj jih tolaži Bog v tej veliki izgubi, njej pa naj sveti večna luč. To jeiskrena želja vseh tukajšnih Slovencev. J. J. DOPIS. Cleveland, O. — Piknik Slov. Pevskega društva "Lira" se je pretečeni pondeljek vršil nad vse lepo, veselo in v najlepšem redu. Pevci in pevke so se dobro zakopali v zakope z vsemi potrebščinami, ter pričakovali "napada." Okrog druge ure popoldne začele so prihajati divizije za divizijo, ne sovražnikov, temveč prijateljev in ljubiteljev 'Slovenske pesmi". Vendar, četudi prijatelji, se jim je morala pevska postojanka braniti z vsemi močmi. "Artilerija" je bila silno zaposlena s svojimi topovi in vedno je vlačila na dan svoje topove, tako, da je pokalo, da se je prijazni gozdiček kar tresel od grmen-ja.Pri strojnih puškah in gors-| kih topičih (vinarcah in sladoledu) je bila. armada amazonk, j'ženski polk. Vsi so se vrlo branili in imeli polne roke dela. Ta-ko so delali, da jim je vsa zaloga pošla. Klub tef>iu so prihajale še | vedno nove trume, a naša postojanka je bila že vsa zajeta. Le j godba je še s viral a in petje je še | odmevalo in orilo od veselja, da i se je bila bitka tako sijajno kon- ' i čala. Hvala vsem delavcem in delav kam za obilen trud, hvala in čast vsem, ki so posetili to prireditev in s tem pokazali, da ljubite domače naše petje. S tem ste dali pevskemu zboru novega poguma in veselja, da bodo nadaljevali svoje trudapolno delo pri učenju, da vas v bodoče še razveselijo s svojimi glasovi in z lepo našo pesmijo. "Generalni štab" bo v bodoče bolj previden, ter preskrbel več "municije" in vseh potrebščin, da bode vse bolj zadovoljno. M. Holmar. DOPIS. Barberton, O. Kakor se sliši od gotove strani, dobimo Barbertončanje vendar enkrat zopet svojega duhovnika. Saj je že čas, da se dcaov- ' no vodstvo spomni tudi na Barberton, ker sicer bi postali ljudje popolnoma nezaupni. Ponesrečil se je rojak Frank Škerl. Šel je na hišno streho, da jo bode nekoliko popravil, a mu je spodletelo in je padel približno 25 čevljev globoko. Dobil je na eni nogi precej opasno poškodbo. Želimo mu skorajšnega o-krevanja. V tovarni se je ponesrečil Andrej Likan. Pobilo ga je na roki i tako, da mu je moral napraviti zdravnik nekoliko šivov. Upamo da bode kmalu ozdravel. Rojak Anton Volf je šeT"26! avgusta še z'drav in vesel od doma na delo. Ko pa je šel proti tovarni ga je na nekem križišču j nekdo povozil z motornim kolesom. Zlomil mu je eno roko, eno nogo v dveh krajih in poškodoval ga je tudi na glavi. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico, kjer je j pa dva dni potem v hudih bolečinah umrl.. Pogreb mu je preskrbelo neko angleško društvo, katerega član je bil rajni. Sorodnikov ni imel tukaj. V starem ki'a-ju pa zapušča ženo in enega sina. Bodi mu lahka tuja zemlja! DOPIS. Barbatcn, O. — Rev. Vitus Hribar je obhajal te dni svoj srebrni jnhilei mašništva v Pal-nesville, O. Omenjeni' je naš rojak in župnik cerkve sv. Avguština (Irska fava) v našem mestu. Ob njegovi odsotnosti iz Barbertona ga nadomestuje tu Rev. Marshall iz Cievelanda. Rev Risanik, slovaški duhovnik tu-kajšne cerkve sv. Cirila in Metoda, kateri je bil svoječasno zel'^ preganjan od svojih župljanov in od njih zatožen nelojalnosti do Amerike, ter celo osebno večkrat napaden od njih, pride kljub temu še maševati iz Akro-na, skoro vsako nedeljo in tudi med tednom. Gotovo lep vzor katoliškega duhovna. Na severovzhodni strani našega mesta je nastalo pravo cigansko taborišče. Tja se je priklatilo čez sto ciganov. Ljudje v njih bližini se zelo prltoxrjejq, čez nje pri me«:-" češ da prisotnost ciganov povzroča, da par's'cena n jih nifseotcv. Pred kratkim so se hoteli nekate ri naseliti tudi v hiše'in sicer ravno med Slovence, kateri pa, ko so videli njih nakano, so vzdignili pravo rabuko proti temu, in res so jih prisilili, da so zopet zavili živobarvane bisage in odšli. Njihova posebnost je tudi to, da se hodijo kopati v Ohio kanal in najraje v nedeljo popoldne, ko je tam največ ljudi, ki se vozijo v čolničkih. No, to bi 'ne bilo še . nič, a da bi imeli vsaj kopalno obleko na sebi, v resnici pa imajo samo adamovo in to vsi mali in odrasli. . Opazovalec. CoIImwoodske novice. Prvo sv. obhajilo se je vršilo v naši cerkvi v nedeljo, dne 1. septembra. Pristopilo je prvič k mizi Gospodovi 245 otrok, t. j. 110 dečkov in 135 deklic. Poduk krščanskega nauka za prvoobha-jence se je redno in-dnevno razvijal že izza 1. julija in sicer tako le : Zjutraj s pričetkom sv. maše ob 8:30 in potem pouk do j 11:30; popoldne pa od 2. do 4.je ; bii pouk v cerkvi Marije Poma-j gaj na Euclid za tampšnje otro-I ke. Dva meseca težke vaje za o-j troke in trda poizkušnja za du-j hovnika. Hvala Bogu, vse se je i izvršilo v najlepšem redu. IJpa-' mo, da so tudi stariši zadovoljni. ' Če pa kateremu ni bilo ka| po vo- i lji, naj ve to, da vzgoja otrok ni : delo enega dne ali par mesecev, ' marveč je dolga, dolga vaja po-i navijanje dobrih del in zatiranje ! zlih navad. To pa se doseže le s j pravo, krščansko, domačo in j šolsko vzgojo. Če stariši ne, uče in če oni ne rabijo o pravem času šibe da bi izgnali iz glav njihovih otrok trme, laži, neubo-gljivosti i. t. d. če oni pošiljajo svoje otroke v nekatoliško šolo', potemtakem je takorekoč predrzno zahtevati, da bi pri tolikem številu kraljeval perfektni red, kar bi se sicer zahtevalo., j Tem potom izrekamo svoje prisrčne častitke prvoobhajen-cem in obenem opominjamo nji- PAIN -EXPELLER i v, , /rtjlj je postal domača beseda v vsaki slovenski 4mzun raui ijcprckosljivega čina pri tolikih bolečinah in t—I nadlogah. "S Seciajne razmere so nas primorale, povišati ceno na 35 ill 65 centov za steklenico, ako hočemo, da ostane Ijjjj iste kakovosti in da enako učinku.,... lil S tem imate jamstvo, da staro, dobro sredstvo z isto ij,j§ močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z nižjo I iff ccno ničvrednih ponaredb. m I Stari, pravi Pain-Expeller dobete le v zavitku kot je K tu naslikan. Pri kupovanju pazi'-.- r.a znamko, ;Jjf na besedo Loxol in na naše ime. i Pravi Pain-Expeller jp'dobiti v vseh uglednih lekar-:§§ nah in naravnost od nas. Steklenica za 65c. je ko-ristneja kot pa za 35c. ker obsega več kot dvakrat toliko. .«<^61. F. AR MICHTEK & CO. ijl^ 74-SO Washington Street, New York hove starine, da naj bi pogosto pošiljali .svoje otroke k sv. spovedi in k prejemanju sv. Rešnje-j ga Telesa, ki je življenje ljudi in nevsiljivi studenec prave du hovrie sreče. štirideset urna pobožnost se je povoljno zaključila v nedeljo zvečer. V petek večer so imeli govor č. g. Rev. J.;J. Oman. V soboto in ^ nedeljo zvečer so pridigali domači gospod župnik Rev. Joseph Škur. V nedeljo zvečer so vodili procesijo Very Rev. Father McFadden, vodja škofijskega semenišča, ob asistenci Rev. B. Ponikvarja kot dijakona "in Rev. A. L. Bombača kot sub-dijakona, Rev. J. J. Oman so bili mfbtc-r of ceremonies, domači župnik so pa vodili prvo obha-jance. Res lepo je bilo, le žal, da je za take slovesnosti naša cerkev trikrat premala'. Mladi naraščaj: Dne 24. av-.gusta je bil krščen Frank Ogrin botra sta mu bila Martin in'Marija Zdolšek; dne 25. avgusta so bili krščeni: Izidor Kacin, botra v ta mu bila Valentin in IJiv ".v---k, Viljem Pečjak, bo-a ■ 1 ifi Mary Lazar, Joha-I ■ v : botra Anton in Fran-> : '1 c Dne 31. avgusta je bila krščena Ema, Mary Kristan-čič, J'otrp. sta ji bi1?. John Bene-fUk in Murv C.,iopri?.. D: . I. se-pterebr . ' . ..^čne pa sle-gospodične : Mildred, Dorothy Stri mac, botra John Lisac In DJnivf'a Strimpe, Angela, Josephine Lipar, botra Anton in Pavlma Siv^lr, Katarina Parna/ botra Frank in Katarina Rot-kpof, in Ana Skul, botra Joseph Zarmiik in I-Ielenia Petač. Stari-jsem, botrom in sorodnikom naše prisrčne častitke, novorojencem pa zdravje in dolgo, srečno živ1 ljenje. Na Calvary pokopališče smo sprejeli v torek, dne 3. septembra pokojnega Frank Urankarja. Po kratki in mučni bolezni je v cvetu svojega življenja, v 19 letu, zaspal v Gospodu v pondeljek dne 2. septembra. Maša zadyišni-ca se je opravila v sredo dne 4. t. m . Osmina se bode opravila pa prihodnjo sredo, dne 11. septembra in sicer ob 8:30. Žalujočim starišem, bratu in sestri, sorodnikom in prijateljem drlužine Urankar naše najtoplejše sožalje Tebi Frank, pa večni mir in pokoj in večna luč naj ti sveti! V pondeljek, dne 9. septembra se bode opravila peta sv. maša z leviti za pokojnega Andreja Smrekavja, nekdanjega župnika cerkve Marije Vnebovzete. Dne 9. septembra je 5 letnica njegove esmrti. Bog mu daj večni imr in pokoj!, 1 !j *4!|gJ|§| Naši strežniki so imeli krasni zabavni piknik v pondeljek, dne 2. septembra tukaj v domači šoli in potem pa v Euclid Beach. To veselje in zabavo jim je preskrbel domači gospod župnik. Vsi i strežniki so bili deležni, izvzem-jši Karo! Urankar, ki je ravno ta I dan žaloval po pokojnem bratu. K. Zupančič se je tudi mudil po nekem drugem opravku, zato pa I mu je bilo žal, da ni bil v naši • veseli družbi. j Sola se bode pričela tudi pri nas v torek dne 10. septembra in sicer s peto sv. mašo za šolarje ob 9. uri dopoldne. Stariši, ki še niso vpisali svojih otrok, naj se takoj prijavijo v župnisču .Dobro naj si zapomnijo stariši, da "šola brez Boga in brez vere je gnezdo zverin.' i Za družino Tomaž Tekavec je daroval v Slogi Joseph Pozorelli iz Villoughby 50 c. Prisrčna hvala. ZAHVALA. ---^ ■ Spodaj podpisana • družina se najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so se usmilili nas, z nesrečo 0-biskanih revežev. Bog povrni stotero vsakemu za vsak najmanjši dar, ki ga je daroval. John Kenik in John Pečjak sta nabrala: Po 25 c. so darovali: J. Stravs, L. Mežnar, L. Jamšek, F. Adamič, A. Zakrajšek, Braidir, E. Urbas, J. Kcska, L. Redenšek, A. Dutich, S. r. Zonseg, A. Skof J. preskar, J. S. ufca, J. Ahlin, A. Watsh, J. Knific, A. Smrekar, F. Kosnik, P. Grohang, A. Iljes, J. S tafor, Jakob Mohoržič, J. Bindar, J. Herman, M. Ceskij, M. Pikš, J. Saiman, J. Naglic, A. Klain, A. D. Lyall, T. Vesel, F. Miller, J. Trček, M. Vidrih, G. Drobnič, A. Pripol, A. Str-benc, J. Parobič, Joe Lavrič, Neimenovan, Frank Koser, F. Kos-ser, T. ekalec, T. Pouhar, F. Gole T. Japel, A. Rotler, M. Brancel, J. Jerina, J. Florjančič, J. Klau-ser, Val. Makurovič, J. Kos','Fr. Makorovič, J. Petrič, L. Mahdel, J. Popetnin, F. Kastelic, P. Moho rič, J. Habjan, M. Keis, J. Straj--nar, F. Končik, L. Arko, A. Gas-peršič, F. Žihjert, M. Mihelič, J. Voukač, M. Potepnik, L. Ku-rant, R. Kral, M. Zupančič, J. Susel, A. R0HI1, A. Colarič, F. Jerič, N. Strove, F. Čož, J. Pri-bičič; F. Peček, F. Pire, F. Sta-nger, J. Schlemberger, J. Selan, F. Kovšca, N. Drobnič, J. Mohoi-čič, John ' Modic, Neimenovan, J. Zgonc^V. 'tnper,'A. Ahčin,' F, Skul j, S. D. , R. Sernen, J. ,'Lo-. gan, F. Pavlih, F. Glavič, J. .Žit-' nik, J. Urh,'Klaus', J. Valenčič, J. Bon, F. Vidrih, J. Tomažič, L. Hočevar, J. Breščak,' J. Petrič, L. Papež, . 'Cancula, F. Si-i'frer, F. Jakomin, Jj Jakomin, V Newburgu so darovali: po $1.00: J. Peteline, J. Mihalič, F. .Kužnik; po 50 c. so darovali: F. Lindič, A. Lindič, J. Salomon, A. Grozdanič, N-.Ulepic, M. Zagorc, A. Grečar,; po 25 c. so darovali: J. Papež, J. Laktash, J. Mišak, M. Daničič, K. Ovin, F. Grobov-šek, R. Simončič, J. Glavan, S. vrček, F. Russ, K. Buhajamec, A. Zrimšek, U. Sirk, A. Miklavž F. Miklavž, M- Stojakovič; po 20 c. so darovali • J. Kovačic, F. Stermic; po 15 c.: M. Novak,, C. Železnik, L. Bobnar, M. Radanič. Več jih je darovalo « po deset in 5 centov, tako, da. znesejo darovi iz Newburga $13.30. Se enkrat: Bog povrni stotero vsem skupaj Družina Tomaž Tekavec. NATIONAL DRUG STORE SLOVENSKA LEKARNA vogal St. Clair in 61. ceste.v Na ša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se dobe zanesljiva, sveža in dobra zdravila. Z vso skrbjo tudi izdelujemo zdravila po zdravniških predpisih. Kadar dobiš od zdravnika predpis za zdravila, pridi vselej k nam in boš zadovoljen, "jiša 7fonyila ;io vedno sveža. : NAPRODAJ STE DVE LEPI HIŠI v bližini cerkve sv. Vida. , Vsaka za tri družine. Hiše so ! moderno urejene, s kopalnimi ! banjami, prostor za pranje, i furnace i t. d. Natančneje se izve na 1140 E. 67. St. VABILO V DRUŠTVO. Kranjsko Kat. Podp. dr. pre-sv. Srca Jezusa je na svoji seji dne 9. junija sklenilo, da sprejema prihodnje tri mesece, t. j. julij, august in september, v društvo kandidate od 16. do 35. leta, brez vstopnine. Cenjenim rojakom, kateri še niso v nobenem društvu, ali kateri želijo vstopiti še v jedno, se tu nudi prilika, da lahko brezplačno vstopijo v naše društvo. Društvo Srca Jezusa je danes največje samostojno društvo v Clevelandu, šteje nad 350 članov in ima nad $10,000.00 gotovine. Član plača $1.00 mesečno, za kar je zavarovan za $300.00 usmrtnine in v slučaju bolezni dobi $6.00 na teden podpore. Oženjeni člani pa tudi lahko zavarujejo svoje soproge za $150.00 usmrtnine, ako plačajo še 25c mesečno zraven rednega asesmenta. Seje se vrše vsako drugo nedeljo ob 1. uri pop. v Schwal-bovi dvorani. Natančneje podatke lahko dobi vsak pri predsedniku John Levstek, 1121 E. 66. St. in pri tajniku Frank Župančič, 1364 E. 36. St. ali pa sploh pri vsa-, kem dr. članu. Rojaki, ne odlašajte, sedaj je prilika. Zglasite se tri dni pred sejo pri dr. zdravniku dr. J. M. Se-liškarju, da vas preišče. ODBOR. Društvo Sv. Marie Magdalene št. 162 K. S. K. J ima redno mesečno sejo prvi pondeljek' večer v mesecu v šolski dvorani. Predsednica,; Ivana Pelan, 1133 Norwood Rd.; tajnjca, Mary Macerol, 13-1S. K. Sot,h Str: zastopnica, Frances ■Kiia-ui, 1Q52 13, «2. St. Drultveni^dra-vilVk Dr.'.T. 'M."Seliškaiv 0129 ,St. Ctadr Ave. N. E. Članice'sfe sprejemajo v društvr ^d 16. do 50. leta. Posmrtnina je ^2LQ.OO, $500.00 in $1,00$.00; bolniška podpora je. $5.00 na teden; Vpišite tud svojo otroke v otroški odidelek, v„ katerem še sprejemajo otroci od enega do šest- najstega': leta. Vsaka, novo,vpisana članica,, n,aj. se da zdravniško pfeiskatt do Ig. v mesecu. Člancav M Vpiše 'karLtMatinjo pa' mora gledati; na to, da-se nova članica udeleži seje, ker se.ne too, pošiljalo nobenega nstzWaiuila iz urada dru&tve ne tajnice. Ako pa nova upisana kaii-didatinja ne bi bila potrjena po glavnem zdravniku, potem jo bo društvena tajnica o tem še pred sejo obvestila. Asesmenit s.e lahko plača razven na redni seji tudi vsako tretjo nedeljo v mesecu od 1:30 do 3. ure popoldne Društvo Martin Slomšek žt. 16 S. D. Z. sprejema člane v društvo od 16. do 30. leta. Bolniška podpora je $5.00, $7.00, $14.00>. Posmrtnina $150, $300, $5C0, $1000, $2000, za kolikor kdo želi. Dolžnost vsacega poštenega moža jej da postane član S. ID. Z. Pristopite k našemu društvu, dokler ste še zdrav in mlad. Za nadaljna pojasnila so obrnite ria sledeče uradnike: Damijan Tomaži«, 1095 E. 04, St. predsednik, Prank Novak, 6S10 Edna ave, tajnik, Leopold Kušlan, 1091 Addiison Rd, blagajnik. Društvo zborujp vsako drugo nedeljo v mesc-cu ob pol dveh v novi šoli sv. Vida. Društveni zdravnik: dr. Seliškar. NAPRODAJ ...... . HIŠE IN LOTI so po ceni na prodaj v Notting-hamu. Rojaki, sedaj imate priliko da si kupite zemljo in hišo na prav lahka odplačila. Denar 'naložen v zemljiščih in hišah je bolj varen kakor pa na banki. Tukaj v bližini zidajo tovarno za avtomobile, nadalje bodo zidale Brass- in Steel-Car-kom-panije tovarne tukaj. Sedaj se zida 50 novih hiš. Kdor izmed rojakov želi kaj kupiti, naj se obrne za vsa pojasnila na: LOUIS RECHER EUCLID, o. Telephone Wood 721-R. NAZNANILO. Rojakom v Barbertonu, O., naznajamo, da jih bo obiskal te dni Mr. JOSEPH LEKŠAN, ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Slogo" in izdajati pra-voveljavna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo. UPRAVNIŠTVO. C. C. Fl MM Bori-isrjr, Slovenski oddelek Dvor BaracjS; sprejema praktične katoličane od 16.,! do 50. leta. Kandidatje se lahko vpišejo pri vsakem članu in pri seji, !d ! se vrši vsako prvo sredo zvečer in ' tretjo nedeljo od 1 uri v stari go:i Sv. :; Vida. Podrobnosti daje drage volje odbor in vsak član društva. Nadborštaar Fr. Perme, 1132 Nor-; wood rd, pod borštnar A. Hlapše, U?8 E. G3 St.; finančni tajnik Lov,:eno Zupančič, 1372 E, 47 St.; zapis-ik;t John Perme, 1132 Norwood Rd., i>l:-gajnik Jernej Knaus, 6129 St. C'ai* ave, bolniški nadzornik Rev. J. >'•>* vale, 1114 Norwood Rd. — 6120 3\ j Clair ave. Trustisti Ix>uis Eršte J' ■ Prišel, Frank Perme ml. KRANJSKO ŽENSKO PODP. DR. SRCA MARIJE (staro). Predsednica Ivana Pelan, 1133 Nor ■ wood rd; podpred. M. Grdina,... C0-2S. ' St Clair ave, tanica Fannie Trbov.mfc; 6615 Bonna rd, rač. taj. Helena Mali, 1101 E. 63. cesta, blagajničairka . Ka-;, tarina Perme, 1133 Norwood Rd. I): i štveni zdravnik dr. Seliškar. Seja sa ' vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v > John Grdanovi dvorani ob pol d veb j popoldne. DR. JANEZ EVG. KREK, ŠT. 1. SNZ., Cleveland, Ohio. (Ust. 11 Nov. 1917.) PredBednfk: Anton Grdina, 6127 Clair ave; podpredsednik: Frank Dra šler; 6120 Glass ave,; tajnik: Frank Hudovernik, 1052 East 62nd Str.: ' blagajniilc: Josip. Zalokar, 1081 Addison rd.; nadzorniiiki: 1) Anton I<' ji* šele,. 6202 St. Clair Ave; 2) Rudolf Perdan, 6026 St. Clair ave.; 3) Antori Pluth, 5704 Bonna ave. Seje se vrše' vsako tretjo srixlo v mesecu ob 8:00 zv. v John Grtfir.ov I dvorani, št. 3. Slov. Kat. Pevsko Društvo _ "LIRA" Predsednk John Žulič, 1261 Ne • wood Rd., podpredsednik in pevovi .1-ja Matej Holmar, 1176 Norwood blagajnik Frank Perme st. 1132 Norwood rd, tajnik Rev. John J. Novak, 1114 Norwood Rd. Pevske vaje so v^a k torek, čptrtek in soboto zvečer cfl . pol.Sili,< v stari šoli sv. Vi<3a. Seje vstw<: M diMigi torek v mesecu. .'h'..'«*./..*. .*. ....*—..... ... ..__.. ... .. . • . . . . Mim, sv. m ||| I _ KSKJ. ima redno mesečno sejo prvo nedeljo v mesecu v KNAUSOVI DVORAN:. Predsednik: A. Grdina, 6127 " £!t "' Cladr "avei tajnik Joseph Riiss, C019 : Eonna ave, zastopnik. Jernej Knaus 6129 St. Clair ave N. E., društveni ! zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair ave N. E. Člani ce.sprejemajo v društvo od 16 do 45. leta. Posmrtnina je $250.00, $500.00, In $1,000.00, bolniška podpora je $6.00 na teden. Vpišite tudi svoje otroke v otroški oddelek. Novo vpisani član mora prinesti zdravniSko spričevalo I. tajniku 14 dni pred sejo, nakair se isto pošlje vrhovnemu zdravnku, in ako ga odobri, pri prihodnji seji o spi'ejfetju. Asseement se lahlto plača tudi pri tajniHcu vsako drugo in tretjo nedeljo v mesecu, od 9. do 11. ure dopoldne. DR. SV. ANTONA PADOVANSKEGA št. 138 C. K. of O. Trna sejo vsako 4. nedeljo ob 2. popoldan v stari šoli. Predsednik Joe Meg-lič. 6713 Edna, ave.. zapisnikar Joe Glavič ml., 1148 3. 63. St:, finančni tajnik .Too Ferito, 963 E. 76. St., blagajnik Ogrinc, 6026 Glass ave. Bblnško, podpora $5.00 na teden; posmrtnima $500, $1.0fl0, in $2.000. Sprejemajo se praktični katoličani; društvo si je omislilo tudi uniformo. Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z. Sprejemajo se člani v društvo od 16. do 50. leta. Bolniška podpora $7.00 do $14.00 na teden. Posmrtnina $150, $300, $500, $1.000, $2.000. Vsajcega mla deniča je dolžnost, da je član vsaj e-nega društva in' vsaik oženjeni, ki ima družino naij i>o vsaj v dveh društvih. Ako še niste član Zveze, ne odlašajte. Pristopite takoj k našemu društvu. Za pojasnila vprašajte uradnike. Predsednik J. Zakrajšek 62.18 Sit. Clair ave, podpredsednik, Jožef Salomon, tajnik John Widerwol, 1153 E. 61. St., blagajnik Anton Bašča. Nadzorni odbor Frank Zaveršek, John Terček, Jo zef Mrvar in John Peterim. Zdravnik dr. J. Seliškar. (Društvo zfooruje vsako di-u#o nedeljo ob 2. uri popoldan v šolski dvorani. ' ' • ♦ • » ♦ ♦ . • » « • • ♦ • ♦ • DR. LČŠKA DOLINA zboruje vsako 4. nedeljd v mestecu ol eni uri popoldan v John Grdina dvo rani. Uradnikii so: Predsednik Jernej JCrašdvec, 5609 St. Clair ave, podpred secHnik M'a/tija Traden, 1152 E. 61. St.; I. tajnik Louis prijatelj, 6206 Schade Ave, II. tajnik Fr. Mulec, 1180 / E. 60. St.; blagajnik Anton Mihelčič, 1150 E. 61. St. Mesečnima je $1.00. Bolniška podpora znaša na teden 7.00. Rojaki se vabijo, da (vstopijo v naše društva Posebno se vaibijo ho-iami k obilnemu pristopu. V ČETRTEK (THURS.), 5. SEPTEMBRA (SEPTEMBER) '18 Kako se je Pekec s hudičem metal. (Spisal Andrejčkov Jože.) Moje največje veselje je bilo ; in bode pečati se, kolikor je mogoče, s prostim narodom. Pesmi in pravljice starih mož in ženic, razni običaji in navade o praznikih, godovih in druzih e-nalcih dneh, posebno pa mila domača beseda, ki se čuje med ljudstvom, mi je vedno tako mila in draga, da večkrat milu jem o-ne odpadence, ki jih je rodila slovenska mati, da nimajo sočutja za milo svojo domovino, ter se rajši silijo s ptujščino. Že nemški pisatelj grof Avgust Platen pravi, da človek ne sme govoriti med svojimi rojaki ptu-jega jezika, če ga okoliščine k temu ne silijo. Kako se pa to izpolnjuje med nekaterimi našimi ljudmi. Bilo je vroče popoldne meseca avgusta. Mati so sedeli na vrtu pod jablano in obirali fižolo-vo perje, jaz pa sem ležal zraven njih, in preobračal oguljene liste že zamazanih "Prešernovih poezij", gledal sem zamišljeno v vas naveliko cesto. 'Ti je dolgčas, je-li Jože, ker nimaš nobenega tovariša, da bi se kaj pomenila?" začnč mati in stresejo poln predpasnik nabranega perja v koš. "Seveda, taki ste skupaj navajeni, imate svoje pogovore in opravke —" "Povejte mi kako povest," pre trgam jim besedo, "včasih ste jih veliko vedeli!" "Jaz ne vem nobene takšne, da bi ti bila povšeč; počakaj, jutri pride k nam Pekec vrata in o-mare delat, on ti jih bode pravil ves b*ožji dan, če boš hotel!" S tem sem bil zadovoljen. Pek-ca sicer nisem poznal osebno, pa vendar sem si ga mislil prav o-riginalnega moža, ker so mi bili že tudi mati veliko zanimivega povedali o njem— Mati so spravili. nabrano Rerje v kuhinjo ter šli po druzih opravilih; jaz pa sem vtaknil "Prešernove poezi-je" v žep, vstal izpod jablane in premišljevaje nekaj časa, kaj mi je začeti, pobrisal sem jo v vas k Opiltafjiij da bi mi pfceje dan minil in bi ložje dočakal Pekca. Ker so mi mati tudi pravili, da Pekec tudi tobak puši, rekel sem še tisto popoldne pripraviti 0-paltarjevi Ani za šest krajcarjev tobaka, da bi s tem moža še bolj razveselil ter ga za se pridobil. Drugo jutro, toliko da sem s postelje zlezel in so mati žgan-ce drobili, prikaže se krog vogla Pekec, ves kolikor ga je bilo v koži. Vstopi se pred vežne duri, jaz sem ravno ondi obleko sna-žil, vzame z rame sekirico "dre-venico" in tako močno loputne ob duri, da so mati strahu spustili kuhalnico' in se plaho ozrli proti durim, da bi videli, kdo tako predrzno razbija. Ko pa zapazijo starega znanca in jim ta vošči dobro jutro, nasmejejo še mu prijazno rekoč: "Lej ga Miha, kaj se že tukaj ? Danes si pa zgo-den, nisem mislila, da boš tako zarana prišel ?' "Mipa, kaj pa misliš^ da sediš tako brezskrbno doma," začne Pekec kaj modro pripovedovati "stari pa po vasi pijančuje in pa ženi se pri druzih/ "Jaz bom pa nekaj druzega povedala,' odvrnejo mati smeje: 'da je Miha lažhjivec. Moj mož je doma na odru pa deske doli meče, da boš ti duri in omaro napravil, veš. Kako bi me bil pa rad nalegal in prepir napravil. Ti si še vedno stari, poredni Miri no, menil sem, da te bom vendar nekoliko podražil, pa že Vidim, da se ne daš.' Sedaj odloži Pekec svoje mizarsko in tesarsko orodje na klopico v veži, vzame iz žepa velik mehur iz mačje kože, ter na-tlači tobaka v majhno turnčka-sto pipo, ki je bila vsa okovana z rmenimi žebljički,' mati pa mu prineso iz peci na burkljah velik goreč ogel, katerega je Pekec kaj mirno držal v svojih smolnatih prstih, zažigaje tobak. Pazljivo sem ogledoval moža, Q katerem sem že čul toliko pri- povedovati. Bil je visoke rasti' in širokih pleč; lice mu je bilo zagorelo, zgrbančeno ter je kazalo vedno veselega, šaljivega moža. Bil je v irhastih hlačah, ki so bile že same starosti vse rujave in oguljene in tako prostorne, da bi bil lahko še enega Pekca vanje spravil. Čevlje je imel podšite na kvedelr' s širokimi sštebali iz svinjske kože, ki so mu segali samo poil kolepa. Život mu je krila debela srajca iz domačega platna in rdeč škr-latast oprsnik z debelimi gumbi, kakoršni se še vidijo dandanašnji pri starih možeh, na glavi pa je imel bel, vehast slamnik, ki je imel na vseh krajih že dosti lukenj. Po kosilu spravi Pekec svojo ropotijo pod kozolec, kamor so mu nanosili oče mnogo desk, ter mu skrbno vse dopovedali, kako naj naredi duri in omaro, da bode pripravna za mleko in drugo potrebo. Da bi pa Pekec ne delal po svoji glavi, ostali so pri njem, da bi mu še tu in tam kaj pokazali, da bi bilo po njih misli bolj prav. "Bog in sveti križ božji! Bomo pa začeli počasi," reče mož in jame premetavati in ogledovati deske, da bi si izmed njih pravo izvolil. Tiho in mirno sem sedel na leseni kobili in čakal priložnosti, da bi mož začel kaj pripovedovati. Po sreči ni bilo treba dolgo čakati. Pekec pogleda svoj tobačni mehur in pravi: "Šembrej! tobaka mi bo zmanjkalo, ne vem, kdo pojde ponj." Ko bi trenil, bil sem v hiši ter prinesem tobaka, ki sem ga bil že včeraj pripravil zanj. "Nate,' rečem mu, "danes vas jaz preskrbim ž njim, če mi boste kaj povedali, kako ste včasih vasovali.' "Aha," pravi starec, "pa rad slišiš kaj tacega jeli, ha, ha! Ali hočeš, da ti povem, kako sem se s hudičem metal, kaj ?' 'S hudičem ste se metali?' ja-mem se mu smejati, "povejte no tedaj, kako je bilo." "Da, prav s samim rogatirn sem se metal. _ Jaz sem bil včasih strašno poreden, kakor so sploh taki-le mladi fantje. Pov-sodi sem moral biti zraven, če sta le dve babi s palicami skupaj vdarili. Nobena noč ni pretekla, da nebi bil po vasi rogovilil, pa slednjič sem jo vendar iztaknil. Rajni stari Prasnec gori pod 0-rehom, — Andrejček, ti si ga že poznal — tisti Matevž, ki je včasih telca skupljeval, imel je grozno lepa jabolka, ki so bila prav kmalu zrela. Stari pa se je za nje strašno bal, raji bi bil dal dušo iz sebe, nego jabolka iz drevesa. Fantini smo večkrat poskušali mu je otresti, — vsaj zanje nam ni bilo toliko, le kljubovali' smo mu, — ali starec jih je čuval vsak večer z nabito puško. 'Veste kaj,' pravijn nekega Večera tovariševi, 'dajmo nocoj starega nekoliko postrašiti, on je grozno plašen. Jaz pojdem sedaj tja, pa bom privezal srobrot vrh jablane, ter jo napeljal črez mejo na pot, sedaj še starega ne bo na vrtu. O polnoči pa se splazimo tiho za mejo ter začnemo jabolka tresti." — Kakor rečeno, tako storjeno. O polnoči se zbe-iremo za mejo. Stari je moško koračil po vrtu in tobak puhal, čez nekaj časa pa se vleže pod jablano, puško pa položi zraven sebe. "Sedaj le,' rečem tovarišem, "sedaj le je čas," in ko bi trenil potegnemo srobrot, in jabolka se vsujejo kakor toča na dedca. — "Kdo je gori!" začne vpiti in skoči po koncu. "Mi greš doli, če ne — bodem pa ustre-•lil!' —Še enkrat pomajemo in zo-plet se vsujejo jabolka naj. Nekaj časa gleda, videč pa, da ni nikogar na ablani, stisne klobuček pod pazduho, tisti širokokrajni, naredi grozno velik križ in ves prestrašen reče: "Bog in sveti križ božji. Tresi jih v božjem i-menu, kdor si gori, jaz ti jih ne branim!' pri tej priči plane črez plot naravnost v kaščo. Mi smo se smejali, da bi bili kmalu vsi popokali, lcer^mo dedca tako ope ; harili.' "Kaj pa,ste z jabolki počeli?" vprašajo oče. 'I kaj, pustili smo jih, še mar nam hi bilo zanje, le Prasnetu smo hoteli nagajati. — Le počakaj, bom še dalje povedal. — Nekaj časa smo ležali za mejo na ; trati, kar pravi rajni Klemenov Luka: "Veste fantje, tukaj ne ' bomo ležali, mene že zebe, idimo rajši k Malenskemu Jožetu pit." "Le idimo,' pravijo drugi, jaz pa in pa tisti Češko v Janez, ki je potem pri vojakih umrl pa praviva: "Le idite krompirjevci, ki nimate nič korajže, midva pa ne greva. Poj deva raj še v vas Nega strnje, bova pri Starem Koširju brinjevec pila.' — Pa sva šla. Rajni Ceškov Janez je takrat tisto Mežnarjevo Nežo zabavljal — vsaj si jo poznal, ne, — ki se je potlej tja v Gradišče omoži-la, jaz pa sem ž njim hodil, ker je večkrat dal za kak frakelj bri-nejvca pri Koširji in pa prijatelja sva že bila od nekdaj. Prideva gori pod Curnov kozolec. "Tukaj me počakaj,' pravi Janez, bom kmalu prišel, potem pa greva pit.' Pod kozolcem je bil velik kup sena. Jaz sem bil že truden, toraj si mislim: "Kaj bom stal tu, kakor hrastov štor; kadar pride nazaj, me^bo že poklical, če zaspim," in vležem se tebi nič meni nič na seno, klobuk pa si denem pod glž&o. Pa komaj se dobro vležem, kar nekaj pod menoj tako strašno zakriči, da mi je kar po ušesih zazvenelo, in mrva se začne pod menoj vzdigo-vati. Jaz skočim kvišku in bežim kar morem, čez njive; sam nisem vedel kam, tako me je bilo strah, še klobuk sem pustil pod kozolcem. Šele ko pridem tja do Peščenika, se ustavim. "Kaj pa je bilo v senu?' vprašam ga. , O / ; "I kaj, tista Veselova Urša je bila, ki je bila nora, pa kdo bi se bil takrat tega domislil!" - "Kam pa hočem sedaj iti,' mislim si, "nazaj ne grem za noben denar; že vem, k Tomcu pojdem, pa bom gori prenočil. Klobuka sicer nimam, pa nič ne de, mi bo že hlapec Tone kako klofedro posodil do jutri." Kakor sem sklenil, šel sem naravnost proti Lokam. Pridem do Podložja, kar se zasveti nekaj iz grmovja, in na Šimenčevem travniku zagle-darndva goreča kozla, ki sta se trkala.. Meni začno lasje vstajati, in čeravno sem imel vse raz-kuštrane in zvite, vendar mi je vsaki stal tako pokonci, kakor sveča; toliko sem čutil. Bal se sicer nisem nič, bil sem takrat ves drug ptič, nego sem pa sedaj, ko me je že starost potlačila. Močen sem bil, da sem poln voz bukovih drv pri zadnjem kolesu vzdignil 'Ali se je vsem hudičem, nocoj pekel odklenil ali kaj ?" pravim sam pri sebi, "da me preganjajo kaj mi je začeti? Nazaj ne grem ker sem že večkrat čul, da se ne smevrniti pred strahovi. Naj bo kar hoče, dalje pojdem, živega me vsaj ne bo pohrustal. Počasi jo maham dalje in vedno gledam na travnik, kjer sta se kozla vedno huje beškala. Pridem na ovinek, kjer se poti križata. 0 kozlih ni .bilo ne duha ne slu-ha, sredi ptoa pa je stal velikanski zelen mož s puško na rami. Oči so se mu svetile kot oglje, in zdelo se mi je, da je imel tudi roge. Krog in krog njega je bilo polno psov, majhnih in velikih, in ti so tako strašno lajali, debe-1(5 in tanko, da je kar odmevalo po gozdu. "Ti imaš puško," mislim si, "jaz imam pa kol " in pri ti priči odlomim v Matevžeto-vem plotu debel drog m tako o-borožen koračim protik njemu. Bodem videl, če se bo ognil ali ne,' pravim sam pri sebi in moško nesem odlomi j eni drog na rami, pa hudoba se ni hotela o-gniti. Psi so lajali črez plot proti meni, zelenec pa je stal nepremakljivo med njimi. "Ogni se, ali ti dam po glavi!" zahruščim nad njim, ko pridem blizu; —■ pa nič; —Jaz čakam — čakam, pa zelenec me je le gledal. "Ti siro-venka ti, misliš,' da se te bom res bal! Ce si hudič, te ne bo nič bolelo, če pa nisi, te pa bo," in pri tej priči mahnem z vso močjo po njem. Pa kakor bi bil po:" senci udaril, nič nisem zadel, kol pa mi je odletel iž rok daleč'tj a v grmovje. Nekaj časa čakam— strah mi je začel že nekoliko po 1 udih gomazeti; — pa ne premišljam dolgo: zgrabim zelerica Čez pas in ga hočem vreči s pota, pa v tem hipu spusti tudi on puško, Zgrabi me čez pleča, in dr j že sa hav^križ jamovu se metati. Stiskal sem ga k sebi tako močno, da sem menil, vsa rebra mu moram polomiti. Ali me je tudi on tako močno držal, ne vem, ker ! ni s t m menda takrat nič čutil. ' Enkrat sem ga imel ie skoro iia j tleh, pa .spale se mi je •i i.................«ii—rMH>rWf(ff 11IBIIII ■» > < Slovenske narodne, pesmi gos. j Avgusta "Danilova, sopran. ■ j E. 3852 Kranjica v Ameriki — Tam za laškim ; gričem. * . '■; . 15 3847 Dober nasvet za mlade može — Lepa j Marijapka. Mazurka. ; E 3846 Zora vstaja— Ko pridem jaz k tebi ; ponoe. E 3774 Vse mine, duet, Danilova-Polančeva : — Bom šla na planince. ; E 3845 Ti seveselo poj, S. P. društ. Slavec — j Nazaj v planinski raj. ' E 3754 That's Tlie Life. March — Polka — The jdly Trumpeter, polka.! E 3755 The merry Musicians, polka — The Little Village, Waltz. " ■ i Cena ploščaan ocl 1. avgosta naprej ' Sle komadi. ^ FIAKO, IM PIANO-PLAYERS Popravljamo ure in drago zlatnino po zmerni ceni. Kadar potrebujete uro, zlatnino, srebrhino, diamantne prstane i. t. d. vprašajte za cene pri nas. Pri nas lahko naročite na Edino Slov. Revijo Cas stane $2 ha leto, ali $1 za pol leta. 6031—6033' ST. CLAIR AVE. ' JOHN GORNIK * • n . m . 'v V-** ■ Slovenski trgovec m krojač §217 ST. CLAIR AVENUE se pripoa-oča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVŠ. Izdeluje MOŠKE. OBLEKE po naročilu točno in ceno. OGLAŠUJTE V "SLOGT. v četrtek (thurs.), 5. septembra (september) 'is KRIŽARJI ZGODOVINSKI ROMAN V ŠTIRIH DELIH ' Spisal: H. SIENKIEWICH ^ Poslovenil:* PODRAVSKI' (Nadaljevanje.) "Dajte mi lok! Nemara pridrvi zverina k nam. Urno! Urno!" , ' Na to vzame služabniku lok iz rok, se opre ž njim ob" zemljo, ga pridrži s trebuhom, nagne hrbet nalik loku, pograbi tetivo z obema rokama in kakor bi trenil je zapne ob železni žrebeljček, položi pušico ter skoči v gozd. "Napel je brez napenjače", pošepeta Zih osupnem nad to nenavadno močjo. "To je mladenič kakor hrast", odvrne Matija zadovoljno. Na to se oglasi glas rogov in pasje lajanje še bliže.in nakrat se na desni strani hosi'j začuje težak topot, pok polomljenih vej in vejic in iz goščave pridrvi na cesto stari in bradasti bivol z ogromno, nizko pobešeno glavo, s krvavimi očmi, z ven molečim jezikom, razjarjen, besen in strašen. Ker je naleteli na poti, jo preskoči z jednim skokom ter pade na prednje noge; toda takoj se zopet dvigne, in že je hotel skočiti v goščavo na drugi strani poti, kar zazveni zlokobna tetiva nakrat na loku, začuje se žvižganje pušice, žival pa skoči po koncu, se zvrti, grozno zatuli in pade kakor od strele zadeta na tla. Zbišek stopi izza drevesa, napne lok znovič ter se približa ranjeni živali, pripravljen na streljaj, toda bivol je ležal na tleh ter grozno kopal zemljo z zadnjimi nogami. Ko pa je zubra še bolje ogledal, se je vrnil mladenič mirno k svojim spremljevalcem ter jim klical od daleč. "Toliko je dobil, da se je ves onesnažil." "Hej! skazal si se!" mu odvrne Zih ter se prekriža. "Ali to od jedne pušice!" "Ha, bilo je blizu in lok je močeni Le poglejte, ne samo prednji konec, marveč skoro vsa pušica se je zarila zubru pod lopatico." _____ "Lovci morajo biti že blizu in ti ga gotovo odvzamejo." "Ne dam ga t" odvrne Zbišek. "Ubit je na cesti, a cesta vendai* ni nikogar." "Ako je pa. opat na lovu?" "Nu, če je opat, pa naj ga vzame." Med tem pridrve iz hoste najpoprej psi. Zagledavši žival, planejo proti njej z groznim lajanjem in se jamejo trgati med seboj. "Lovci bodo kmalu, tukaj", reče Zih. "Glej, že so tu. Samo ondi nekoliko dalje so prišli iz hoste in živali še ne vidijo. Hop! Hop! Pojdite, pojdite — tukaj le leži!" ffakrat pa pmolkne, zakrije si z roko oči ter reče čez tre- , t I M : i• ■ . V"U "Za Boga, kaj je to? Ali som res .oslepel, ali se mi le ta- mzdi?" : • ... "Jeden Jezdi na črnem konju pre dragimi", reče Zbišek. Toda Zih zakliče osupnjen; . 3xs .'■km. i.«^?' v«. "Mili Bog!. nemara je to jagjenka?.?-.. ' ^ In takoj, jame križati: . i ' *' T ' "Jagjenka! Jagjenka!" v Na to ^teče naprej, toda še poprej, predno je po^gnal ko-ilja v dir, zagleda Zbišek najčudnej|i prizor na svetu. Na urnem vrancu je jezdila proti njemu sede-kakor moški deklica z lokom v roki ter s kopjem na jirbtu. Razpleteni lasje so po-krivli njen vitki vrat, lice jej je.bilo rdeče kakor zarja, srajco na prsih je imela razpeto in nad njo volneni robec. Dospevši 11a mesto, kjer jpježala žival, ,ie vstavila konja, in na njenem licu se je pojavilo osupnenj'e, nezaupnost"in radost; končno, Aezmožha premagati se, je zaklicala : "Oče, moj najlubši oče!" Na to je skočila s konja ter objela Ziha. Dlje časa je čul Zbišek samo odmev poljubcev in odmev ctveli besedic: "Oče! Jagjenka! Oče! Jagjenka!" ponavlja-nih v radostnem zanosu. Ko sta se naljubila in naobjemala, ga jame Jagjenka izpraševati: "Torej se vračate iz vojne? Ali ste zdravi?" "Da, iz vojne! Ali čemu ne bi bil jzdrav? In ti? In mlajši Otroci? Upam, da so vsi zdravi, sicer bi,ne drvila tukaj po go-jsdu. Ali kaj delaš tukaj, deklica?" "Nu, saj vidite sami, lovim", odgpvori smejaje se Jagjenka. "V tujem gozdu?" "Opat mi je dal dovoljenje. "Vrhu tega mi je še doposlal izurjene hlapce in pse.". Na to se obrne k svoji družini. "Zapodite strani te pse, ker sicer še skočijo iz kože." Priskočivši k Zihu pa je dejala: "Želo me veseli, da vas zopet vidim. Pri nas je še vse dobro." "Ali mar jaz tega nimam rad?" odvrne Zih. "Daj mi še Jeden poljub!" In jela sta se poljubovati, Jagjenka pa je rekla: "Domu imamb jako daleč, tako močno smo se zaleteli za to živalijo. Gonili smo je dve milji daleč, da so se nam že konji vpehali. Toda kje je zuber, ali ste ga videli? On že nosi v sebi tri moje pušice in poslednje je moral pasti." "On je padel od poslednje, toda ne od tvoje. Ta le mladi yifcez ga je vstrelil." ■/ ■ , . Jagjenka si ogrne z roko lase, ki so se jej bili vsuli na pel, ter bistro, -toda ne preveč prijateljski pogleda Žbiška. "Ali pa veš; kdo je to?" jo vpraša Zih. "Ne vem." ' "Nikako čudo ni, da ga ne poznaš, kajti zrastel je. Ali pa nemara poznaš starega Matijca iz Bogdanca?" "Za Boga, Matija iz Bogdanca!" zakliče Jagjenka. In pristopivši k vozu, pojlubi Matijcu roko. "Vi ste to?" "Da, jaz sem. Samo na vozu sedim, ker so me Nemci ob-istrelili." "Kakšni Nemci? Ali mar ni bila vojna s Tatarji? Jaz yem to, ker sem močno prosila očeta, naj me vzame s seboj." "Bila je vojna s Tatarji, toda mi nismo bili na njej, ker gva se z Zbiškom poprej bojevala na Litvi." "Ali kje je Zbiše*?" "Torej ga nisi spoznala, da je to Zbišek?" reče smehljaje se Matija. "To je Zbišek!" zakliče deklica ter znovič pogleda Zbiška. "Kajpada." "Poljubi ga kot znanca!" zakliče veselo Zih. Jagjenka se živo obrne k Zbišku, toda nakrat se umak-30$, si zakrije z roko oči ter reče: ^ ^'Ker sa pa sramujem." «, i......... .(Nadaljevanje.)-: ^^JL^LSC'. V boljših krogih. Franca Butara je zapustila, domače krave in prašiče ter šla v mesto služiti. Dobila je službo v fini hiši. — Ko je prvi dan prišla na obisk priletna gospa. Franca Butara je naznanila svoji gospodinji ta obisk z beseda-j mi: "Ena sama baba bi rada ž .njimi govorila." — Gospodinja je Franco dobrohotno pa tudi energično podučila, da se ne pravi baba, nego starejša dama." — Naslednji dan je prišla kmečka ženska ponujat poljske pridelke. Franca je to naznanila gospodinji z besedami "Ena starejša dama vpraša, če rabijo kaj korenja in petršila?" Vzrok. Korporal: " Kotnik Tone, vidim, da danes nisi obrit. Zakaj ne?" Kotnik Tone: "Vidite, gospod kaplor, sedaj tako zelo potrebu-i jejo jekla za gradnjo ladij, da iz samega golega patriotizma nočem kupiti britve." Newyorski klobučar se priporoča cenjenemu občinstvu za popravljanje in čiščenje klobukov in slamnikov, kakor tudi za obisk candy štora. Sprejme se tudi poštene fante na stanovanje in hrano.— 3119 St. Clair ave. ( VSEM JUGOSLOVANSKIM (SLOVENSKIM, HRVATSKIM IN SRBSKIM) DRUŠTVOM V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE. Ko je vladni Jugoslovanski u-rad razposlal 28. junija na vsa slovenska, hrvatska in srbska društva v tej deželi okrožnice, v katerih je razložena izjava g. R. A. Lansinga, ameriškega državnega tajnika, je bjlo. opaziti, da nekatera društva niso točno razumela izvir* tqh okrožnic in da so zamenjala "Jugoslav Bureau, Committee oh' Public information" 'z Jugoslovanskim; 'N'aiwlmm Svetom ali z Jugoslovansko Pisarno v Washington^. _ Tb nepravilno razumevanje že imo popraviti, in zaradi tega o-pozarjamo vsa društva in vsakega, kogar se to tiče, da je "Jugoslav Bureau , Committee on Public Information" v Washingto-nu urad vlade Združenih Držav in da je kot tak ". uradni organ vlade Združenih držav. Organi- ziranje tega odelRa vladne službe je bilo že na široko objavljeno v jugoslovanskih časopisih, vendar pa smatramo potrebnim, dp ponovno povdarjamo sledeče: Predsednik Wilson je 14. aprila 1917 upostavil takozvani "Committee on Public Information" (Odbor za obveščanje javnosti), katerega namen je, dati v javnost vse, kar smatra vlada potrebnim in umestnim, da zazna javnost v sedajnem vojnem času in da dobiva vlada Združenih držav preko tega odbora vse informacije, katere potrebuje. Ta odbor sestoji po odredbi predsednika Wilsona, iz državnega tajnika (Secretary of State) vojnega tajnika( Secretary of War), mornaričnega tajnika ( Secretary of the Navy) in iz enega državljana, upravitelja urada tega odbora, gosp. George Creel. Da pride ta urad v čim ožji stik s celim narodom in vsemi narodnostmi, upostavljeni so v tem uradu razni odelki izmed katerih je tudi eden za izvrševanje posldv med tem in vladnim uradom in me Slovenci, Hrvati in Srbi, z enim imenom Jugoslovani v Ameriki. Ime in naslov tega odelka je : Jugoslav Bureau, Committe on Public Information, 10 Jackson Place, Washington, D. C. ' Na podlagi tega je smatrati vsako pismo in vsako drugo poro čilo, katero se dobi od tega urada za uradno pismo ali poročilo vlad nega urada in se mora po tem tudi ravnati in odgovoriti. Ponovno povdarjamo, da. je ta odelek vladne službe, to je; Ju-go'slav Bureau, Committee on Public Information, na razpolago vsem slovenskim, hrvatskim in srbskim društvom in posameznikom za vse posle, ki se tičejo vlade, ker ni ta urad—kakor smo že prej omeniti — utemeljen za to, da daje vesti v javnost, temveč tufi, da naitira vesti in informacije , katere žele Jugoslovani v Ameriki poslati'Vladi v Washington; ali »ste potrebuj e uit- Spoštovanjem . .i.an.i.MiH^iošj^; ' Committee bn PtfBlic Information. ' Osva- Peter Mladinec, upravitelj. POTREBUJEM ŽENSKE, ka- j tera bi prevzela delo gospo-dinje. Vprašajte na 986 Ivan-hoe Rd., Collimvood. NAZNANILO. Članom, delničarjem, društvom in zastopnikom Slo. Nar. Doma poročam, da sem se preselil na 1165 Norwood Rd.- Obenem naznanjam, da od 14. sept. 1918 ne bode uradnih ur, ker odi dem na konvencijo S. N. P. J. I V važnih zadevah se obrnite' med tem časom na blagajnika John Gornika. ' Ludvik Medvešek, tajnik. OBRESTOVATI SE PRIČNE VSAKI DAN kadar naložiš v LAKE SHORE BANK Obresti se plačujejo clo dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji. St. Clair and East 55th St. Prospect and Huron Road. Superior and Addison Road VASA OBLEKA bo zgledala kot nova ako jo prinesete nam čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo'staro obleko prenaredimo po novi modi. sFrafflry Gleaning Co Telefon: Central in Rosedale 5694. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. I | naproti Lake Shore Banke. COLLINWOOD _ PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD. A. KLEIN & SONS 5256 EAST 33rd STREET. | Grocerijske špecialitetes j JESIH, LAŠKO OLJE in CATSUP NA DEBELO. NAPRODAJ' ste dve hiši na ©nem lotu, za tri družine. Natančneje zveste pri lastniku na 15017 Thames ave., Collin-wood. IŠČE Sfc ŽENSKA za hišh~a~^ j | pravila, ki zna nekoliko kuhati, od p. dop. do 3. popoldne, j Oglasite, se na 6424 St. Clair j Ave. • j Polletni proračum Slov. Stavb, in Posojilnega Društva DOHODKI: Vplačnine na delnice . .----.$ 6.564.00 Vloge ........... ..........36,427:10 Vplačila na hip. posojila .... . . 6.827.26 Raznoternosti ........ ... .».-. 5.005.54 Preostanek posojila .......... 3.953.88 Obresti na posojila ........... 572.76 Posojilo na knjige .;.. . ./.',. . . 200-00 Popust . ....----... ................100.00 Stroški posojila ...............90.91 Članarina____....... ........ 73.00 Pristojbine za cenitev .........40.00 Obresti na banki .............. 43.76 Najemnina......................37.00 ^ii 1 ,:;• i . 59.935.21 IZDATKI: Posojila . ..." .i •••••• '•.......$37.188.50 i Izplačane vloge ....................7.897.48 . Izplačane delnice .......;.... 329.00 . Stroški .................... 1.119.34 . Stroški za abstrakt ......____ 142.16 , Posojilo na knjige ... ...>...... 75.50 Pohištvo ................... 74,23 v Provizij a na delnice .......... 22.75 •t ---:- 51.848.96 Preostanek ............. ... 8.086.25 59.935.21 Prenos 1. jan................ 5.586.46 Skupni dohodki . ............ 65.521.67 Skupni izdatki ..............51.848.96 Gotovina 1. julija............13.672.71 Slovensko občinstvo se tem potom op ozarja, da dobro prečita šestmesečni račun, iz katerega lahko vsakdo vidi in spozna, kako potreben je bil ta,dena)fni zavod med Slovenci v Clevelandu. Slovencem je bilo posojeno do 1. juli ja $37.188.50 in do današnjega dneva je posojenega približno $50,000,00, torej petde set tisoč dolarjev posojenega Slovencem, da so si mogli kupiti svoje domove, in to v ta kem času, ko si niso mogli nikjer drugje izposoditi denarja. In čegav je ta denarni zavod? Ljudski zavod je to, ker vsak delničar ima tukaj enake pravice. In čegav je ta denar, katerega je družba Slovencem posodila? To je denar Slovencev in Hrvatov, ■ tarej lastnina tistih, ki se zavedajo svojih dolžnosti, ki ljubijo svoj narod, ker so svoj denar vložili pri tem podjetju ali v delnice ali pa v uloge, ki jim prinašajo tudi lepe procente, namreč pet od sto. Ta družba je izplačala svojim ulagateljem obresti z dne 1. julija 1918. Slovenci in Hrvati, oprimite se tega prepotrebnega zavoda s tem, da kupite delnice ali da uložite vaš denar na ulogo 5% obresti na leto, ker s tem pomagate sebi in svojim lastnim rojakom. Za nadaljna pojasnila se obrnite na urad te družbe. Uradne ure vsak dan iz-vzemši nedeljo, od 9—12 zjutraj ter od 1—4 popoldne in od 6—8 zvečer. Seje odbornikov Slovenskega Stavbi nskega in Posojilnega Društva so vsak prvi in tretji pondeljek ob 2. uri popoldne. , PAUL SCHNELLER, tajnik. Električni čistilnik vam bo ohranil preproge. Ako čistite hišo z električnim čistilnikom, ne prikrajšate življenja preprogam, karpetom i. t. d. kakor to storite, ako čistite z metlo in žaganjem. In vendar lahko bolj očistite, ker električni čistilnik očisti tudi nesnago znotraj, rav-notako, kakor na površju. Preskrbite si električni čistilnik sedaj, da boste imeli hišo zdravo in čisto skozi celo leto. THE ILLUMINATING CO. Illuminating BIdg., Public Square. MgZACiTEfiOBLEK! ^^^^^ • ■■•.'■."• KO IELE10NU w :va'-'sami prinesite naše dobrfi, delo in postrežba je žfe vfeč let poznano kot najbolje The ll^^^lll^^i^^jp^^ C o. URAD IN DELAVNICO ■ COLLINWOOD PODRUŽNICA 1361 East 55th Street ; 15513 Waterloo Road Nasproti Lake ShiinCi Banke . Zraven 156tti St... ; TRLi;roNi) koskoaia:' 5694 ', _± Dr. j. V. Župnik ZOBOZDRAVNIK 6127 ST. CLAIR AVENUE Nad Grdinovo prodajalno. Najboljše mogoče zobozdravniško delo za zmerne cene. ■ f f Kot plačilo se vzame tudi "Liberty Bonde". KODAK! IN DRUGE FOTOGRAFSKE POTREBŠČINE DAJTE MU " KODAK IZGOTAVLJANJE FOTOGRAFSKIH SLIK Vsak zavitek stane 10 centov. FRED H. BRAUNLICH SLOVENSKA LEKARNA 1353 E 55th St., Cor. St. Glair Av.e, Clevek ..: O. Pohištvo, peči in hladilnice Ice - boxes Vedno najboljše in najcenejše pri THE STAR FURNITURE CO. 5824 ST. CLAIR AVE. QO TO VINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY BONDE KOT GOTOV DENAR.