O varstvu Blagajevega volčina na Slovenskem On the Protection of Daphne hlagayana Freyer in Slovenia Vinko STRGAR UDK 582.865:502.7 (497.12) (045) = 862 Daphne blagayana IZVLEČEK ABSTRACT Zakon o zavarovanju redkih rastlin, The selling of the Daphne hlagayana je sicer odpravil prodajo Blagayevega Freyer in the markets has been put off volčina na trgu, vendar ga na rastiščih by law for the protection of rare plants, še kar naprej uničujejo. Njegovo steblo But the destruction in the habitats still je namreč zelo žilavo in izletniki ne fcontinueis. As the branchlets of this morejo zlahka odtrgati cvetočih pogan j- plant are very tough, the »day-trippers« kov, zato često pulijo rastline s koreni- cannot break them off easily and they nami vred. Naj resneje ogrožajo Blaga- puli the plants out together with their yev volčin vrtičkarji, iki izkopavajo cele roots. The most dangerous are the rastline. Tej nevarnosti bi se izognili gardeners. This dangerous could be z razmnoževanjem Blagayevega volčina avoided by cultivating this plant for za prodajo, saj v kulturi zelo dobro sale, uspeva. Blagayev volčin sodi pri nas med redke in botanično zanimive rastline, pa je zato in zavoljo svoje lepote in dehtečega cvetja močno ogrožen. Že svoj čas so vsako leto potrgali veliko Blagayevega volčina izletniki in prodajalci na trgu. Bolj znana in laže dostopna rastišča pa so dobro zdelali tudi vrtnarji , vrtičkarji in botaniki. Prodajo Blagayevega volčina na trgu je odpravil zakon o zavarovanju red- kih rastlin. Videti je tudi, da so se herbarijske zbirke v veliki meri napolnile in da današnji botaniki temu volčinu zato niso več tako nevarni. Izletniki, ki jih je vedno več, pa še zmeraj neusmiljeno pustošijo njegova rastišča, medtem ko s strani vr tnar jev in zlasti s strani vrtičkarjev, katerih število se ta čas naglo povečuje, nevarnost za Blagayev volčin iz dneva v dan celo narašča. Pri ogrožanju Blagayevega volčina na Slovenskem bi bili pravzaprav, če- prav jih ni malo, skoraj najbolj nedolžni izletniki, če ne bi po nerodnosti ruvali cvetočih rastlin s koreninami vred. Stebla volčina so namreč zelo upogljiva in jih je komaj mogoče prelomiti, zato pri t rganju izpulijo vso rastlino, katere necvetoče dele potem odtrgane ali odrezane puščajo ti nesrečni naravoljubi povsod naokrog. Ce pogledamo resnici v oči, moramo priznati, da nastaja občut- ne j ša škoda na rastiščih Blagayevega volčina v glavnem samo zaradi puljenja rastlin, saj je v naravi pri nas vredno omembe samo vegetativno razmnoževanje Blagayevega volčina, t. j. ukoreninjanje stranskih poganjkov. Trganje samega cvetja, ki normalno itak ne daje plodov, torej ne ovira razmnoževanja, ampak bi utegnilo biti res prav nasprotno: za nastanek cveta potrebna hrana se lahko porabi za vegetativno rast in množenje. Ce cvetoči poganjek previdno odrežemo, « v ^̂ I ^ / ^ < V J C SL. 1 — Mlad nasad Blagayevega volčina v Botaničnem vrtu v Ljubljani. Rastline so zrasle iz grebenic, v rahlih, hrane dovolj bogatih tleh v polsenci. Uspevajo brez težav in vsako leto bogato in lepo cveto. FIG. 1 — A young plantation of Daphne hlagayana in the Botanical Garden, Ljubljana. The plants have grown from layers, in light soil containing a sufficient amount of nutriment and shadiness. There are no difficulties in raising them successfully and every year they have rich and beautiful blossoms. Vse fotografije: V. Strgar SL. 2 — V kulturi, kjer so za Blagayev volčin ugodnejše razmere, kakor v naravi, so rastline močnejše in so temu primerno tudi socvetja lepša in imajo več cvetov. FIG. 2 — Cultivated by man, Daphne blagayana has con- ditions more favourable than in natural environment and the plants are accordingly stronger, with blossoms ful- ler and more beautiful. se rana kmalu zaraste, na steblu v bližini n je pa še tisto ali naslednje leto poženejo iz adventivnih popkov stranski poganjki, ki se v normalnih razmerah že V nekaj letih ukoreninijo in tudi sami razrastejo. Gornjo ugotovitev potr jujejo tudi izkušnje z dolga leta kultiviranimi rast- linami. Razumljivo pa je, seveda, da je med dobro pripravljenimi rastišči kulti- viranih in rastišči v naravi rastočih rastlin lahko velika razlika, največja pa vsekakor v tem, da se morajo rastline v naravi boriti za svoj življenjski prostor. Možnost uspešne borbe pa je v veliki meri odvisna od drugih rastlin. Zato ne moremo posploševati svoje trditve, da zmerno rezanje zgornjega dela poganjkov Blagayevemu volčinu ne škoduje, ampak moramo zmeraj upoštevati okolje, v katerem raste. Pred leti, ko so na Jetrbenku še steljarili (saj morda še vedno) sem opa- zoval Blagayev volčin na različnih rastiščih. Daleč najlepše in najbolj košate rastline z največ cvetja in največjo pokrovnostjo tal so bila na robu gozda, k jer jih je zadela steljarjeva kosa, po nekaj letih po košnji pa so se dobro obrasle. Takim rastlinam zmerno rezanje vrhov poganjkov skorajda ne more škoditi. Najslabše rastline, brez cvetja in malodane na meji uspevanja so bile v senčnem bukovem gozdu. Kjer v takem gozdu ne začno pravočasno redčiti drevja, se zdi, da Blagayevemu volčinu ni več ka j dosti škodovati niti poma- gati. Lep primer, k je ne bi smeli volčina rezati, so resave. Med reso (Erica carnea) ima Blagayev volčin neredko tudi nad en meter dolga polegla in kipeča stebla, ki so olistana samo prav na koncu. Dolgo steblo dvigne liste iz rese tako SL. 3 — Enoletni vršički Blagayevega volčina se v primerno vlažnem okolju radi okoreni- nijo. Le pravi čas je treba zadeti, ko niso ne premladi in ne preveč oleseneli. Navadno je to julija ali avgusta. FIG. 3 — In appropriately wet environment, one year old leader shoots of Daphne Uagayana will take roots. visoko, da dobivajo dovolj svetlobe. Odrezati vrh takemu poganjku bi bilo za rastlino lahko usodno, saj ni gotovo, da se bodo mogli mladi poganjki iz adventivnih popkov pravočasno prebiti skozi reso do svetlobe. Nevarnost, ki grozi volčinu s strani vrtičkarjev, je danes bržčas na j resnejša. Vrtičkarstvo je pri nas kljub avtomobilizmu, televiziji, zaslužkarstvu in druge- mu na odločnem in neustavljivem pohodu. Okus vrtičkarjev se iz leta v leto boljša, želja po rastlinah, ki jih nimajo vsi, pa veča. Mnogi ljubitelji in resnični poznavalci lepih in zanimivih rastlin bi zato radi imeli na vrtu tudi Blagayev volčin; ne da bi vedel zakaj, pa jim sledi tudi marsikdo, ki nima skoraj nič pravega čuta za rastlino. Vprašamo se, kako te ljudi zaustaviti, da ne bodo kopali zavarovanega volčina? Zakon o varstvu rastlin ne more zadržati pravih vrtičkarjev in strast- nih ljubiteljev rastlin. Od volčina v naravi bi jih resnično lahko odvrnila samo možnost, da bi ga lahko dobili k je drugje. Morda se bo kmalu kdo posvetil razmnoževanju Blagayevega volčina za prodajo in se bodo ob tem tudi izkušnje v zvezi z razmnoževanjem in gojitvijo volčina razširile med širši krog interesentov? Ljudje namreč večinoma ne vedo, da Blagayev volčin v kulturi zelo dobro uspeva v vseh rahlih rodovitnih tleh v polsenci, da se ga da lahko razmnoževati s potaknjenci, grobanicami in grebe- ničenjem in je zato bolje, da julija ali avgusta prosimo za potaknjence soseda, ki morda že ima volčin, ali pa počakamo, da se pri njem grebenica ukorenini, kakor da bi si delali stroške in hodili po rastline na naravna rastišča. SUMMARY The ispecies of Daphne hlagayana belongs to the rare and botanically interesting plants in Slovenia. Because of that and since it is a beautiful plant with fragrant bloissoms, its existence is strongly menaced. The plant also used to be plucked in no ismall quantities by tourists and for sale on the market. The law concerning the protection of plants has stopped the sale of the plant in the market. The tourists, however, (and their number is constantly growing) continue to menace the existence of the plant. The tourists do most harm when they — while plucking the bloissoming sprouts — through clumsiness unroot the plant. Careful cutting of blossoming leader «shoots is in itself not so damaging, for near the place where the shoots were cut off numerous side- sprouts begin to grow and before long they become strong and take roots; in our circumstances it is important to take into account that the plant in any case propagates vegetatively. At present Daphne hlagayana is in Slovenia most seriously menaced by those who dig out the plant from its natural isurroundigns in great quantities to tran- splant it in gardens. The question of such cultivators will be solved when the de- sired young plants will be obtainable from propagation centres in the gardens. These people will also have to be informed that in gardens Daphne hlagayana prosperously grows in light, fertile tsoil, in partial shadow, and that it can be succes- (Sfully propagated through layers and slips. Avtorjev naslov — Author's address Dr. Vinko STRGAR, Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Ižanska 15, YU — 61000 LJUBLJANA