KOLEDAR 2 ^f V zalogi Družbe sv. Mohorja na Prevaljah se dobijo sledeče knjige: Knjige nabožne vsebine. Dr. L. Ehrlich : Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji. Dr. A. B. Jeglič: Mesija. S slikami. 1. in 2. zvezek. — dto. Trdo vezana oba zvezka vkup. — V boj za temelje kršč. vere! I. knjiga. — V boj za kršč. resnice in čednosti. II. knj. — V boj za krščansko življenje. III. knjiga. Št.Kocijančič: Kristusovo življenje in smrt v pre- mišljev. in molitvah. Dva dela, 2. izd., broš. — dto. V dva dela trdo vezano. J. Kosec: Krščansko-katoliško nravoslovje. Dr. Fr. Lampe: Jeruzalemski romar. Opisovanje sv. dežele in sv. krajev. S podob. Dva snop. Lampe-Krek: Zgodbe sv. pisma. S podob. I. del: Stari zakon (1.—9. zvez.>; II. del: Novi zakon (10,—18. zvezek). Broš. — dto. Vsak posamezni zvezek se tndi še dobi. — dto. Vez. v polusnje z rdečo obrezo, ) I. in — dto. Vez. v celousnje z rdečo obrezo, /II. del. M. Lendovšek: Slomšeka Pastirski listi. A. Lesar: Prilike patra Bonaventure. 2. izdaja. V.Podgore: Razlaganje cerkv. leta ali Slovenski Gofflne, broš. in vez. Rogač-Torkar: Življenje svetnikov in svetnic. Stara popravljena 2. izd., broš., I. in II. del. — dto. V dva dela trdo vezano. J. M. Seigerschmied: Pamet in vera. I., II. in III. J. Skuhala: življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa po besedah sv. evangelistov. S pod. Dr. A. Stolz: Križana usmiljenost ali življenje sv. Elizabete. Poslovenil p. II. Majar. 3. izd. J. Šmuc: Nebeška krona. Druga izdaja. Dr. Jan. Ev. Zore: Vtem znamenju boš zmagal! Zgod. slike iz prvih kršč. stoletij. S podob. — /jlvljenje svetnikov. Nova izdaja. S podob. 1., 2., 3. in 4. zvezek. Molitvenikl. Frid. Baraga: Dušna paša za kristjane, ki želiž v duhu in v resnici moliti Boga. Nova izdaja. Priredil Josip Rozman. \ Z velikimi Jos. Rozman: Slava Gospodu! (" črkami tiskano. J. Godec: Lurška Mati božja. Smarnice in molitv. Dr.A.Karlin: Priprava na smrt ali premišljevanje večnih resnic. Spisal sv. Alfonz M. Ligvori. Franc Košar: Nebeška hrana. I. del, 2. natisk. — }> jj H- " 1- n P. Jan. Pristov: Vir življenja In svetosti (celotna izdaja molitvenika „Presveto Srce Jesusovo"). Jako priporočljiv in mnogokje vpeljan mo-litvenik za bratovščine. L. Skupoli: Duhovni boj. Poslovenili ljubljanski bogoslovci. Priredil Fr. S. Finžgar. Ludovik škufca: Šm ar niče ali romanje v nebeško kraljestvo v Marijinem mesecu. (1886.) P. Frukt. Hockenmayer: Sveta spoved. Priredil in poslovenil msgr. Val. Podgorc. Jan. Krst. Pagani: Premišljevanje o presvetem Rešujem Telesu. Po italijanskem izvirniku Slovencem priredil duhovnik krške škofije. V. Kopatin: Pasijonski molitvenik. Alfonz Mar. Ligvori: Resnice za večnost. Dr. J. Pajek: Sveti Jožef, rednik Jezusa Kristusa Sinu Božjega, ženin prečiste Device Marije in varih svete katoliške cerkve. Val. Podgorc: Evangeljska zakladnica. Razlaga nedeljskih evangelijev kot berilo. J. M. Seigerschmied: Krščanska mati. Nauki in molitve krščanskim materam. — Sveta družina, vzor krščanskim družinam. Nauki in molitve. A.M.Slomšek: Krščansko devištvo. Nauki,vzgledi in molitve za dekleta. Druga, nova izdaja. Molitvenik za Marijine družbe in za dekleta. Janez Volčič: Šmarnice naše ljube Gospe presv. Srca. (1892.) Dr. J. Walter: Sveti rožni venec. Poučna in nabožna knjiga za krščansko ljudstvo. Anton Žgur: Marija Devica Majnikova kraljica. Izvirno spisal p. Beks, general dr. Jezusove. Potopisi. Zemljepisi. A. Bezenšek: Bolgarija in Srbija. S podobami. Opisana je tudi bolgarska in srbska zgodovina. Dr. Andr. Karlin: V Kelmerajn. Spomini s pota. S podobami. Jos. Lavtižar: Pri severnih Slovanih. Potopisne črtice s slikami. Jos. Starš: Kitajci in Japonci. S podobami. J. M. Trunk : Amerika in Amerikanci. Bogato ilustrirana knjiga. Začetnice je narisal Ivan Vavpotič. Edina slovenska knjiga, ki govori o naših amerikanskih naselbinah. Iv. Vrhovec: Avstralija in nje otoki. S podob. Podobe iz misijonskih dežel. 1. zvezek. S podob. (2. zvezek je pošel.) Zgodovina. Dr. Iv. Križanič: Zgodovina sv. katoliške cerkve za slovensko ljudstvo. I., II. in III. del. Dr. Jos. Gruden: Zgodovina slovenskega naroda. S podobami. Šest zvezkov (1.—6. zv.). J. Star ž: Občna zgodovina za slovensko ljudstvo. V zalogi sta še 14. in 15. snopič, vsi drugi (1.—13.) so pošli. J. pl. Andrejka: Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini 1876. S podob. Dva snop. vkup vez. Kmetijstvo. Naravoslovje. M. Cilenšek: Naše škodljive rastline. S podob. 2., 4. in 5. snopič (1. in 3. snopič sta pošla). Fr. Dular: Domači živinozdravnik. S podobami. Tretja, predelana in popravljena izdaja z dodatkom: Domača lekarna (apoteka). — Umna živinoreja. Slovenskim gospodarjem v pouk. S podobami. II. knjiga (I. je pošla). Fr. Erjavec: Domače in tuje živali v podobah. Slovenski mladini v pouk in kratek čas. II. zvezek: Ptice. (I. zvezek je pošel.) Fr. Lakmayer: Umni čebelar. S podob. Druga izd. Franc Povše: Umni kmetovalec. 2. in 3. snopič (1. snopič je pošel). V. Rohrman; Poljedelstvo. S podobami. I. del (dva snopiča); II. del je pošel. Rohrman-Dular: Gospodarski nauki. S podobami. H Zo^ ii. Koledar I? K. M za prestopno leto 11924 Izdala in založila Družba sv. Mohorja na Prevaljah Dovolilo krško knezoSkofijstvo 1923 Natisnila tiskarna Oru2be sv. Mohorja na Prevaljah OOOOooooooooooooO°oooooooooooooooO°°°° ooooo'00°°°°0°°0°°°°°°°°°°°0°0°°°°°°°°°°°°0000 o 9 o HHv' j o o H Fotogr. o Bester 0 o Ljubljana o ° o ° o o o , o o o o ° % O® ooooooooo Q oooooooO O ICr3.ll A-lckSO-H-dd" I. OOOooooooO°00°°°00000 o o " 0 o .0 o V ° ° je bil rojen dne 17. novembra 1889 v Cetinju, na Črni gori, kot sin tedanjega kneza Petra ° q Karagjorgjeviča, kesnej šega kralja Srbov, in po ujedinjenju kralja države SHS, z nazivom q ° Peter Veliki, Osvoboditelj. Rod Karagjorgjevičev ima svoje korenine v kmetu Juriju ° ° Petroviču, ki je krog 1. 1800 na čelu srbskih kmetov osvobodil svoj narod od turškega jarma. S t Turki so mu zdeli ime Kara-Gjorgje, t. j. Črni Jurij. Bil je živ strah Turkov, ki jih je drzno S o in junaško zmagoval. Aleksander je bil 1.1909 imenovan za prestolonaslednika, prevojeval je balkansko in svetovno vojno, avgusta 1921 je zasedel prestol države SHS, 8. junija 1922 ° ° pa seje poročil z romunsko princezinjo Marij o, ki je 6. sept. 1923 rodila prestolonaslednika. ° o o O O OOOOfloooooooooooOooooooooooooooooOooooooooooooooooOooooooo6ooooooooOooooooooooooOOOO Prestopno Jeto 1924 ima 366 dni (med temi 66 nedelj in praznikov po s sre Začetek leta 1034. Občno in državno leto se začne novega leta dan, 1. januarja. Cerkveno leto se začne 1. adv. nedeljo, 30. novembra. Zlato število . . - 6 Epakta ali lun. kaz. XXIV Solnčni krog . . 1 Godovinsko število. Rimsko število . . 7 Nedeljska črka . . FE Letni vladar: Jupiter. Astronomični letni časi. Pomlad se začne dne 20. marca ob 22. uri 20 min. Poletje se začne dne 21. junija ob 18. uri 0 min. Jesen se začne dne 23. sept. ob 8. uri 56 min. Zima se začne dne 22. decembra ob 3. uri 45 min. Ure se štejejo od 1 do 24, t. j. od polnoči do polnoči. Nebesna znamenja. Pomlad : 3* Jesen: oven . . . • T j*3 tehtnica . . . Ju, bik . . . . . a škorpijon . dvojčka . . • n J&- strelec . . . • / Poletje : Zima: rak .... • s kozel , . . ' i lev . . . . & jfa vodnar . . devica. . . np JE ribi . . . i ")( Mrki solnca in lune leta 1924. Leta 1924 mrkne solnce trikrat, luna dvakrat; pri nas se bo videl samo mrk lune, in sicer prvi deloma, drugi popolnoma. 1. Popolni mrk lune dne 20. februarja. Vstop v prisenčje ob 14-15, pričetek mrka ob 15'18, pričetek popolnega mrka ob 16 20, višek popoln, mrka ob 17-08, konec popolnega mrka ob 17 57, konec mrka ob 18-59, izstop iz prisenčja ob 20-02. Videli bodo pričetek mrka na skrajnem severozahodu Amerike, na Tihem morju, v Avstraliji, Aziji in na Indijskem morju. Konec mrka bodo videli na zahodnem delu Tih. morja, v Avstraliji, Aziji, Evropi in Afriki. V naših krajih vzide luna ta dan okoli 17 20, tedaj popolno mrknjena. 2. Delni mrk solnca dne 5. marca. Pričetek mrka ob 14-55, višek ob 16'44, konec ob 18-33. Videli bodo mrk v krajih južnega tečaja. 3. Delni mrk solnca dne 31. julija. Pričetek mrka ob 19-52, višek ob 20-58, konec ob 22-04. Videli bodo mrk na najjužnejših delih Tihega morja. 4. Popolni mrk lune dne 14. avgusta. Vstop v prisenčje ob 18-33, pričetek mrka sploh ob 19-31, pričetek popoln, mrka ob 20'31, višek popolnega mrka ob 21 20, konec popolnega mrka ob 22-09, konec mrka sploh ob 23-00, izstop iz prisenčja ob 24-08. Videli bodo pričetek mrka na zahodnem delu Tihega morja, v Avstraliji, Aziji, na Indijskem morju, v vzhodni in srednji Evropi in v Afriki; konec v srednji in zahodni Aziji, zahodni Avstraliji, na Indijskem morju, v Evropi, Afriki, na Atlantskem morju ter v vzhodnih in srednjih delih južne Amerike. V naših krajih vzide luna ta dan ob 19-02, tedaj se bo videl pri nas ves potek mrka. 5. Delni mrk solnca dne 30. avgusta. Pričetek mrka ob 7-50, višek ob 9-22, konec ob 10 55. Videli bodo mrk samo po deželah v bližini severnega tečaja. štetju) ter se začne s torkom In konča > Posti. 1. Dnevi zgolj zdržka (da se ne sme uživati meso, pa se sme večkrat najesti do sita) imajo *. 2. Dnevi zgolj posta (sme se uživati meso, pase sme le enkrat do sita najesti) imajo ■j'. 3. Dnevi strogega posta (se ne sme uživati meso in se sme le enkrat do sita najesti) imajo -J-f. Razen tega naj se vsak vernik ravna po predpisih svoje škofije. Premakljivi prazniki. Sedemdesetnica 17. febr. Pepelnica 5. marca. Velika noč 20. aprila. Križevt) 26., 27., 28. maja. Vnebohod Krist. 29. maja. Od božiča do pepelnice Binkošti 8. junija. Sv. Trojica 15. junija. Sv. Rešnje Telo 19. junija. Srce Jezusovo 27. junija. Prva adv. nedelja 30. nov. je 70 dni = 10 tednov. Znamenja za mesečne krajce. Mlaj @ I ščip ali polna luna. ® Prvi krajec .... J) j Zadnji krajec . . . ( Državni prazniki. 1. Vidov dan: dne 28. junija. 2. UJttdinjenje SHS: dne 1. decembra. 3. Rojstni dan kralja Aleksandra: 17. decembra. Vremenski ključ s katerim vsakdo lahko zvč za vreme celega leta naprej, ako le vš, kdaj se izpremeni luna, t. j.: ob kateri uri nastopi prvi krajec ]), ščip zadnji krajec ( in mlaj — Ta vremenski ključ je napravil velenčeni in slavni zvezdoslovec J. W. Herschel in dunajska kmet. družba ga je 1. 1839 spoznala za najbolj zanesljivega. Pomeni pa, kadar se izpremeni luna: Ob uri Poleti Pozimi od 24. do 2. lepo mrzlo, če ni jugozapadnik od 2. do 4. mrzlo in dež sneg in vihar od 4. do 6. dež sneg in vihar od 6. do 10. spremenljivo dež ob severo-zapadniku, sneg ob vzhodniku od 10. do 12. veliko dežja mrzlo in mrzel veter od 12. do 14. veliko dežja sneg in dež od 14. do 16. spremenljivo lepo in prijetno od 16. do 18. lepo lepo od 18. do 22. lepo ob severu ali zapadniku, dež ob jueu ali jugozapaaniku dež in sneg ob jugu ali zapadniku od 22. do 24. lepo lepo Opomba. Celo leto se razdeli na dva dela, t. j. na poletje in na zimo; za poletje velja čas od 15. aprila do 16. oktobra, ostali čas pa velja za zimo. o u C M 2 S (t K O % O C S (/) > o OS €75 1 c > « C N «s 5> >> aj >t/3 CO o ^ • t« o i X t/i o rt o. C « K t« ~ • *si O a> 03 XI v- 00 Dnevi Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Novo leto. Obrez. Gospodovo. ImeJezus. Makari j Aleksandri) ski. Genovefa, devica;. Antčr, papež. Ti t, škof; Angela Folinjska, spok. Telesfor, pap. muč.; Emilijana, dev. Zn. CM CM J? «2 1 Modri iz Jutrovega pridejo Jezusa molit. Mat. 2, 1—12. 6 7 8 9 10 11 12 Ned. @ Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek « Sobota Sv. Trije kralji. Razgl. Gosp. Valentin (Zdravko), šk.; Lucijan, m. Severin, opat; Teofll, mučenec. Julijan in Bazilisa, mm.; Peter, šk. Pavel, prvi pušč.; Viljem, škof. Higin, pp. m.; Pavlin Oglejski, šk. Arkadij, mučenec; Alfred, opat. ftJE A A. mS (rt Dvanajstletni Jezus v templju. Luk. 2, 42—52. 13 14 15 16 17 18 19 Ned. J Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 1. po razgl. Gosp. Sv. Družine. Hilarij, c. uč.; Feliks (Srečko) Nol. Maver, opat; Habakuk, prerok. Marcel, pp.; Berard, Oton in tov., mm. Anton, puščavnik; Marijan, muč. Sv. Petra stol v Rimu; Priska, d. m. Kanut, kr. m.; Marij in tov., mm. ff* mi1 i H ■ irn- 0 ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2, 1—11. Nedelja Ponedelj. Torek © Sreda Četrtek Petek * Sobota 2. po razgl. G. Fabijan in Seb. Neža (Janja), d. m.; Fruktuoz, šk. m. Vincencij (Vinko) in Anastazij, mm. Zaroka Mar. Dev.; Rajmund Penj. Timotej, škof; Evgenij, mučenec. Spreobrnjenje Pavla; Ananija, muč. Polikarp, šk. muč.; Pavla, vdova. ■ uur 1 rt Jezus ozdravi gobavca. Mat. 8, 1—13. Nedelja Ponedelj. Torek C Sreda Četrtek 3. po razgl. G. Janez Zlatoust. Roger, Egidij in Odorik. Frančišek Sal., c. uč.; Barbea, muč. Martina, dev. muč.; Hiacinta, dev. Peter Nolasko, sp.; Marcela, vdova. J4! CM CM J? g. Načela. „Iščite najpoprej božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bo navrženo." c„ •__ isv. pismo. „Nfe, da sovražim, — da ljubim sem na zemlji." SofoTcles. Kje in kdo ima lepše načelo, kakor je krščansko načelo: „Kar ti nočeš, da bi kdo tebi storil, tudi ti drugim ne stori!" V tem načelu je zapopaden ves socializem. Krek. Zgodovina. Valentin Vodnik umrl 8.1. 1819. Anton Aškerc rojen 9.1.1856. Fran Erjavec umrl 12. I. 1887. Dragotin Kette rojen 19.1. 1876. Matija Cop rojen 26.1. 1797. Rusi ujamejo turško armado na prelazu Šipka 9.1.1878. Francoski kralj Ludovik XVI. obglavljen v revoluciji 21.1.1793. Pariz se poda Nemcem 28.1.1871. Vreme. Če plohe v prosincu že jamejo dreti, ženjice poleti nimajo kaj žeti. Ce Vinka solnce peče, v sode vince teče. Ako je v prosincu gorkota, bo v jeseni sirota. V prosincu mrzlo, da poka, bo v jeseni sadje in moka. Izpremenl lune. Mlaj dne 6. ob 13. uri 48 minut (sneg in dež). Prvi krajec dne 13. ob 23. uri 45 minut (lepo). Ščip dne 22. ob 1. uri 57 m. (mrzlo, če ni jugozap.). Zadnji krajec dne 29. ob 6. uri 53 m. (dež in sneg). Nebesno znamenje. Solnce stopi v znamenje vodnarja (jfc) dne 21. ob 8. uri 29 minut. Dan zraste za 1 uro 1 min. Dan je dolg od 8 ur 25 min. do 9 ur 26 min. Januar ima 31 dni. Dne Za kaj? Dohodki Troški Zapisnik i • f Februar ima 29 dni. Dne Za kaj? i-f / nhAki l v i i \->x4\ G i ■t > • > i ' I - . ^ > ,vt v AjV i • // r )f 7 Dohodki Troški 1 rSBRUftR 1 C KJ . 73 - . • 03 O ^ v >o 0} C " tu .. S O 2. * 00 « , a; pj • XJ >1 c« 3 >o •j o rt ou - I C I o I c ."D PH 03 ■ • O \o >00 c ai O O o ^ C/J JO u. 00 Dnevi 17 18 19 20 21 22 23 8 24 25 26 27 28 29 Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji JZn. Ignacij (Ognjeslav) Antioh., šk. m. Svečnica. Darovanje Gosp. 0 Gospodovi ladjici. Mat. 8, 23—27. Nedelja Ponedelj. Torek © Sreda Četrtek Petek * Sobota 4. po razgl. Gosp. Blaž, šk. m. Andrej Kors., šk.; Janez od Brito, m. Agata, d. m.; Ingenuin in Albuin. Amand, škof; Doroteja, dev. muč. Romuald, op.; Egidij od sv. Jožefa. Janez od Mata; Emilijan, muč. Ciril Aleks., c. nč.; Apolonija, d. m. A. A, A ff* ft Prilika o dobrem semenu. Mat. 13, 24—30. Nedelja Ponedelj. Torek J Sreda Četrtek Petek ="= Sobota 5. po razgl. G. Sholastika, dev. Lurška Mati božja; Viktorija, d. m. Sedem sv. ustanoviteljev; Evlalija. Katarina Riči, d.; Gregorij II., pp. Valentin (Zdravko), m.; Ivana Valoa. Favstin, mučenec; Jordan, spozn. Onezim, šk. muč.; Agaton, papež. flNf ff ti 0 delavcih v vinogradu. Mat. 20, 1—16. Nedelja Ponedelj. Torek Sreda (?) Četrtek Petek * Sobota 1. predpepelu. Frančišek KL, m. Simeon, šk. muč.; Flavijan, škof. Konrad, puščavnik; Julij an, muč. Sadot, škof, in tov., perz. mučenci. Irena(Mirosl.), d.; Feliks (Srečko), šk. Sv. Petra stolvAnt.; Margareta K. Peter Damjan, c. uč.; Eomana, d. Prilika o sejavcu in semenu. Luk. 8, 4—15. Nedelja Ponedelj. Torek Sreda ( Četrtek Petek * 2. predpepelu. Prestopni dan. Matija (Bogdan), ap.; Etelbert, kr. Valburga, op.; Feliks (Srečko) III., p. Matilda, dev.; Viktor (Zmagoslav). Gabriel od Žalostne Matere božje. Roman, op.; Antonija Florentinska. CJUt CM CMr J? J? a [Načela. „Tri reži; so pred Bogom in ljudmi potrjene: Edinost med brati; ljubezen do bližnjega; mož in žena, ki sta ene misli." Sv. pismo. „Po slogi rastejo majhne države, po neslogi razpadajo največje." Salust. Bratje in sestre smo med seboj vsi ljudje na svetu . . . Podpirati se morajo ljudje med seboj, da omi-kanci pomagajo neomikancem, bogatejši revežem; da so si zvesti v medsebojnih obljubah, da vse veže sladka vez prave ljubezni. Krek. Zgodovina. France Prešeren umrl 8. II. 1849. Dr. Ivan Tavčar umrl 19. II. 1923. Pij XI. izv. za papeža 6. II. 1922. Sv. Ciril umrl v Rimu 14. II. 869. Amerika prekine zvezo z Nemčijo 3. II. 1917. Marija Stuart obglavlj. 8. II. 1587. Ruski pisatelj Fj. M. Dostojevski umrl 9. II. 1881. Matija Gubec, kmečki kralj, umorjen v Zagrebu 15. II. 1573. Martin Luther umrl 18. II. 1546. Zvezdoslovec Nikolaj Kopernik rojen 19 II 1473. J.Washington, ustanovitelj U. S. A., rojen 22. II. 1732. Odkritelj Amerigo Vespucci umrl 22. II. 1512. Vreme. Ako sneg dalj ko 17 tednov leži, slaba letina sledi. Če na svečnico od strehe kane prej ko od sveče, ne bo Se kmalu konec zime. Če ptiči ujeti so tolsti, mastnati, bo dosti snega še in mraza prestati. Izpremeni lune. © Mlaj dne 5. ob 2. uri 38 minut (sneg in vihar). ]) Prvi krajec dne 12. ob 21. uri 9 min. (dež in sneg). @ Šeip dne 20. ob 17. uri 7 minut (lepo). ( Zadnji krajec dne 27. ob 14. uri 15 min. (lepo). Nebesno znamenje. Solnce stopi v znamenje rib (Jg) dne 19. ob 22. uri 51 minut. Dan zraste za 1 uro 30 min. Dan je dolg od 9 ur 28 min. do 10 ur 68 minut. u 1 > O , . o v N fi ° •• O O t/1 m 'jz? 1<£ I C Petek ti Sobota 1. postna. Frančiška Eimska, vd. 40 mučencev; Makarij, škof. Sofronij, škof; Krištof Milanski. Kvatre. Gregorij Vel., p. inc.uč. Teodora, muč.; Kristina, dev. muč. Kvatre. Matilda, kr.; Evtihij, m. Kvatre. Klemen M.Hofbauer, sp. 11 16 17 18 19 20 21 22 Jezus se na gori izpremeni. Mat. 17, 1—H. Nedelja Ponedlj. -j* Torek f Sreda Četrtek Pet. ®f--Sobota 2. postna. Hilarij in Tacijan, mm. Patrik, škof; Jedert, devica. Ciril Jeruzalemski, c. uč.; Salvator. Jožef, ženin Marije Device. Aleksandra, muč.; Janez Parmski. Benedikt, opat; Ser&pion, škof. Lea; Katarina Gen.; Benvenut, šk. •lezus izžene hudiča iz mutca. Luk. 11. 14 28. m m m rt Nedelja Ponedlj. f Torek Sreda Četrt. C Petek f Sobota 13 3. postna. Jožef Oriol; Pelagija,m. Gabriel, arhangel; Epigmenij. muč. Oznanjenje Marije Device. Sredp. Emanuel, m.; Maksima, m. Janez Dam., c. uč.; Rupert, škof. Janez Kapistran, sp.; Sikst III., p. Ciril, mučenec; Bertold, spoznav. c* CM J? Jf ftl (a A Jezus nasiti 6000 mož. .lan. 6. 1 15. 30 i Nedelja 4. postna (sredp.). Janez Klimak. 31 [ Ponedlj. f Modest, škof; Benjamin, mučenec. A Načela. Komu gorje? Čigavemu očetu gorje? Kdo ima prepir? Kdo pade v jamo? Kdo ima rane po nepotrebnem? Kdo kalne oči? Ali ne oni, ki pri pijači sede in pridno kozarce izpivajo? Sv. pismo. Čim več bo kdo samemu sebi odrekel, tem več bo dobil od bogov. Horac. Vrtovi pri hišah so smrt krčmam. Delavec, ki ima košček svoje zemljp, četudi le najet, čuti največje veselje v obdelovanju njegovem in lahko pozabi na gostilni-čarsko in žganjarsko druščino. Krek. Zgodovina. Josip Jurčič rojen 4. III. 1844. Josip Stritar rojen 6. III. 1836. Anton Medved umrl 12. III. 1910. Izbruh ruske revolucije 11. III. 1917. Nikolaj II. se odpove ruski kroni 15. m. 1917. Bolgari in Srbi vzamejo Odrin 26. III. 1913. Konec krimske vojske in mir v Parizu 30. III. 1856. Vreme. Ce sušeč vabi ovčice na paše zelene, jih mali traven spet v hleve sežene. Če sušeč grmi, lakota beži. Če v sušcu more kmet orati, bo v malem travnu moral počivati. Kar snšca zeleni, se rado posuši. Izpremenl lune © Mlaj dne 5. ob 16. uri 58 minut (lepo). ]) Prvi krajec dne 13. ob 17. uri 50 minut (lepo). @ Ščip dne 21. ob 5. uri 30 min. (sneg iu vihar). ( Zadnji krajec dne 27. ob 21 uri 24 m. (dež in sneg). Nebesno znamenje. Solncestopi vznam. ovnafflf) dne20 ob22.uri20m. Začetek spomladi. Noč in dan sta enako dolga. Dan zraste za 1 uro 46 min. Dan je dolg od 11 ur 2 min. do 12 ur 48 min. Marec ima 31 dni. Dne Za kaj? Dohodki Troški Zapisnik • > j. » t April ima 30 dni. Dne Za kaj? 1 Dohodki i Troški Zapisnik 1 t i • / C i- — Ph | 3 £ CČ > . 0 č/5 1 c* (U u •A ai > laž • • »1 0 ^ ^ O j2 CL £.1 X . c 1 rt u J «3 =5 =3 — -Ž 4) >o 5 3 > I 0 ' c/5 .-i, rt 1 S o 5 rt tn XI z? c«- 0 1 « C 1 " ' o S n a 5 s 06 ^ S* u (X > O I C/5 1 E?1» o o S-s V- in Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji j Zn. 22 Jezns govori o pričevanju sv. Duha. Jan. 15, 16-27; 16, 1-4. Nedelja Ponedlj.© Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota ff 6. po velik. Kuno, sp.; Herkulan. Marcelin, m.; Peter, m.; Erazem, m. Klotilda, kr.; Pavla, dev. muc. Frančišek Kar., sp.; Kvirin, šk. m. Bonifacij, šk. muč.; Valerija, muč. Norbert, škof; Bertrand, škof. Robert, op.; Baptista Varani, dev. 23 Jezus govori o sv. Duhu in o ljubezni. Jan. 14, 23—31. 9 10 11 12 13 14 Nedelja Ponedlj. Torek J) Sreda f Četrtek Petek f-j-Sobota f Binkošti. Prihod Sv. Duha. Bink. poned. Primož in Felicijan. Margareta, kralj.; Bogomil, škof. Kvatre. Barnaba, ap.; Marcijan. Janez a S. Fac., sp.; Leon III., pp. Kvatre. Anton Padovanski, sp. Kvatre. Bazilij, c.uč.; Elizej, pr. m rt rt CM CM - 24 Meni je dana vsa oblast. Mat. 28, 18—20. Nedelja Ponedelj. Torek ® Sreda Četrtek Petek * Sobota 1. pobink. Sv. Trojica. Vid, m. Frančišek Regis; Jošt; Gvido Kort. Adolf, škof; Nikander, mučenec. Efrem S., c. uč.; Marko in Marc., mm. Sv. Rešnje Telo. Julijana, dev. Silverij, papež; Mihelina, devica. Alojzij (Vekoslav) G-onzaga, spoz. Jf a A, j<1 25 22 23 24 25 26 27 28 Prilika o veliki večerji. Luk. 14, 16—24. Nedelja Ponedelj. Torek C Sreda Četrtek Petek " Sobota 2. pobink. Pavlin Nol., šk.; Ahacij, Agripina, dev. muč.; Edeltruda, kr. Janez Krstnik (rojstvo). Kres. Viljem, op.; Henrik, šk.; Prosper, šk. Janez in Pavel, mm.; Vigilij, muč. Srce Jezusovo. Hema (Ema), vd. Irenej, šk. m.; Potamijena, dev. m. ff* ff* f* ifHf ti 26 Prilika o izgubljeni ovoi. Luk. 15, 1—10. Nedelja Ponedelj. 3. pobink. Peter in Pavel, ap. Spomin sv. Pavla, apostola; Lucina. ** M Načela. Sin, ne vsevaj hudega v krivične brazde, da ne boš tega (hudega) sedmero žel. Sv. pismo. Nesreča spomni človeka na vero. Livij. Vsak človek, ki trezno misli in ima pošteno voljo priti do resnice, lahko spozna, da družabna pre-osnova ni mogoča brez nravnega temelja in da nravni temelj ni mogoč brez prave, pozitivne vere. Krek. Zgodovina. 1508, Primož Trubar rojen 8. VI, umrl 29. VI. 1586. Anton Aškerc umrl 10. VI. 1912. Car Peter Veliki rojen 9. VI. 1672. Bitka na Kosovem polju 15.VI. 1389. Cesar Maksimilijan v Mehiki ustreljen 19. VI. 1867. MirvVersailles sklenjen 28.VI.1919. Vidovdanska ustava proglašena za SHS 28. VI. 1921. Vreme. Kakor vreme na Medarda kane, tako ves mesec ostane. Ce sv. Urban moči, sv. Vid suši, dobra letina sledi. Ako se kukavica dolgo po kresu oglaša, pravijo, da draginjo prinaša. Sever, ki v tem mesecu pogosto vleče, nam v deželo obilno žita privleče. Če kres deži, orehov ni. Izpremenl lune. Mlaj dne 2. ob 15. uri 34 min. (spremenljivo). Prvi krajec dne 10. ob 14. uri 37 min. (sprem.). Ščip dne 17. ob 5. uri 41 min. (dež). Zadnji krajec dne 24. ob 3. uri 16 min. (dež). Nebesno znamenje. Solnce stopi v znamenje raka (HE) dne 21. ob 18. uri. Začetek poletja. Najdaljši dan in najkrajša noč. Dan zraste do dne 22. za 19 minut in se zopet skrči do dne 30. za 4 minute. Dan je dolg od 15 ur 48 min. do 16 ur 3 min. Dnevi Godovi in nedeljski evangeliji Zn. C 1 2 3 4 5 Torek Sreda © Četrtek Petek * Sobota Presv. Rešnja Kri. Teobald,pušč. Obiskovanje Marije Device. Leon II., pp.; Bernardin Real.. sp. Ulrik (Urh), škof; Berta, devica. Ciril in Metod, slov. blagovestn. f« S* K Načela. Kdor je mehkužen in zanikam pri svojem delu, je brat tistega, ki zapravlja, kar si s trudom prisluži. Sv. pismo. o. U ! Cfl £ 27 0 velikem ribjem lovu. Luk. 5, 1 —ll. — Slovensko: Mali jiec. — Rusko: Ik»j 6 7 8 9 10 11 12 Nedelja Ponedeli. Torek Sreda D Četrtek Petek * Sobota 4. pobink. Izaija, pr.; Bogomila. Vilibald, škof; Pulherija, devica. Elizabeta, kr.; Evgenij III., pp. Nikolaj in tov., gorkumski mučenci. Amalija, dev.; Veronika Jul., dev. Pij I., pp.; Olga; Peter F., spozn. Mohor in Fortunat, mučenca. i rt rt CM CM Je? Življenje ne da ljudem ničesar brez velikega truda. Horac. Konservativni bodimo v načelih; sicer pa zidajmo na razvalinah starih krivic — novo pravdo. Krti. Zgodovina. 28 0 farizejski pravičnosti. Mat 5, 20—24. atsko: Srpanj. -. — Poljsko: Lij 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Ponedelj. Torek Sreda ® Četrtek Petek * Sobota 5. pobink. Anaklet, papež. Bonaventura, škof in cerkv. učenik Henrik, kr.; Vladimir, kr.; Balduin Devica Marija Karmelska. Aleš, spozn.; Marcelina, devica. Kamil Lel., sp.; Friderik (Miroslav). Vincencij Pavi., sp.; Aurea (Zlata). Jf a A A A SE Jan Hus umrl na grmadi 6. VII. 1415. Kralj Aleksander se poročil 9. VII. 1922. Pomorska bitka pri otoku Visu 20. VII. 1866. Izbruh svetovne vojske 26.VII. 1914. > o •i: <" 29 Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8, 1—9. Vreme. V dneh sv. Marjete in sv. Jakoba rado vreme zdivja. Če na Marijino obiskanje deži, potem dež 40 dni trpi. Ako mravlje preko navade mravljišča znašajo, zgodnjo in hudo zimo oznanjajo. Ce na dan sv. Marjete deži, orehov pričakovati ni; seno se ne more posušiti, lešniki bodo črvoviti. a> l s 00 .. C* O C/3 C eo N O. O >- o cn o .. ^ o •• m 0 ■--> ^ o o. S I S a» 1 a u h C/5 o >> ~ t, o a j*; <3 >cfl ^ a> C/3 XI 00 Dnevi 11 Petek 2 I Sobota 24 25 26 27 28 29 30 Godovi in nedeljski evangeliji Zn Vezi sv. Petra; Makabejski bratje. Porciunkula; Alfonz M. Ligv. H 2 31 0 krivičnem hišniku. Lnk. J 6, 1—9. Nedelja Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek ]) Sobota 8. pobink. Najdenje sv. Štefana. Dominik (Nedeljko), sp.; Aristarh. Marija Dev. Snežnica; Ožbalt, kr. Gospodovo spremenj.; Sikst II., pp. Kajetan, spokornik; Donat, šk. m. Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci. Roman, m.; Peter Faber; Afra, m. f rt rt CM CM Jfcf 32 Jezus se joka nad Jeruzalemom. Luk. 19, 41—47. Nedelja Ponedelj. Torek Sreda Čet. ® f f Petek Sobota 9. pobink. Lavrencij, mučenec. Tiburcij, mučenec; Suzana, dev. m. Klara, devica; Hilarija, nmčenka. Janez Berhmans; Kasijan, muč Evzebij, spozn.; Atanazija, devica. Vnebovzetje M. D. Vel. gosp. Joahim, oče Mar. Dev.; Rok, spozn. Jtf Sjt A. A. 33 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18, 9—14. Nedelja Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek C* Sobota 10. pobink. Hiacint, sp.; Julijana. Agapit, muc.; Helena (Jelena), ces. Ludovik Toloz., šk.; Julij, mučenec. Bernard, opat; Samuel, prerok. Ivana Frančiška Šantalska, devica. Timotej, mučenec; Hipolit, šk. muč. Filip (Zdenko) Benicij; Viktor, šk. f* ff* unC imU i?Hf H 34 Jezus ozdravi gluhonemega. Mark. 7, 31—37. Nedelja Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota @ 11. pobink. Jernej, ap.; Ptolomej. Ludovik, kralj; Patricija, devica. Zefirin I., pp; Bernard Ofiški, sp. Jožef Kalasancij, sp.; Antuza, muč. Avguštin, cerkv. uč.; Hermes, muč. Obglavljenje Janeza Krstnika. Roza Limanska, devica; Pamahij. TK JiHC m m i 35 O usmiljenem Samarijanu. Luk. 10, 23—27. 31 [Nedelja j 12. pobink. Angelska. Rajmund. ff Načela. Kdor hudobneža opravičuje in kdor pravičnega spravlja v pogubo, oha sta gnusoba pred Bogom. Sv. pismo. Nevoščljivec hujša od tolšče svojega bližnjega. Eorac. Preganjanje le koristi pravični stvari. Krek. Zgodovina. Kolumb odjad>a iskat'nove zemlje 3. Vin. 1492. Konec druge balkanske vojske in mir v Bukarešta 7. VIII. 1913. Peter, kralj SHS, umrl 16. VIIL 1921. Jernej Kopitar rojen 21. VIII. 1780. Ivan Tavčar rojen 28. VIII. 1861. Vreme. Ako je vreme na sv. Lavrencij a in sv. Jerneja lepo bilo, se tudi v jeseni ne bo skazilo. Če je o sv. Jerneju zrel grozd dobiti, bo dosti sladkega vina piti. Hladne rose sadje in žita zorijo, pa tudi večkrat očrvavijo. Ce je velikega Šmarna lepo, prijetna vinska jesen bo. Izpremenl lune. ]) Prvi krajec dne 8. ob 4. uri 41 min. (dež). @ Ščip dne 14. ob 21. uri 19 min, (spremenljivo). ( Zadnji krajec dne 22. ob 10. uri 10 min. (dež). © Mlaj dne 30. ob 9. uri 37 min. (spremenljivo). Nebesno znamenje. Solnce stopi v znamenje device (f?) dne 23. ob Dan 11. uri 48 min. Konec pasjih dni. Dan se skrči za 1 uro 34 min. dolg od 15 ur 2 min. do 13 ur 28 u tV > J E & >o * g tn M Is oo a: = e TO fl> '—J —- 3 in N .. u 15 C tn a, 1 =3 . o jr »t* o & N S o O X '.. w o 0 .§0 U- G0 Dnevi Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek # Sobota D Godovi in nedeljski evangeliji Zn. Egidij (Ilij), opat; Verena, d. muč. Štefan, kralj; Maksima, mučenica. Evfemija, Doroteja in tov., dd. mm. Rozalija, devica; Roza Vit., devica. Lavrencij Just., šk.; Gentilij, muč. Caharija, pr.; Peregrin; Hermogen. rt rt CM CM X Jf 36 Jezus ozdravi deset gobavih. Luk. 17, 11—19. Nedelja Ponedlj. Torek Sreda Četrtek Petek « Sobota ® 13. pobink. Marko in tov., mm. Rojstvo Mar. D. Mala gosp. Peter Klaver, spoznav.; Serafina. Nikolaj Toledski, sp.; Pulherija, ces. Prot in Hiacint, mučenca. Ime Marija. Macedonij, škof. Frančišek Kald., sp.; Mavrilij, šk. QJ A A 37 0 božji previdnosti. Mat. 6, 24—33. Nedelja Ponedelj. Torek Sreda f Četrtek Petek j Sobota t 14. pob. Mar. Imena. Pov. sv. Kr. Sedem žalosti Mar. Dev.; Nikomed. Kornelij, pp.; Ljudmila; Edita, dev. Kvatre. Lambert, šk.; Hildegarda. Jožef Kupert, spozn.; Zofija, muč. Kvatre. Januarij in tov, mučenci. Kvatre. Evstahij in tov., mučenci. 38 Jezus obudi mladeniča v Najmu. Luk. 7, 11—16. Ned. C Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 15. pobink. Matej, ap. in evang. Tomaž Vil., šk.; Mavricij in tov., mm. Linus, papež; Tekla, dev. muč. Marija D. de Mercede, reš. ujetn. Kamil in tov., mm.; Kleofa, spozn. Ciprijan in Justina, mučenca. Kozma in Damijan, mučenca. ■ itur "TiK TIK; •m 39 Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14, 1—11. 28 Ned. p ! 16. pobink. Venceslav, kr. muč. rt 29 j Ponedelj. (Mihael, arhangel; Evtihij, muč. jrt 30; Torek |Hieronjm (Jerko), cerkveni učenik. \ČJ§i Načela. Bolje je srečati medvedko, kateri so mladiče vzeli, kot bedaka, ki se na svojo neumnost zanaša. Sv. pismo. Kdor odsotnega obira,kdor ue brani prijatelja, če ga kdo obtožuje, kdor hlasta za razuzdanim smehom in za govorico gobezdačevo, kdor si more izmišljati, česar ni videl, kdor ne more zamolčati, kar se mu je zaupalo: ta je črn, tega se varuj, Rimljan! Horac. Kar je res in kar je pravično, to mora odsevati iz človekovih besedi in dejanj, četndi je ves svet proti temu. Krek. Zgodovina. Anton Mahnič rojen 14. IX. 1850. A. M. Slomšek umrl 24. IX. 1862. Fran Levstik rojen 28. IX. 1831. Lev Tolstoj, ruski pisatelj, rojen 9. IX. 1827. Napoleon premaga Ruse pri Boro-dinu 7. IX. 1812. Garibaldi zavzame Rim, konec papeževe posvetne države 20. IX. 1870. Severoameriški predsednik Ab. Lincoln proglasi vse sužnje za svobodne 22. IX. 1862. Prva železnica stekla na Angleškem 27. IX. 1825. Vreme. Kakršno vreme prvi dan kane, rado ves mesec tako ostane. Na sv. Mateja vreme ugodno, ostane tako štiri tedne prihodno. Grom in tresk o sv. Miheli hude vetrove pomeni. Ce ptice selivke pred sv. Mihelom ne letč, se pred božičem ni bati zime trde. Izpremenl lnne. J) Prvi krajec dne 6. ob 9. uri 46 min. (spremenlj.). (J) Ščip dne 13. ob 8. uri 0 min. (spremenljivo). ( Zadnji krajec dne 21. ob 4. uri 35 min. (dež). @ Mlaj dne 28. ob 21. uri 16 min. (lepo). Nebesno znamenje. Solnce stopi v znamenje tehtnice (5*5) 23. ob 8. uri 58 m. Začetek jeseni. Dan in noč sta enako dolga. Dan se skrči za 1 uro 40 min. Dan je dolg od 13 ur 25 min. do 11 ur 45 min. September ima 30 dni. Dne Za kaj ? Dohodki Troški Zapisnik i • l • 1 i v * \ Oktober ima 31 dni. Dne Za kaj? Dohodki Troški Zapisnik • - V • / / X o O •E « > H a do M .. w o c ^ o m £ 3 ® cd 00 -E +S N «] "O "S -N J K! ..flu 0 II c« y> 1 "o X O. o .. o ; J -5 Dnevi 19 20 21 22 23 24 25 Sreda Četrtek Petek Sobota Godovi in nedeljski evangeliji Remigij, škof; Janez Dukl, spozn. Angeli varuhi; Leodegar, škof. Kandid, mučenec; Felicija, devica. Frančišek Serafinski, spoznavavec. Zn. CMf J? Jf fll 40 0 največji zapovedi. Mat. 22, 34—46. Ned. D Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek » Sobota 17. pobink. Placid in tov., mm. Bruno; Mar. Frančiška od 5 ran, d. Marija, kraljica sv. rožnega venca. Brigita, vdova; Starček Simeon. Dionizij in tov., muč.; Abraham, p. Frančišek Borg.; Daniel in tov., mm. Aleksander Sauli, šk.; Mkazij, šk. A A A 41 Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9, 1—8. Ned. @ Ponedelj. Torek Sreda Četrtek Petek * Sobota 18. pobink. Maksimilijan, šk. m. Edvard (Slavoljub), kr.; Koloman, m. Kalist, pp. mučenec; Just, škof. Terezija, devica; Avrelija, devica. Gerard Majella; Gal, op.; Maksima. Margareta M. Alakok, d.-, Jadviga. Luka, evangelist; Just, mučenec. ft 3t . tu//* 42 Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22, 1—14. Nedelja Ponedlj. C Torek Sreda Četrtek Petek =;,f Sobota 19. pob. Posv. cerkva. Peter A. Janez Kanci j, spozn.; Vendelin, sp. Uršula in tov, dd.mm.; Hilarion, op. Kordula, dev. mučenica; Šaloma. Klotilda, dev. muč ; Jozefina, d. m. Rafael, arhangel; Kristina, muč. Krizant in Darija, mm.; Krišpin, m. Mir* tir; 43 Jezus ozdravi kraljičevega sina. Jan. 4, 46—53. Nedelja Ponedelj. Torek © Sreda Četrtek Petek ff 20. pobink. Evarist, p.; Bonavent. Frumencij, škof; Antonija, devica. Simon in Juda, ap.; Cirila, d. m. Narcis, šk.; Ida, d.; Hiacint, muč. Alfonz Rodriguez. spozn.; Angelus. Volbenk (Volkoslav), škof; Krištof. CM m J? Jf Načela. Nad povišanjem pravičnih ima ljudstvo veselje; kadar pa hudobni oblast prevzamejo, ljudstvo vzdihuje. Sv. pismo. Prekleti pohlep po zlatu, do česa ne pripraviš človeškega srca. Vergil. Narodi so bistveni del države in posamezna država je za narode in po narodih, ne pa narodi zanjo in po njej. Narodi imajo svoje pravice in nobena država jim jih ne more šele dati, kakor jim jih ne more odvzeti; če jih skuša, postane krivična. Krek. Zgodovina. Sv. Frančišek A siški umrl 3. X. 1226. Dr. Janez Ev. Krek umrl 8. X. 1917. Simon Gregorčič rojen 15. X. 1844. Simon Jenko umrl 18. X. 1869. Bolgarija postane kraljestvo 5. X. 1908. Portugalska postane republika 5. X. 1910. Svetovna poštna zveza ustanofljena 9. X. 1874. Kolumb odkrije Ameriko 12. X. 1492. Napoleon I. premagan v bitki pri Lipskem (Leipzig) 19 X. 1813. Konec 30letne vojske 24. X. 1648. Bolgari premagajo Turke pri Lozen-gradu, Srbi pri Kumanovem 24. X. 1912. Vreme. Ce se drevje pozno obleti, huda zima sledi. Prej ko v kozoprsku listje odpade, rodovitnejše bo prihodnje leto. Sv. Gal — deževen ali suh — prihodnjega poletja ovaduh. Konec vinotoka dež — rodovitno leto. Izpremeni lune. Prvi krajec dne 5. ob 15. uri 30 min. (sprem.). Ščip dne 12. ob 21. uri 21 min (spremenljivo). Zadnji krajec dne 20. ob 23. uri 54 min. (lepo). Mlaj dne 28. ob 7. uri 57 min. (spremenljivo). Nebesno znamenje. Solnce stopi v znamenje škorpijona ob 17. uri 44 minut. 1 uro 43 min dne 23. Dan se skrči za Dan je dolg od 11 ur 42 min. do 9 ur 59 min. S©©S®9Q9®999©9©99e©9©99Q •a C« j O si J o o ■• J* o (/) C C/) tu 3 > 0£ o E75 I i -o . <« ~ & C o <- f a ||4 rf cj ■ / pt?** /' J* v, t- ■ Vp ".t.' /' f/. V V C ■ Jv' v / v7?< f/-:' f-- l lih >• h u ■ '/-fr; Ki / C. C4 GRUbCM accenacR C 4> ■a i 3 i=h O g a> o^t J* .. C/3 O c J* CL 1 u . m Dnevi Ponedelj. Torek Sreda 3> Četrtek Petek * Sobota Godovi in nedeljski evangeliji jZn Edmund in tov., mučenci; Natalija. Bibijana, d. m.; Pavlina, m. Frančišek Ksaverij, sp.; Lucij, šk. Peter Hrizolog, c.uč.; Barbara, d. m. Saba, opat; Nikolaj, mučenec. Miklavž (Nikolaj), šk.; Leoncija, m. A S SE ff* ff* nv Janez Krstnik v ječi. Mat 11, 2—10. Nedelja Ponedlj. Torek Sreda Četrtek ® Petek * Sobota 2. adv. Ambrozij, šk. in cerkv. uč. Brezmad. spočetje Mar. Dev. Peter Fourier, šk.; Deflirta; Sir, šk. M. B. Lavretanska; Melhiaft, papež. Damaz, papež; Hugolin, pijščavjiik. Aleksander, muč.; Dionizija, muč. Lucija, dev. muč.; Otilija. devica. » ff nM'- *fS 50 Janez Krstnik pričuje o Kristusu. Jan. 1, 19—28. 141 Nedelja 15' Ponedelj. 16; Torek Sreda f Četrtek Pet. (f-j-Sobota j 3. adv. Konrad Of. in Jernej Dž. Kristina, dekla; Valerijan, škof. Evzebij, šk.; Albina, dev. muč. Kvatre. Lazar, škof; Vivina, dev. Gracijan, škof; Teotim, mučenec. Kvatre. Urban V., p.; Favsta, vd. Kvatre. Evgenij in Makarij, mm. m m xh 51 Janez Krstnik poklican v prerokovanje. Luk. 3, 1—6. 21 22 23 24 25 26 27 Nedelja Ponedelj. Torek Sreda ff Četrtek Petek © Sobota 4. adv. Tomaž, ap.; Glicerij, m. Demetrij, mučenec; Flor, mučenec. Viktorija (Zmagosl.), d. m.; Sčrvulus. Tarzila, d.; Adam in Eva; Irmina, d. fiožič. Rojstvo Gospodovo, tefan, prvi mučenec; Marin, m. Janez Evangelist, ap.; Fabiola. CM Cff J? & A 52 Simeon in Ana oznanujeta Gospoda. Luk. 2, 33—40. Nedelja Ponedelj. Torek Sreda po božiču. Nedolžni otročiči. Tomaž, šk. muč.; David, kralj. Evgenij, šk.; Liberij, šk.; Nicefor, m. Silvester, papež; Melanija._ A Načela. Boljša je modrost kakor moč; boljša je modrost kakor vojna moč. Kdor v eni reči nespametno ravna, veliko dobrega pokonča. Sv. pismo. Tuje napake imamo pred očmi, lastne za hrbtom. Seneka. Čim bolj služi kaka stvar splošno-sti, tem bližja je Bogu, ki ohranja vesoljstvo. Krek. Zgodovina. Spominski dan ujedinjenja S H S 1. KIL 1918. France Prešeren rojen 3. XII. 1800. Ivan Cankar umrl 11. XII. 1918. Anton Mahnič umrl 14. XII. 1920. Jan. Ev. Krek rojen 25. XII. 1865. Bitka treh cesarjev pri Slavkovem 2. XII. 1805. J.Washingtnn, ustanovitelj U. S A., umrl 14. XII. 1799. Vreme. Če ta mesec grmi, prihodnje leto viharje rodi. Če je Rimska cesta čista in svetli, se kmet dobre letine nadeja. Zelen božič — bela velika noč. Če na sv. večer vina v sodih vro, prihodnjič dobra letina bo. Izpremenl lune. ]) Prvi krajec dne 3. ob 10. nri 10 min. (mrzlo). §) ščip dne 11. ob 8. uri 3 min. (dež in sneg). ( Zadnji krajec dne 19. ob 11. uri 11 min. (mrzlo). © Mlaj dne 26. ob 4. uri 46 min. (sneg in vihar). Nebesno znamenje. Solnce stopi v znamenje kozla Cs3E) 22. ob 33/4 uri. Začetek zime. Najkrajši dan in najdaljša noč. Dan se skrči do dne 21. za 19 min. in zopet zraste do dne 31. za 5 min. Dan je dolg od 8 ur 39 min. do 8 ur 25 min. O državi Albin Prepeluh. Država nekdaj. f§jpš|f rva socialna organizacija (dru-žabni ustroj) je bila rodbina. Iz nje je vzrastla država. Ko "»•^^toi je nastala prva rodbina, je v njej vladal oče kot kralj in duhovnik. (Mel-kizedek je bil kralj in duhovnik, Abraham — oče, kralj in duhovnik. Taka državica je bila očakovska, patriarhalna.) Sinovi niso bili samostojni, dokler je živel oče. Lahko so se sicer ženili in imeli otroke, toda dokler je živel oče, niso bili samostojni, neodvisni. Ne samo nad njihovim premoženjem, temveč celo nad njihovim življenjem je dostikrat vladal oče neomejeno po svoji prosti volji. Iz te prve socialne organizacije se je razvila druga, že nekoliko višja: družina. V družini pa je vladal zopet le en poglavar, to je starešina. (Ostanek take prvotne družinske državice imamo najbliže pri Srbih v njihovih družinah ali zadrugah.) Organizacijska vez družine so bili predvsem verski običaji, ki so razširjeni rodbini vtisnili značaj enotnosti. Družinski starešina, očak, patriarh, je bil njen vnanji, vidni predstavnik (re-prezentant), kateri je združeval v svoji osebi navadno tudi vso sodno oblast. Ko se je socialni red že nekoliko dvignil, se je rodila prva politična enota: rod. (Tako je bila država Izraelcev sestavljena iz 12 rodov.) Enotnost rodu temelji na krvnem sorodstvu. Razumljivo je, da v tej skupni socialni tvorbi izgublja rodbina del svojih prvotnih pravic v korist te skupnosti. Organizacija rodu si podvrže družino kot člansko edinico. Končno se več rodov združi ter utemelji državo. V tistih starih časih, ko so bili ljudje še nomadi (pastirski narodi) in so se selili iz enega kraja v drugega (n. pr. Abraham se je selil v Kanaan, od tu v Egipet in zopet nazaj v obljubljeno deželo), je povsem zadostovala rodovna organizacija. Država v današnjem pomenu t takrat še ni bila potrebna. Šele ko se je kakšno ljudstvo kje ustalilo, so potrebe življenja zahtevale še neko višjo, popolnejšo organizacijo človeške družbe — državo. Dandanes je država vezana na natančno določen kos zemlje, na ozemlje (teritorij). Mi si danes ne moremo prav predočiti države, ki ne bi imela natančno določenih meja, ki ne bi imela stalnih člo-a eških bivališč, skratka države, ki bi bila sestavljena samo iz oseb in bi se premikala po svetu kot nekakšno potujoče podjetje. In vendar so prve države bile takšne, in sicer v tistih zelo starih časih, ko so skupine nomadov pasle svoje črede danes tu, jutri drugje, ki so danes ribarile v tej reki, jutri v onem jezeru, ki so lovile divjačino danes po tem gorovju, jutri pa po oni planjavi. Te skupine nomadov niso imele nobenih stalnih sosedov, kakor jih poznajo dandanes vse države, in se niso vezale na noben kraj, na nobeno pokrajino. To so bile nomadne države, a njihovi poglavarji, naj so se imenovali že kakorkoli, niso bili kralji ali knezi kake pokrajine ali kakega določenega ozemlja, temveč kralji ljudi. Tako pozna zgodovina n. pr. kralje Frankov; kralji Francoske so nastali šele pozneje, ko se je ljudstvo že ustalilo v deželi, in tako se dandanes pojem »država« strogo veže na določen kos ali košček zemlje. Razlika med državljani — nekdaj. Zdi se, da je bilo sprva v državah za posameznega človeka merodajno njegovo rojstvo. Od tega je bil zvečine odvisen njegov položaj in potek v življenju. Kaj naj kdo počne in postane v življenju, ni bilo odvisno od dobrega ali slabega razpoloženja ljudi, temveč rojstvo je podalo obenem že tudi smernico življenju posameznega človeka. Kdor je bil rojen kot suženj, je ostal suženj, kdor je bil rojen rokodelec, je moral ostati rokodelec, sin kmeta je bil zopet kmet, Nadarjenost, na priliko, ni mogla dvigniti sina nad stan njegovega očeta. Pokolenje je določilo tudi družabni (socialni) položaj človeka. To trdno določeno stanje — kot trdijo razni učenjaki in ki ga imenujejo »status« — se je moglo spremeniti večkrat edinole z revolucijami. Toda v prvih, preprostih državah ni nihče niti mislil na spremembo že obstoječega družabnega reda. Sprememba tega stanja (>: statusa«) je omogočila šele misel, da se morajo ljudje med seboj sporazumeti na podlagi svobodnih pogodeb v ta namen, da bivajo skupno v eni in isti državi. Utrdilo se je načelo, da naj si vsak sam uredi svoj družabni položaj po svojih osebnih zmožnostih: po nadarjenosti, pridnosti, delavnosti, podjetnosti, varčnosti. Jasno je, da je to pravično načelo izprevrglo prejšnji red, po katerem je ostal rojen tlačan — tlačan vse življenje, ko je očetov manj spoštovani stan najbolj nadarjenemu sinu branil, da ni mogel zlepa postati kaj ,več\ Tako še v stari Avstriji niso sprejeli n. pr. sina mesarjevega na visoko vojaško šolo, kjer bi se bil usposobil za generala. Samoobsebi je pa umevno, da so se na podlagi tega načela začeli združevati zlasti oni stanovi, ki so bili prej tlačani: kmetje, delavci itd., za obrambo svojih pravic. Iz tega izvira vse današnje burno valovanje raznih socialnih organizacij, njih medsebojne tekme in večkrat tudi boji. Današnja država. Moderne države so zgrajene na narodnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih vzajemnih potrebah in koristih narodov. Ko se je pojavila po francoski revoluciji narodna zavest in kultura, so se marsikatere države temu načelu podredile in se primerno po narodnostih preuredile. Tiste države, ki tega niso storile, so propadle (n. pr. Avstrija). To presnavljanje je pospešila zlasti svetovna vojna, ki je visoko dvignila načelo o samoodločbi narodov. Današnja država je najvišja gospodarska in kulturna organizacija človeštva. Velike mednarodne, gospodarske in kulturne koristi izzivajo mednarodno zahtevo, to je potrebo vseh olikanih narodov, da se končno in naposled izlečijo vojna krvolitja med narodi: »Zveza narodov« 'naj vsa nasprotstva poravna mirnim potem s pomočjo mednarodnega razsodišča. Prva leta po svetovni vojni so pokazala potrebo, da se države na skupnih sestankih bavijo z velikimi mednarodnimi gospodarskimi, političnimi, kulturnimi in socialnimi vprašanji, ki naj se sporazumno in z vzajemno sopomočjo rešujejo. Mnogi pacifisti (miro-Ijubi) upajo tudi, da pride čas, ko se postavijo združenim državam Amerike ob bok tudi združene države Evrope; tedaj bodo odpadle marsikatere carinske meje in sedanje oboroževanje in ves ali vsaj pretežen del evropskega polotoka bo imel skupne finance in skupen denar. Nekateri učenjaki, zlasti socialistične in komunistične smeri, napovedujejo čas, ko bodo današnje države zopet razpadle, ker bodo postale nepotrebne. Gospodarski in kulturni napredek — tako pravijo — bo tako velik, da bo človeštvo državne meje in vse, kar je ž njimi v zvezi, občutilo kot nepotrebno breme; tedaj se vrne človeštvo zopet na prvotno socialno organizacijo: na svobodno zadrugo. Ne bo nobenih državnih meja več, nobenih carin, nobene stalne armade, nobene vlade v današnjem pomenu besede, temveč zadostovala bodo le razna strokovna gospodarska vodstva za proizvajanje in za pravično razdelitev vseh dobrin med ljudmi. — Toda to so zaenkrat še prorokovanja, o katerih upravičenosti bi se lahko menili do neskončnosti. Pripomnimo edino to, da so bile zadruge prej kot države in da je države rodila potreba. Kako bi se torej rodila zopet ona potreba, ki bi države odpravila in bi se vrnili spet nazaj k zadrugam? Namen države. Kako naj sodimo o današnji državi mi, njeni sodobniki? Tu poznamo zelo različne razlage. Eni pravijo, da je smoter moderne države zgolj ta, da brani pravico posameznika, toda prepuščajoč gospodarske in socialne boje med ljudmi usodi, to je, naj zmagajo vedno le zdravi, krepki in močnejši ljudje. To da najbolj pospešuje napredek človeštva. Ta nauk imenujemo liberalen. Drugi zopet zanikajo posameznika in dajejo državi vse pravice, kajti njena vzvišena naloga da je, pospeševati splošno blaginjo državljanov. Po tem načelu imej država pravico, posegati v vse in povsod, kjer smatra s stališča splošne blaginje to za potrebno in nujno, torej zlasti tudi v razmerje med posamezniki, socialnimi in kulturnimi skupinami itd. Ta nauk je socialističen in komunističen. Kakor smo videli, so nastale prve države iz majhnih edinic (rodbin) zaradi potreb življenja. Takšna potreba je bila gotovo tudi skupna obramba, ker je bil uspeh boljši. Pa tudi drugi gospodarski razlogi so vedli do združitve rodbin v družine, v rodove in končno v države. Smoter države more biti torej levsplošnibla-g i n j i. Njena naloga je gotovo tudi ta, da omili prevelika nasprotstva med posamezniki in socialnimi skupinami, nadalje da omogočuje ob koristnem delu posamezniku zadostno življenskih potrebščin (eksistenco) itd. Dandanes je država tudi gospodar v marsikateri panogi proizvodnje ter upraviteljica skupnega (državnega) premoženja; nadalje je njena naloga, poskrbeti za javno varnost. Da pospeši splošno blaginjo svojih državljanov, mora podpirati tudi zasebno gospodarstvo in dajati pomoč in pobudo v poljedelstvu, v obrti, v industriji; v ta namen mora graditi ceste, zidati železnice, skrbeti za vzgojo državljanov v šolah ter se končno udejstvo-vati tudi v dobrodelnosti. V današnji socialni dobi mora res moderna država misliti na vse, kar je v zvezi z javnim življenjem in splošno blaginjo državljanov, to je pomoči mora svojim pripadnikom, da dosežejo kar največjo zemeljsko srečo, ki je mogoča. To seveda ni lahko mogoče v takšni izmeri, v kakršni se izražajo in pojavljajo človeške želje. V socialni organizaciji, kakor jo predstavlja moderna država, je predvsem potreben red, ki se mu morajo podrediti na korist skupnosti vsi. Toda zopet je res, da takšen red ni sam sebi namen, zato ne sme brez potrebe ovirati svobode posameznika. Stare izkušnje uče, da so tiste države, v katerih živi največ svobode, tudi najmočnejše. Država, ki se vzdržuje s silo in nasiljem nad posamezniki ali socialnimi skupinami, propade ob prvi priliki. Da pa morejo posamezniki ceniti svobodo in jo za človeško družbo koristno uporabljati, zato mora skrbeti država sama s poukom in izobrazbo. Zakaj nevednost ni kvarna le posamezniku, temveč vsem, zlasti pa škoduje smotru države — splošni blaginji. Država mora torej poskrbeti za vzgojo držav- ljanov, za šolstvo. Kar smo rekli o redu in svobodi, to velja tudi tukaj: — šolstvo ni samemu sebi namen. Radi tega dobro šolstvo nikoli ni izključna last (monopol) države, temveč mora biti tudi na tem polju dovoljena zasebna pobuda (iniciativa). Načelo, češ, da so otroci last države, je zmotno in krivično. Država ima pravico, zahtevati od svojih državljanov neko določeno višino izobrazbe, torej določati, koliko naj je najmanjše šolanje otrok, kje naj se grade šole, kako izobrazbo morajo imeti učitelji itd. Država pa nima nikake pravice, posegati v pravice staršev, n. pr. da bi smela otrokom določati, katere narodnosti, katere vere naj bodo. Tudi v šolo ne more siliti otroka, ki je prejel doma ali kjerkoli (tudi v zasebnem zavodu) tisti pouk in tisto izobrazbo, ki jo država sme zahtevati od vseh svojih državljanov. Zelo velika, a tudi najtežja naloga vsake moderne države je: pospeševati gospodarsko blaginjo ljudstva. Tu zadeva država na različna socialna nasprotstva, ki bi jih morala premostiti pravično. To pa se ne godi vedno in zato postaja država navadno predmet zavojevalnih bojev raznih socialnih slojev. Tisti sloj, ki državo z vsemi njenimi silnimi posli (funkcijami) obvlada, skrbi — samoobsebi umevno — predvsem za svoje koristi in »pravice« svojih privržencev. — Državna naloga je nadalje tudi, skrbeti za obrambo svojih meja in državljanov. To se pa godi različno. Svetovna vojna je pokazala, da militarizem sam ne zadostuje vedno tej nalogi, ampak da je le neko pomožno sredstvo pri doseganju tega namena. Dolžnosti državljanov. Iz nalog, ki jih ima država, pa so podane tudi dolžnosti državljanov do te najvišje socialne organizacije. Zgolj državne naloge upravičujejo državno upravo, da pobira od svojih pripadnikov razne davke. Davščine so v raznih državah različne. Najpravičnejši davek pa je tisti, ki se pobira od dohodnine, po načelu: več imaš — več plačaj! V današnjih časih ima vsaka moderna država razne dohodke. Najprej ima svoja posestva, navadno gozde, katerih dohodke porablja v pokritje svojih izdatkov. Potem črpa del svojih dohodkov iz monopolov, to se pravi: država si pridrži pravico, da kakšno reč le ona sama proizvaja in pro- daja, n. pr. tobak, sol, užigalice itd. Nadalje črpa država dohodke tudi od raznih pristojbin (kolkov itd.). Končno pridejo še razni davki, ki pa se, kakor znano, nalagajo navadno tako, da tisti socialni sloj, ki državo obvlada, plača čim manj, zato pa drugi tem več. V večini sedanjih držav je danes uvedena pretežna večina davščin na konsum, to je, na porabo vsakdanjih potrebščin, tako da plača revež sorazmerno več davka kot bogatin. Če pride v državi na vlado kdaj sedanji tlačeni sloj, bo gotovo obrnil kopje in znižal sedanje posredne davščine, zato pa uvedel višje davščine na premoženje in progresivni dohodninski davek, n. pr. da bo plačal od 100.000 čistega dohodka 5000 davka, od 200.000 čistega pa že 45.000, kar je uvedeno že na Češkem. Ali pa bo nastopal še huje. Razne vladavine. Vladavine so različne, na primer: Poznamo vlado ene same osebe; to je monarhija. Poznamo vlado mnogih; to imenujemo poliarhijo. Poznamo tudi vlado nekaterih; to zovemo oligokracijo. Poznamo vlado »najboljših«; to je aristokracija. Dandanes poznamo tudi vlado ljudstva; to je pa demokracija. Prava demokracija je bistveno vedno republikanska. Monarhije so različne. Takšne monarhije, v kateri bi vladal monarh po svoji osebni volji, danes ni v Evropi nobene več. Monarhija pa je lahko tudi takšna, v kateri se državna oblast deli na dve polovici. Nosilec ene polovice oblasti je vladar, nosilec druge pa parlament, ki ga izvoli ljudstvo. Takšni monarhiji pravimo, da je ustavna. Poznamo pa tudi takšne monarhije, kjer je vsa državna oblast združena v parlamentu, ki je svobodno (suvereno) izvoljen od ljudstva. Takšen način vladavine imenujemo parlamentarizem! Parlamentarizem pa je mogoč zopet v dvojni obliki: ali je ustavno monarhičen ali pa je republikanski. V tem primeru je edini nosilec zakonodajne moči izvoljeni parlament, izvrševatelj te moči pa za določeno dobo izvoljeni predsednik republike ali pa dedni vladar (monarh) r svojimi ministri. Monarh je v tem primeru le vidni, vnanji predstavnik države. Takšen parlamentarizem imajo n. pr. na Angleškem. V Jugoslaviji in v Italiji imamo danes ustavno monarhijo, v kateri ima izvoljeni parlament res veliko moč, toda ne vse, kakor na priliko na Angleškem. Državna oblast je še razdeljena na parlament in na vladarja. Na znotraj so moderne države zelo različno urejene in upravljane. Razlika je v tem, kako je razdeljena zakonodajna oblast: ali ima vso zakonodajno oblast eno samo telo, en sam zbor, n. pr. državni parlament; ali pa je poleg osrednjega parlamenta še več manjših (pokrajinskih, narodnih) parlamentov, ki imajo tudi zakonodajno oblast in v kakšni izmeri. Vzemimo nekaj primerov: Francoska je republikanska vladavina, toda strogo centralistična. Vso zakonodajno oblast ima le parlament in njegova vlada upravlja vso državo po enem kopitu iz enega središča, to je iz Pariza. Nemčija je danes tudi republika in ima en osrednji parlament z zakonodajno oblastjo. Toda poleg tega skupnega parlamenta poznajo tam še razne deželne parlamente, ki imajo pravico, sklepati postave, seveda samo za tiste reči, ki niso iz-rečno pridržane osrednjemu parlamentu po ustavi. Ustava je namreč prvotni temeljni zakon vsake države. Tako imamo v Nemčiji tudi pruski, bavarski, saški itd. parlament. Ta država je napol centralistična, napol federalistična (zvezna). Današnja mala Avstrija je federalistično zgrajena ter se tudi sama imenuje zvezna država. Posamezne nekdanje kro-novine, n. pr. Štajerska, Nižja Avstrija, Tirolska, Gornja Avstrija itd., so države zase, vse skupaj pa zvezane v skupno državno telo — v Avstrijo. Te državice imajo svoje deželne zbore, ki imajo za neke, v temeljni državni postavi — ustavi — natančno označene zadeve zakonodajno-oblastveni delokrog. Švica je zgrajena na še bolj široko-grudnem temelju. Ta država obstoji iz več popolnoma svobodnih državic, ki se tam imenujejo kantoni. Te državice so se medsebojno dogovorile, da bodo nekatere reči imele in upravljale skupno, tako n. pr. denar, trgovski zakon, inozemska zastopstva itd., ter so se združile v zvezo držav — v Švico. Ta način združitve imenujemo konfederacijo. Velikanska država Anglija ima povsem samosvoje državne uredbe, ki so zrastle iz zgodovine te dežele. Ta država se ponaša zlasti s svojo krajevno (lokalno) samoupravo, v kateri deluje in se upravlja ljudstvo samo. Centralna vlada v Londonu si je obdržala predvsem le nadzorstvene pravice nad samoupravnimi telesi, ne da bi sama kakorkoli posegala vmes. Tam je vse tako urejeno, kakor je najbolj prikladno in najbolje ustreza običajem ljudstva. Celo angleške kolonije so samostojne, zlasti v zadevah svojih lastnih potreb, in si lasti osrednja (centralna) vlada v Londonu le nadzorstveno pravico nad njimi. Celo ve- ' lika Indija se ne upravlja naravnost iz Londona, temveč uživajo številne indijske države prav veliko samostojnost. Da je velikanska severna Amerika urejena na federalističnem načelu, dokazuje že ime: Združene države severne Amerike. Jugoslavija in Italija, kjer prebivamo sedaj Slovenci, sta danes urejeni strogo centralistično, čeprav žive v mejah Jugo- slavije trije narodi: Slovenci, Hrvati in Srbi; čeprav so razmere v spodnji, srednji in zgornji Italiji povsem različne, zlasti še v krajih, kjer prebivajo Slovani. Zato se po Italiji čimdalje bolj oglaša zahteva po decentralizaciji, po avtonomiji posameznih delov države, dočim je v Jugoslaviji centralizem izzval hude notranje boje, ki še niso končani. Boj gre tu med centralizmom (enotna država), federalizmom (zvezna država) in konfederacijo (zvezo držav). Avtonomija v širšem ali ožjem smislu nekdanjih kronovin v bivši Avstriji se je že preživela in bi se ž njo nihče več ne zadovoljil. Vsak narod namreč, ki se tudi zaveda, da je narod, teži in stremi po svoji lastni državnosti bodisi, da uveljavlja to misel sam ali pa skupno še z enim ali pa več sorodnimi narodi. Narod brez lastne državnosti pani inne more biti narod v pravem pomenu besede. ( Romar. V Potokih je živel Vončinov stric, mož trden ko dren, da sodnjemu dnevu bo trobil, so rekli, a danes ve zanj le spomin meglen. Rožar1 je odmolil Vončinov stric in s sveto besedo na ustnih zaspal; pa ga je vzdramil mil, vabljiv klic: »Vstani, vstani, Vončinov stric, vstani, vzemi palico romarsko, na Svete Višarje poromaj ž njol ...« In je pomislil Vončinov stric in dejal: »Na Svete Višarje, kako? Svete Višarje zaprte so. Ključi so v Žabnici, na Svetih Višarjih žive duše ni, je ni in je do poletja ne bo .,.« In je zadremal, a spet se mu je sklonilo do lic in dahnilo: »Vstani, vstani, Vončinov stric, vstani in vzemi palico romarsko, preden odzvoni jutranjico! ...« »Saj bi šel,« — se je ustavljal Vončinov stric — »a kdo me' na Svetih Višarjah bo spovedoval, kdo na Svetih Višarjah bo mašo bral, kdo sveto Rešnje Telo mi dal?« Odgovora ni dobil in je vnovič zaspal. In v tretje iz spanja ga vzbudil je klic: »Vstani, vstani, Vončinov stric, vstani in vzemi palico romarsko in pojdi na Svete Višarje ž njol« — Vstal je Vončinov stric in vzel palico, palico drenovo, palico romarsko, in preden zvonilo je jutranjico, šel je že čez prvo goro, in ko je solnce šlo na poldan, prišel je že na koroško stran, in preden je solnce v Lahe šlo, na Svetih Višarjah stal je pred cerkvijo. In ni Vončinov stric še za kljuko prijel, vzveselil se je in je ostrmel: vrata odprl je cerkvenik neznan, 1 Rožni venec. z lepšo kot solnčno lučjo obdan, in v rokah je belo lilijo imel, nasmehnil se je in še tako del: »Vstopi, vstopi, romar, Vončinov stric, vstopi in lepo pripravi se, pokličem gospoda in te izpove! ...« V cerkev Vončinov stric vstopil je, pokleknil in se v molitev zatopil je in še je svoje slabosti preštel in čakal, kdaj bo gospod prišel. In prišel je gospod, ko da se izpred oltarja je vzel, in je bil mil in ljubezniv tako, in ko je v odvezo dvignil roko — romarja je svet strah spreletel in je strmel in ni umel svetlobe, ki je lila z roke, s svete roke — v njegovo srce ... In celo noč do zornega dne Vončinov stric je molil goreče; z zornim dnem cerkvenik je sveče z lilijo belo prižgal in ljubeznivi gospod je pristopil in maševal in stricu svoje Rešnje Telo je dal. In ko je vstajal Vončinov stric, iz oltarja začul je Marijin klic: »Kdo na Svetih Višarjah te je spovedoval, kdo na Svetih Višarjah je mašo bral, kdo sveto Rešnje Telo ti dal? Kdo, Vončinov stric, kdo?« »Jezus, Marija, sv. Jožef, stotisočkrat hvaljeni in počaščeni za milost, ki ste jo izkazali meni!« je rekel Vončinov stric in je še slišal: »Zvest si bil, Sin moj te bo povišal! . . . « Domov se je vrnil Vončinov stric in ni več dočakal pomladnih ptic: tretji dan, četrto večer šel je trkat na nebeško dver-- Joža Lovrenčič. ® Pot v usodo. Fr. Milčinski. stari Ljubljani je stala v Črevljar-JgJffij® ski ulici ozka, nizka hišica; bila »S^m je last mojstra Tomaža; tu je imel SV0j0 delavnico, tu je imel vzad, z oknoma na Ljubljanico, svoje stanovanje. Bil je delaven mož in so se čudili v jutro dne 11. svečana 1698 sosedje, da je prešla osma, da je prešla deveta ura, a še ni bila odprta delavnica, še ni bilo na pregled ne njega ne nikogar njegovih ljudi. Imel je ženo in sedemletno hčerko; pomagal mu je pri delu pomočnik. Ta pomočnik je bil šele o božiču pripotoval s palico in potno culo iz tujine; bolj iz usmiljenja nego iz potrebe ga je bil sprejel mojster Tomaž v delavnico, pa ga je že poznala vsa ulica. Štefan mu je bilo ime, Ro-govila pa so mu dejali, ker je rad povzročal prepir in tepež, koder se je prikazal. Bil je majhne postave, črnih las in črnih oči, hitre besede in hitre jeze. Stala je gruča sosedov p^ed zaprto delavnico in ugibala, kaj se je pripetilo pri mojstru Tomažu: brez tehtnega vzroka ni hiša še ob tej pozni uri kakor mrtva. Tedaj se je okoli vogala pripodil fant, bil je navihani vajenec soseda Petra, zijale so mu oči in usta od važnosti novice in je povedal, da je okno iz stanovanja mojstra Tomaža na Ljubljanico do kraja odprto, pod oknom pa da se poznajo v snegu človeške stopinje. Pred hišo zbrano gručo so obšle zle slutnje, lotila sta se je nemir in strah. Črev-ljarju Petru iz sosednje hiše je bilo znano, da je imel mojster Tomaž razposojenega dokaj denarja, ta denar je v zadnjem času poterjaval, ker se je bil namenil, da spomladi prezida pretesno hišo in jo razširi. Kaj, če se je neznanemu lopovu zahotelo denarja pa je pri zadnjem oknu vdrl v hišo! Ubogi mojster Tomaž, kaj se je zgodilo s tabo in s tvojimi ljudmi! Že so zagnali fanta v diru na rotovž, da pokliče mestno stražo. Predolgo je trajalo čakanje. Sosed Peter je sam stopil okoli vogala in preko Črevljarskega mosta do tja, da mu je imelo oko prost pogled po trgu proti mestni hiši. Oddehnil se je. Na stopnicah iz mestne hiše sta se zdajci pojavila dva mestna stražnika, hitro sta jo ubirala proti Črev-ljarskemu mostu. Za njima je s pospešenimi koraki stopal častitljiv mož v dolgi halji — bil je mestni sodnik, učeni gospod Krištof Puhar. Z zanimanjem je poslusal ob strani mu tekajočega fanta. Pred hišo mojstra Tomaža se je bila medtem vsa ulica napolnila radovednih ljudi. Umaknili so se straži in sodniku. Prijazno je sodnik odzdravljal na vse strani. Še odzdravljajoč z roko in kimajoč z glavo je ukazal bradatemu, rejenemu stražniku: »Lovro, zdajle nam pokaži svojo umetnost, odkleni vrata!« »Vaša milost!« se je bahato odzval ogovorjeni, »ni je pod slavnim našim magistratom ključavnice, ki ne bi bilo zanjo tukajle ključa.« Odpel si je od pasa obroč, ki je na njem visel šop odpiračev razne vrste in velikosti. Z veščim očesom je pomeril ključavnico, že je bil izbral odpirač: »Tale bo in nobeden drugi!« Vtaknil ga je, res, odpirač je prijel — rsk, rsk! dvakrat se je zasukal v ključavnici. Ponosno se je ozrl stražnik naokoli, češ, ali ste že videli tako umetelnost, potem je pritisnil na kljuko — na! vrata se niso odprla. Potresel jih je — nič ni pomagalo. »Muka božja!« je ušlo iznenadenemu stražniku. Bila je to v onih časih kruta kletvica, ki so bile zanjo pisane ostre kazni. »Naj mi odpusti Vaša milost greh! Vrata so odklenjena, naj poizkusi Vaša milost sama, da so res! Toda od znotraj so zapahnjena. Vlomiti jih bo treba.« Sodnik je premišljeval, pa so se začuli iz množice glasovi: »Okno vzad je odprto,« in drugi glasovi: »Brž po lestvo!« Ukazal je sodnik: »Prinesite lestvo!« Par mož je urno stopilo ponjo v sosednjo hišo; stražnika sta se jim pridružila. Del množice pa je krenil proti vogalu, da bo priča nadaljnjim dogodkom pri oknu. Ustavil jih je odločni glas sodnikov: »Stojte! nikdo naj ne gre pred menoj pod okno, da ne zabriše sledov!« Stopil je sam naprej okoli vogala. Do mosta so se jasno ločili sledovi, prihajajoči od okna. Pazljivo jih je motril sodnik; ko- 3* rakajoč vštric njih po položnem bregu je dospel pod okno. Že sta bila za njim stražnika z lestvo in sta jo prislonila na okno. »Oglejta si najprej stopinje!« je velel sodnik. »Od enega samega so človeka,« je dejal Lovro, »da bi ga pobožala strela! Obrnjene so od okna. Skozi okno jo je popihal, kdor je bil; noter ni prišel skozi okno!« »Tukajle se pozna, da je doli skočil,« je pripomnil drugi stražnik in kazal na vdrto stopinjo pod oknom. Sodnik je ukazoval: »Ti, Lovro, splezaj noter, da odpreš notranji zapah na hišnih durih! Tam te bom čakal. Ti, stražnik Janez, čuvaj pod oknom, ako se kaj primeri in bi bilo treba tvoje pomoči!« Požuril se je nazaj v ulico. V pravi čas je še dospel pred vrata. Baš se je od znotraj čulo odrivanje zapaha, vrata so se odprla, v vratih se je pokazala obilna postava stražnika Lovra — ali je bil to Lovro ali ne? Bled je bil, drhtel je, mrzel ga je oblival pot, s široko odprtimi očmi je buljil v sodnika — »Kriste, Marija! Kriste, Marija!« — drugega ni spravil z jezika. Hitro je vstopil sodnik, za njim so se porinili sosedje. V delavnici ni bilo videti na prvi hip nič posebnega. Posneti se je dalo, da se je bilo delo snoči završilo kakor običajno. Iz delavnice so bila vrata odprta v spalnico, ki je gledala na Ljubljanico. Stopivšemu na prag v spalnico se je razodel sodniku grozovit prizor: na tleh troje trupel v nočnih oblačilih, vsa okrvavljena v luži krvi, brez gibanja, brez življenja. Komaj jim je bilo spoznati spačena, s strjeno krvjo oskrunjena lica. Mojster Tomaž z režečo rano na vratu je ležal poleg odprte skrinje, po skrinji je bilo vse razmetano. Ob mojstru žena, matere se je oklepala hčerka, nemara sta hoteli možu in očetu na pomoč, pa ju je dohitela krvava smrt. Mestni sodnik se je prekrižal, prepa-del od tolikšne grozote, in je zašepetal pobožen vzdihljaj za duše nesrečnih žrtev. Glasno razburjenje pa je zgrabilo množico, ki je bila tik za sodnikom vstopila na pozorišče krvavega dejanja. Vzkliki od prepasti in pomilovanja so se mešali z izbruhi skrajnega ogorčenja nad krvoločnim morilcem. Sodnik je bil preudaril položaj. Vprašal je: »Kje je pomočnik?« »Ni ga!« so se čuli odgovori. »V delavnici mu je postelja — krvave roke si je obrisal v rjuho — pomočnik je morilec!« »Kdo je poznal pomočnika?« je poizvedoval sodnik. »Kaj ga ne bi poznal lopova!« se je oglasil stražnik Lovro, ki se mu je bil jezik zopet opomogel od prve groze, »Šest, sedem tednov je v Ljubljani ta cigan črni, pa sem ga že trikrat prijel, ko je po krčmah in ulicah napit rogovilil, ta Štefan Rogo-vila. Sam sem že svaril mojstra Tomaža in mu svetoval, naj ga požene.« Sodnik je ustavil stražniku besedo in je njega in njegovega tovariša napodil, naj jadrno hitita okoli vseh mestnih vrat in do-ženeta, ali je to jutro zapustil mesto človek, kakršnega popisujejo Štefana Rogo-vilo. Poslal je hkratu mestnim vratarjem ukaz, naj ga primejo in zapro, ako bi se jim prikazal pred oči. Prišel je odgovor, da skozi mestna vrata ni zapustil mesta. Črevljarska zadruga je prevzela žalostno naloge^ da skrbi svojemu ranjkemu članu in njegovi družini za krščanski pogreb. 2. Pojemalo je in polagoma utihnilo večerno zvonjenje v stolpu frančiškanske cerkve. Služilo je v onih hudih časih vernikom v opomin k pobožni molitvi, da jih Bog obvaruje turške sile. Ko je bil opravil zvonjenje, je šel cerkovnik s počasnim korakom še zadnjič po mali cerkvi, ozirajoč se na desno in na levo. Uveril se je, da je prazna; stopil je, da zapre in zaklene težke cerkvene duri. Pa mu ustavi roko divje kričanje in klicanje, ki je prihajalo izza stolne cerkve semkaj proti samostanu. Očetje frančiškani so imeli tedaj svoj samostan in svojo cerkev na sedanjem Vodnikovem trgu blizu Kloštrskih vrat, ki so iz mesta vodila na Poljane. Cerkovnik je postal v odprtih cerkvenih durih in je videl, kako je pritekel od desne strani semkaj mlad mož, tulil je od razburjenosti ali strahu, podila ga je kričeča množica in letelo je za njim kamenje. Na nasprotni strani trga, razprostirajočega se pred cerkvijo, vštric Kloštrskih vrat je baš tedaj korakala gruča vojakov. Začula je kričanje in ugledala bežečega pa se je ustavila, pripravljena, da mu zapre pot. Preganjanec je videl, kaj ga čaka, ozrl se je, kod bi mu kazala rešitev, v hipu in sredi bega se je odločil in krenil naravnost proti cerkvi. Že je bil blizu vrat in je cerkovnik preudarjal, ali bo prav, če ga pusti v cerkev, pa prileti kamen preganjancu v glavo, da je zaječal in mahoma treščil po tleh. Drevila je od vseh strani množica, stražniki in vojaki z orožjem, meščani s palicami, poulična mladina s kamenjem, vse je vpilo: »Ubijte ga! Ubijte ga!« Tedaj se cerkovnik ni dalje pomišljal. Hitro in še pred množico je bil pri onesveščencu, kakor meh so revežu šla pljuča, iz rane mu je curela kri; cerkovnik ga je dvignil in vlekel v cerkev. Privlekel ga je čez prag in položil rahlo po tleh. Potem se je vrnil zopet k durim. Ondu je že stala obilna postava stražnika Lovra in je govorila takole: »Hvaljen na veke! Nazaj, sodrga! Ne delaj brezpotrebne gneče, pravim, koder uraduje gosposka!« Tako je bila množica ozmerjana za sodrgo, nemara v zahvalo za to, ker je bila okornemu stražniku Lovru pomagala loviti moža. Stražnik Lovro pa je nadaljeval svoj govor: »Častiti brat, ta, ki ste ga sprejeli v svoj sveti hram, ni vreden Vašega zavetja. Vedite, da je morilec, trojni morilec: zaklal je mojstra Tomaža in ženo mu in hčerko; Bog bodi milostiv njihovim dušam. Jutri dopoldne bo pogreb, vsi naši gospodje z magistrata se ga udeleže, grozno! Morilec pa je zapadel gosposki, zato ga izročite gosposki v moje roke!« »Venkaj z morilcem!« je kričala množica. »Tiho, sodrga!« je zarenčal stražnik Lovro. »Gosposka ne potrebuje vašega rjovenja.« V samostanu so bili že čuli o strahovitem umoru; skoro se je kesal cerkovnik, da mu je roka rešila in pod božji krov zanesla morilca. Toda znane so mu bile starodavne cerkvene pravice in je odgovoril: »Stražnik Lovro, Vi ste hraber junak, ali ste preudaren mož tudi. Zato veste, da se moč gosposke neha ob cerkvenem pragu. Komur da cerkev zavetje, tega se posvetna oblast ne more polastiti s silo. Javite svojemu gospodarju, premilostnemu gospodu sodniku, kje da je mož, ki ga išče vaša pravica. Jaz bom stvar sporočil našemu predstojniku, prečastitemu patru Erazmu. Pa se naj vaš gospod in naš med seboj zmenita, kakor je prav. Tale preganjani in ranjeni človek vam sedaj itak ne more uiti nikamor. Še je v nezavesti. Kdo ve, morebiti bo božja volja, da ga pokliče pred svojo sodbo, preden izreče posvetna gosposka svojo.« Tako je govoril cerkovnik. Pokimal je stražniku in mu voščil lahko noč. Rahlo je zaprl cerkvene duri in obrnil ključ. »Nazaj, sodrga!« se je jezil stražnik Lovro. Grizlo ga je, da se mu je prav zadnji hip še izmuznil hudodelec, ki ga je bil slučajno naletel pred pekarijo in ga je imel ob prijaznem sodelovanju cestnega občinstva takorekoč že v rokah. Pa je stresal svojo jezo nad nedolžno množico in ji kazal svojo mogočnost. »Za sedaj je opravljeno. Vse drugo bodi moja skrb in skrb premi-lostnega gospoda sodnika. Domov!« Toda ta hip se je nečesa spomnil. »Stojte, slavna gospoda, še eno besedo! Kaj, če lopov svojo nezavest le hlini. Mi odtod, on pa lepo pokonci in smuk iz cerkve in samostana. To se ne sme zgoditi!« »Ne sme!« je vzkliknila sodrga, nenadoma povišana v slavno gospodo. »Zato vam pravim, gospoda, razpostavite se pred vsa vrata, pod vsa okna, kar jih ima cerkev in samostan, in stražite: ne muha ne sme venkaj, dokler da premilostni gospod sodnik sam drugače ne uredi straže.« Oglasilo se je zadostno število prostovoljnih stražarjev. Lovro jih je razporedil okoli poslopja, potem se je žuril na rotovž, da sporoči sodniku, kaj se je zgodilo. Nezavestnega Štefana Rogovilo so bili medtem prenesli iz cerkve v samostanske prostore. Izmili so mu rano, dali mu hla-dečo obvezo in ga položili v posteljo. Pater Erazem je ukazal, naj eden izmed bratov čuje pri ranjencu, da mu bo ob strani, ako bi se zbudil iz nezavesti. 3. Rana, ki jo je bil kamen prizadejal Štefanu, ni bila težka. Kmalu ga je minila omotica. Huje mu je bil duh prizadet od napetosti, od grozote in strahu zadnjih dni. Koliko časa je bil nosil v glavi naklep svojega dejanja! Priča je bil, ko je bil prišel dolžnik, kmet izpred mesta, in vrnil mojstru dolg, priča, kako si je mojster ogledoval tolarje, kos za kosom, in preizkušal njih cvenk, in kako jih je slednjič spravil v skrinjo. Že tedaj se mu je bila oglasila nepoštena misel. Najprej se je le igral z mislijo, kako bi bilo lepo, da so tolarji njegovi. Pa ko se je ž njo igral teden dni, mu je že bila pognala korenine in se je ni mogel več iznebiti iz glave. Čakal je ugodne prilike, ko ne bi bilo nikogar doma, pobasal bi bil tolarje in — z Bogom, mojster Tomaž, z Bogom, bela Ljubljana! Ali take prilike ni hotelo biti. Neusmiljeno ga je preganjal srebrni cvenk, jemal mu je spanje pa se je odločil, da napravi konec in izvrši tatvino ponoči, ko bodo spali mojster in njegova družina. Tisto noč se je bil lotil dejanja. Že je imel plen v rokah, dve vrečici tolarjev, pa se mu je zmuznila ena in težka zaropotala nazaj v skrinjo. Zbudil se je mojster in s klicanjem zdramil ženo in hčerko. Lahko bi bil zbežal Štefan, toda dotaknil se je bil krivičnega blaga, krivično blago ima čudovite moči, slepilo ga je, pa se mu je zdelo, da so tolarji njegova s trpljenjem in nevarnostjo pridobljena last in da so le mojster in njegova družina krivičniki, ki mora pred njimi braniti svojo svojino. In potem se je zgodila ona strašna stvar! Kdaj in kje je dobil črevljarski nož v roke in kako ga je rabil, ne ve, preveč je bil razburjen. Ali si ga je bil pripravil še pred tatvino? Vrag mu je vodil roko, da je vsak mahljaj prinašal smrt! S plenom jo je pobral skozi okno. Kar je, to je! Toda pričel se mu je strah. Iz mesta ne more, obdano je z zidom, vrata so ponoči zaprta. Če ga zalotijo, tolarji bi ga izdali — hitel jih je skriti. V prazni šupi na Zabjeku, blizu Karlovskih vrat, je prebil ostalo noč. Zjutraj ga je tresla grozica. Ni se upal med ljudi, mislil je, vsakdo mu bo bral z lica, da je morilec. Tako je ves dan ždel v šupi in z obleke držal krvave madeže. Prijel ga je glad, v mraku je zapustil šupo in se plazil po skritih ulicah, da si kupi kruha. Pa je hotela nesreča, da so ga spoznali, in sledil je oni divji obupni beg za življenje in smrt. .. Od vse te napetosti, grozote in strahu mu je bil omagal duh in je spal kakor ubit do drugega popoldne. Zbudil se je brez spomina, le bolela ga je glava, zastokal je. Čezenj se je nagnil s skrbnim očesom bolniški strežnik brat Eligij. Štefan je počasi odprl težke veke in dvignil glavo. Začuden je strmel v tuje lice, s tujega lica mu je krenil pogled po neznanem prostoru, ki ni vedel, kako je prišel vanj. Oni hip se je spomnil svojega strašnega dejanja pa je nečloveški zarjul, kakor divja zver v smrtni prepasti. Vznak mu je zopet omahnila glava, krčevito ječanje mu je pretresalo život. Brat Eligij je uganil, da bolnik ne ve, kje je. Sedel mu je na rob postelje, vzel drhtečo, vročo njegovo roko med svoji hladni, mirni roki: »V samostanu si. Ne boj se! Cerkev te je vzela v svojo zaščito. Brez njene in božje volje se ti ne more zgoditi ničesar. Zaupaj v Boga! Zanašaj se na njegovo neskončno milost in modrost, brez skrbi se vdaj v njegovo sveto voljo!« Bolnik se je od božajoče roke, od blagega glasu, od tolažilnih besed toliko umiril, da so se mu uredile misli. Mižal je, v možganih pa so se mu križala vprašanja, ali v samostanu vedo, kaj je storil — kaj bodo ž njim ukrenili, čim okreva — ali mestna straža pozna njegovo sedanje zavetišče. Sram ga je bilo dobrote, ki jo zdajci uživa, dasi je tat in morilec. Zašepetal je, ne da bi odprl oči: »Zmešalo se mi je, ne vem, kaj se je zgodilo.« »Nikar se ne vznemirjaj!« ga je tolažil brat Eligij, »Najprej se lepo potrudi, da okrevaš! Koj ti prinesem okrepčil. Vse druge misli pusti! Ko pride čas, se o tvojih stvareh razgovorita s prečastitim patrom Erazmom. Pater Erazem je blag mož. Kakor otrok svojemu očetu mu boš vse razodel in potožil, kakor oče svojega otroka te bo vzel pod svoje krilo.« Brat Eligij je stopil po okrepčila, skoro ni bilo čuti njegovih korakov. Kmalu se je vrnil. Hlastno je bolnik zaužil, kar mu je bil prinesel. Štefanu so se ob prijazni, skrbni negi hitro vračale moči. Četrti dan je že čutil, da bi mogel vstati. Bil je sam. Počasi je sedel v postelji, noge je izpodmaknil izpod odeje in jih spustil na tla, polagoma se je nanje oprl — nesle so ga. Oprijemši se za posteljo in za steno se je splazil k oknu. Ves čas, ko je bil ležal v postelji, ga je mikalo to nezamreženo okno, kakor bi baš skozi to okno šla njegova rešitev. Kam vodi okno? Ali je visoko od tal? Brata Eligija se ni bil upal vprašati. Ali prva pot iz postelje mu je bila sedajle k oknu. Gledalo je na dvorišče. Toliko ni bilo od tal, da se ne bi mogel s pomočjo rjuhe spustiti z okna. Toda kam potem? Pa se mu je zbudil še drug pomislek. Ozrl se je po sobi: kje mu je obleka? Splazil se je nazaj v posteljo in čakal in preudarjal: Brez obleke me ne morejo pustiti, prej ali slej mi jo prineso. Ponoči bi jim moral uiti, da me ne zapazijo. Dvorišče mora imeti vrata na cesto. Vrata so gotovo le zapahnjena, kakor so običajno vrata z dvorišč. Ko bom iz samostana, si že pomagam naprej — makar da preplazim mestni zid. — Prevzel ga je gorek in prijeten občutek: še se mi obeta življenje in prostost. Da ga samostan prej ali slej izroči posvetni gosposki, o tem ni mogel dvomiti. Mar ga naj vse žive dni drže v celici kakor v ječi? Prišel je brat Eligij z mlekom, jajcem, medom in belim kruhom. Zopet je Štefana pustil samega. Dišala mu je malica, použil jo je do zadnje drobtinice. Brat Eligij se je vrnil, to pot je prinesel obleko. »Poskusi, ali moreš vstati in se obleči,« je dejal prijazno. »Da,« je odgovoril na vprašujoči pogled Štefanov, »obleka je druga, ona — ni bila več za rabo.« Brat je pospravljal po mizi, da mu ni bilo treba videti, kako je Štefan zardel — s krvjo umorjencev je bila prepojena stara obleka, zato ni bila več za rabo! Še je dejal brat Eligij: »V pol ure te obišče prečastiti pater Erazem.« Pobral je nrazno posodje in žlico in nož in šel tiho, kakor je bil prišel. Zdajci se odloči moja usoda, si je mislil Štefan in tesno mu je postalo pri srcu. Zaskrbelo ga je, kako naj govori, kako se naj vede, da bo zanj najbolj prav. 4. Pater Erazem je bil svet mož. Štel je že nad sedemdeset let, pa so pravili o njem, kako trdo se posti navzlic svoji častitljivi starosti, mehko posteljo da odklanja in da leži na golih deskah. Bledo, koščeno mu je bilo lice, izza polzaprtih vek pa mu je gledalo oko s posebno milino, ki je toplo grela, a hkratu si iskala pot v najtajnejše kote srca. Nič ni ostajalo prikrito tem očem. Šel je glas o čudežni njegovi moči, da mu vidi duh v bodočnost in da z molitvijo in polaganjem rok leči bolezni. Rahlo je potrkalo na vrata Štefanove celice, tiho so se odprla in s prijaznim pozdravom je vstopil pater Erazem. Gledal je, govoril in se kretal kakor da ne prihaja k človeku, ki ga prvikrat vidi v svojem življenju, nego kakor da sta si znana izza davnih dni. Sedel je. Smehljaje se je ozrl po celici in smehljal se je Štefanu, ki je oblečen stal ob postelji in si je bil v duhu že pripravil odgovore. »Dali smo ti sobo, ki gre na dvorišče/ sinko,« je dejal častitljivi starček. »Pa ne zato, da nam ne uideš. Ne, ne, ne, ne! Tega nikar ne misli, svoj si gospodar! Ako rečeš, koj se ti odpro vrata, Nikdo te ne drži. Toda vedi, sinko, okoli samostana in cerkve je mesto razpostavilo svojo stražo. Rekli so: ne muha ne sme brez njihove vednosti in volje na cesto. Glej, zato ti nismo dali sobe na cesto, da te straža ne uzre.« Štefan se je zganil: v dušo mi gleda, uganil mi je misel, da sem kanil uiti skozi okno. Globoko je zajel sapo. Obrnil je svoj pogled v patrovo lice: ni bilo na njem ne sledu več smehljaja, le žarek neskončnega usmiljenja ga je obsijal iz patrovih oči. Pa je Štefana nenadoma premagal čut skruše-nosti in obupa. Pozabil je vse pripravljene besede, zalile so ga solze, padel je na kolena in se glasno zajokal. »Odpustite mi, strašen sem grešnik!« mu je drhtel glas. Pater Erazem ga je pustil na kolenih. »Le kleči pred Bogom, ki si ga tako hudo razžalil! Le jokaj se! Koliko solza bi bilo treba, da izpero kri, ki si jo prelil! Le kesaj se, sinko! O, da bi mogel tvoj kes mrtve vzbuditi k življenju!« Z roko se. mu je dotaknil glave in jo rahlo pobožal. »Tvoja glava, sinko, je zapadla posvetni gosposki. Po vsej pravici! Gospod je rekel: Oko za oko, zob za zob! Če bi imel tri glave, vse tri so ti zapadle. Tako bi plačal svoj strašni greh!« Pomilujoč mu je bil glas in brez trpkega očitanja. Oni na kolenih je ječal: »Njih smrt ni bila v mojem namenu! Hoteli so mi vzeti plen! Nisem meril, kam zadenem! Zapeljal me je denar!« »Zapeljal te je denar!« je zavekal starček. »Ne repar krivega denarja ne sme ostati v tvojih rokah.« »Vse vrnem, vse!« »Povej, sinko, kam si ga dal, da pišemo gosposki, da ga poišče!« Krčevito se je jokal Štefan, ne besede ni spravil iz grla. Nepremično je bilo obrnjeno patrovo lice v grešnika. Toda je mižal kakor da ga je premagala telesna slabost. Le ustnice so se mu lahno tresle in so pričale, da je pater Erazem zamaknjen v molitev. Štefanu je ponehaval jok. Gledal je svetega moža zamaknjenega in spreleta-vala ga je nepoznana tajnostna groza. Tedaj se je patru Erazmu izpremenilo lice, neizrečeno je razodevalo bol. Zopet je izpregledal in govoril je tiho in v težavah: »Z glavo bi moral plačati svoj greh. kakor strupena kača, ki ji stro glavo, da več ne piči. Ali človek, ustvarjen po božji podobi, ni gad. Človek je rojen v svet, da koristi drugim. Koliko jih je, ki so potrebni pomoči, kolikim lahko pomagaš, ki si mlad in zdrav! Zapadel si svoje življenje zase! Ali si voljan, kar ti ostane življenja, da ga posvetiš drugim? Da z roko in s srcem plačuješ v dobrih delih namesto z glavo?« »Voljan sem, prečastiti oče, voljan!« je ječal Štefan na kolenih in dvigal proseči roki. »Kje je denar?« Trdo se je glasilo vprašanje. »Denar? Skril sem ga.« »Kam si ga skril?« »Pod most. Pod Črevljarski most.« Z roko si je pater Erazem pokril lice in ni več pogledal grešnika, ko mu je govoril tiho in počasi: »V tvojo in v božjo roko ti je dano življenje. Naš samostan noče, da si oskruni roke s krvjo bližnjega, naj je tudi sam prelival kri. Samostan ti bo skrbel, da varen dosežeš prostost. Ali jo boš užival ali vendarle padeš rablju pod meč, pomni, to bo tvoja stvar! Sam si ubereš pot v svojo usodo! Človeka lahko goljufaš, Boga ne moreš. Danes tretji dan bodi pripravljen! Pomagaj ti Bog!« Z omahujočim korakom je zapustil pater Erazem celico in klečečega grešnika. Zunaj mestne sodne oblasti je imel samostan svojo pristavo. Tjakaj je sklenil pater Erazem spraviti Štefana, tamkaj mu dati prvo zavetje. Oskrbnik pristave je bil osivel v samostanski službi, vdan je bil svoji gospodi z" dušo in telesom, nanj so se lahko brezpogojno zanašali. Brat Eligij je bil poslan naprej, da vse uravna, kar je potrebno. Tretji dan po razgovoru, ki sta ga imela pater Erazem in Štefan, so zjutraj okoli devete ure zaškripala in na stežaj se odprla široka vrata iz samostanskega dvorišča na cesto. Z dvorišča je počasi priropotal voz, na vozu sta bila naložena dva soda, ob konjih je stopal pristavski konjar Matijec. Bil je majhen, živahen dedec, mahal je z rokami, v desnici mu je bil bič, pa le za strah, gostobesedno je prigovarjal in grozil in se je napenjal in potil, kakor da sam vozi tovor in ga ne vozita konja. »Hi, Bela! Hi, Luca! Kam zijaš? Da bi te kavka! Oha, le počasi, ali ne vidita grape! Da mi ne prevrneta!« Z rokavom si je obrisal s čela znojne kaplje in se znova lotil napornega posla, da ravna žival in voz. Na cesti pred vrati mu je zastavil pot stražnik Lovro: »Stoj, prijatelj, kaj peljaš?« »Na veke, amen!« je odgovoril voznik. »Bog plačaj za vprašanje! S pristave smo, s pristave. Oha, Luca! Mrha rada kopitne, Bog nam odpusti grehe! Na pristavo gremo, na pristavo.« »Kaj da peljaš, te vprašam,« je nejevoljno ponovil stražnik. »Mar si gluh?« »Gluh ne. Tudi slep ne, jaz ne, hvala Bogu! Kar peljamo, peljamo očitno za vsakogar, kdor ima oči. Pravi se pa taki ropotiji, kakršno peljamo, sod, če je eden. Če sta dva, sta pa dva soda. Tako pri nas pravimo, ki smo kmetje; kako pri vas pravite sodom, ki ste gospoda, ne vem. Pa hajdimo naprej v božjem imenu; Luca, Bela, hi!« »Stoj!« je zagrmel stražnik. »Čakaj, da preiščem voz!« Zbrala se je bila okoli stražnika in voznika gruča radovednežev, ki je muzajoč se poslušala duhoviti razgovor oblasti s kmetskim človekom. »Oha, Luca, Bela, da bi vaju kavka! Konjička sta izpočita, zima je, še ni trdega dela pa sta živalci nemirni, neradi čakata. Drugače nista hudobnega srca in tudi ne zaničujeta gosposke. Oha, počakajta! Am- pak tejle ropotiji na vozu se po domače res pravi sod; kako jo v mestu imenujete, tega pa res ne vem in če sem pri tej priči ob glavo.« Tako je voznik Matijec položaj razlagal zbranemu občinstvu, ki je pojasnila hvaležno in reže se sprejemalo na znanje. Stražnik Lovro se je bil medtem s precejšnjim naporom svojega obilnega telesa skobacal na voz, da se z uradno natančnostjo uveri, ali nimajo kod skritega morilca. Ali Luca je bila svojih misli, presedalo ji je čakanje. Nestrpno je bila tla s kopiti, nejevoljna je mahnila z glavo kvišku in v stran, da je vznemirila in zadela še Belo. Pokazala je zobe, korajžno je zarezgetala, potem pa je z nenadnim sunkom potegnila voz, da se je stražnik vznak prekopicnil z voza na tla. Konja sta v skoku zdirjala po vajeni poti proti bližnjim mestnim vratom, voznik je kričeč motovilil za njima, neusmiljeno občinstvo pa je pokalo od smeha. Ko se je bil stražnik Lovro pobral in je bil v svoje zadovoljstvo dognal, da so vse kosti važne njegove osebe cele, že ni bilo več videti ne voza ne voznika. Zarentačil je nad radovedneži in jih razgnal. »Ni vrag, da bi ušel v sodu!« se je tolažil. Pristavski Matijec je dohitel konja daleč onkraj mestnih vrat. Ozmerjal ju je in jima očital, v kako sramoto sta spravila ves samostan in še posebe njega, pristavskega Matijca. Pregrešila sta se zoper mestno gosposko in kdo ve, kaka ju čaka kazen. Prišla bosta pred sodnika in ta jima bo bral sodbo. Ako ju ne zažgo živa, zaprta bosta gotovo. Ampak njega, Matijca, ne zadene prav nobena krivda, vedno ju je lepo učil in lepe jima je dajal zglede. Konjičkoma dvema je huda pridiga segla v srce, žalostna sta povesila glavi, da sta se Matijcu zasmilila in se mu je videlo, primerno, da ju z bodro besedo zopet potolaži. Tako so počasi prispeli na pristavo. Bratu Eligiju je odleglo, ko jih je zagledal. Poslušal je Matijčevo povest o ljubljanski gosposki, ki v svojem življenju še ni videla soda in si ga je hotela ogledati, in kako sta Luca in Bela razžalili gosposko. In ni bil brat Eligij nič ogorčen, ampak je zadovoljno potrepal oba konja po svetlih vratovih. Medtem ko je Matijec ob glasnem modrovanju izpregal konja in ju spravljal v hlev, sta brat Eligij in oskrbnik previdno zvalila krajni sod s konca voza v hišo. Druge družine ni bilo doma, imela je posla v gozdu. Zaprla sta hišne duri in sodu odprla dno. V sodu je bilo nabasano seno, iz sena pa je prilezel na dan Štefan Rogovila — od slabega zraka in od okorne vožnje je bil izmučen, drugače pa zdrav. Matijec in ostala družina so se jako zavzeli, ko so pri južini ugledali za mizo novega tovariša. Oskrbnik jim je povedal, da ga je pot pripeljala mimo in so ga najeli, kajti skoraj se bo pričelo pomladnje delo. Čez teden dni je dobil mestni sodnik iz samostana vljudno pisanje, da zastonj stra-žijo Štefana, ki ga ni več v samostanskem poslopju. Za ukradenimi tolarji naj pogledajo pod Črevljarskim mostom, ali so res tam. 6. Dokler je ležal sneg in je trajal mraz, na pristavi ni bilo preveč dela. Dnevi so bili kratki, kar je preostajalo časa od vsakdanjega opravila okoli domače živine, so ga porabljali za napravljanje drv, za popravo orodja. Štefan se je ponujal k vsakemu delu. Čim težje je bilo in neprijetnejše, rajši se ga je lotil. Če je utegnil poleg drugega dela. rad je zakrpal črevlje domačemu hlapcu ali dekli. Plačila za take usluge se je branil. Še mu je bilo živo pred očmi tajinstveno lice patra Erazma, kakor trn so mu tičale v spominu njegove besede. Še ni bil pozabil prestanega strahu, še si je bil svest, da mu rabljev meč visi nad glavo. V naporu dela si je iskal pozabe, z muko dela si je odkupoval zapadlo življenje. Tih in plah je opravljal svoje posle. V družbo ga ni mikalo, vinu se je izogibal. Pater Erazem je prejemal redna poročila o njegovem početju in nehanju; ali je oskrbnik šel v mesto in v samostan ali je brat Eligij prišel venkaj pogledat in poiz-vedet. S skrbnim licem je blagi starček vsakikrat poslušal vesti; tem zadovoljnejši je bil, ko so se do konca glasila ugodno. Zima je bila to leto izredno dolga; zadnje dni sušca je bil zapadel nov sneg, pritisnil nov mraz. Šele sredi malega travna je zmagalo solnce. Topli njegovi žarki so zlizali sneg z orumenelih livad, s črnega polja, tedaj se je pričelo zakesnelo delo pod milim nebom. Oglasilo se je zopet ptičje petje, bolj in bolj zelena je postajala travniška odeja, že jo je kitilo zgodnje cvetje, sadno drevje se je pripravljalo, da se obleče v svatovsko obleko — tačas nekega jutra nenadoma ni bilo več Štefana. Noč ga je bila. vzela — brez slovesa, bre? sledu. Oskrbnik se je požuril, da sporoči novico v samostan. Patra Erazma je silno pretresla. Zakril si je lice z rokama in za-šepetal: »Zgodilo se je. Dal Bog, da se ne zgodi še drugo!« Kakor vzbudi pomlad v mrtvi prirodi novo življenje, tako vzdrami njen vzduh tudi v človeški naravi želje in nagone, ki so spali zimsko spanje. Čim toplejše je sijalo solnce, tem bolj je čutil Štefan, kako ga tišče ozki okovi dela na pristavi. Mimo so prihajali po cesti rokodelski pomočniki, pojoči, potujoči v tujino v daljna neznana mesta, pa ga je vleklo za njimi. Pred smejočimi se žarki zlatega solnca sta obledela pretekli strah, prestana groza. In si je prigovarjal in samega sebe prepri-čaval: Povsod sem lahko pošten. Ni mi treba kmetovati, ko znam rokodelstvo. Čim više sebi pomagam, tem več lahko pomagam drugim. Niti pater Erazem ne bi mogel oporekati takim preudarkom. Ali v krepostno vsebino teh naklepov mu je posegal moteče in vabeče še drug glas. Najprej le tiho in od daleč in Štefan ga je samemu sebi tajil, kakor da ga ne sliši, ne mara slišati. Prihajal pa je bliže glas, naraščala mu je sila in ko je Štefan prepričevalno govoril sebi o delu in poštenju, mu je zraven pelo po vsej glavi: tolarji, tolarji! Dobrotnik bom revežem, si je zatrjeval. Tolarji, tolarji, tolarji! mu je odmevalo v srcu. Patru Erazmu ni bil resnice povedal o tolarjih. Ta laž ga je držala v oblasti greha, te oblasti se ni mogel otresti. Ni bil skril tolarjev pod Črevljarskim mostom, preblizu je bilo kraju krvavega dejanja. Naprej je bil vlekel vrečici s seboj k šupi, kjer je prenočil, ondu je bil zakopal svoj plen. Tolarji, tolarji, tolarji! Tisto noč, ko je izginil s pristave, z neodoljivo silo so ga vlekli tolarji proti Ljubljani. Napravil je ovinek, izognil se je Klo-štrskih vrat, ubral je pot proti Karlovskim vratom na dolenjski strani, najbližja so bila Žabjeku, koder je imel zakopan svoj zaklad. Ko je dospel do mestnih vrat, še niso bila odprta. Pred vrati na tleh je sedelo šest potujočih krojaških pomočnikov s palicami in z zavitimi culami na hrbtu, podobnimi velikim klobasam. Polni so bili šal in muh. 0, takšen je tudi on bil njega dni popotoval po svetu! V Ljubljano jih je bila pripeljala pot, da si ogledajo kamenita kipa Adama in Eve na rotovžu in da se oglase pri mojstrih za potno darilo. Za delo jim ni bilo — kdo bo delal, ko solnce tako prijazno sije in je svet tako velik in lep! Mednje se je pomešal Štefan. Nikdo se ni brigal zanj, ko je vratar odprl vrata in so skoznja vstopili v mesto. Od umora mojstra Tomaža in njegove družine je bilo preteklo že par mesecev — Ljubljana je imela v onih nemirnih dneh dovolj drugih skrbi. 7. V krojaški jerpergi »Pri belem jelenu« je bila družba nocoj posebno živahna. Pot okoli ljubljanskih krojaških mojstrov sicer ni bila Bog ve koliko vrgla popotnim pomočnikom: mojstri so ponujali delo, z darili so bili skopi. Toda danes je imela lahkoživa družba v svoji sredini tovariša, ki je naročeval in plačeval vina, kolikor ga je mogel oberoč prinašati na mizo kislogledi krčmar. Tuji pomočniki so slutili, da ni vse v redu z novim tovarišem, ki iz vrča vliva vase kakor v brezdno, bije po mizi in kriči, a po vseh žepih mu bahato poje srebro. Razgovarjali so se bili ž njim o mestih, koder so hodili, o krojaških mojstrih, pri katerih da je delal, pa jim je vedel o mestih poštenega odgovora, mojstrom pa ni poznal ni imen. Niti mu ni bil znan pošteni krojaški pozdrav, ki so se po njem spoznavali potujoči pomočniki od tega rokodelstva. Ugibali so: nemara ni krojač, nego iz katerekoli druge obrti. Nagnali bi ga izmed sebe, kaj se sili v njihovo družbo, ako ne spada mednje. Pa jih je mamilo, da ima peneze; dokler ima peneze in jih ne tišči, dober je tovariš. Vino je bilo stopilo glasni tovarišiji že v lica in na jezike. V kotu za mizo je sedel najstarejši od družbe. Častitljivo se mu je svetila pleša, sredi iz kosmatega obraza mu je žarel nos, a na komolcih preguljena suknja je pričala 0 resničnosti pregovora, da krojač samemu sebi zadnjemu zakrpa obleko. Častitljiva starina v kotu se je dvignil. Pozdravil ga je hrupni: »Živel, Lazica! Čujte, čujte!« Vedeli so, da se jim obeta smeh, »Lazica« si je šel z roko za vrat, kakor da hoče opravičiti pomembni svoj priimek. S pretiranim poklonom se je najprej zahvalil na počaščenju, potem je pričel z globokim, raskavim glasom: »Z dovoljenjem in dopuščenjem tova-rišije! Pošten požirekvčast poštenemu rokodelstvu!« »Tako je!« so zaklicali, z vrči udarili po mizi ter pili, Ako ne pošten, vsaj globok je bil po-žirek, ki si ga je privoščil »Lazica«, Postavil je vrč zopet na mizo, obrisal si brke v tolsti rokav in zopet povzel besedo. »Veliko sem prehodil sveta po suhem in preko voda, po dolinah in čez planine, mnogo sem videl mest, na nebroj sem pritisnil kljuk. Ali nobenega mesta nisem bil. tako vesel, kakor sem vesel slavnega mesta Ljubljane z znamenitima njegovima zaščitnikoma Adamom in Evo na rotovžu. Z dovoljenjem in dopuščenjem tovarišije! Pošten požirek v čast poštenemu rokodelstvu!« Živo se je odzvala tovarišija, trkala in pila. »Lazica« pa je nadaljeval s pretirano resnostjo glasu in z zvitim mežikanjem oči. »Zakaj mi je bolj pri srcu slavno mesto Ljubljana, vprašam, nego Dunaj in Gradec in .., in ... Kurja vas? Zato, tovarišija, ker smo tukaj v okrilju častitljivih naših prastaršev Adama in Eve našli tovariša, kakršnega nima vesoljni svet po kopnem in preko voda, čez doline in planine. Po navadi in pravici poštenega rokodelstva mu napijam v prvič, v drugič, v tretjič: »Živel!« Naj mi novi tovariš dopusti in dovoli, da ga po bratovsko poljubim!« Vsi so vstali, križem so kričali in z vrči bili po mizi, da je kislogledi krčmar trepetal: zdaj, zdaj se posoda razleti v črepinje. Najglasnejši je bil slavljenec sam. Izlil 1 vase, kar je imel še v vrču, potem se je poljubljal z govornikom, za njim še z drugimi tovariši. Vse se je gnetlo okoli njega s hrupom in z razposajenim smehom. Tedaj je sredi gneče zažvenketalo po tleh perišče trdih tolarjev. Za hip so vsi umolknili in se spogledali. Slavljenec je prebledel. Otresel se je tovarišev, z brzo roko si otipal žepe — pa mu je bes pogledal iz oči. »Okradli ste me, potepuhi! Denar nazaj!« Ozrl se je naokoli, zagledal je roga-joče se lice starega »Lazice«, prevzela ga je slepa jeza in udaril ga je s pestjo v lice, da ga je zalila kri iz nosu in iz ust. Tovarišija je razjarjena planila po njem, podrli so ga na tla, dva je braneč se potegnil s sabo. Besen je otepal okoli z rokami in nogami in grizel je, kar mu je prišlo k ustom. Pa tudi njemu niso prizanašali, kakor toča so padale po njem pesti. Zraven krik, stok, kletvice! Dva se nista udeleževala tepeža, rajša sta se okoriščala z ugodno priliko in pobirala s tal srebrni blagor, ki je bil razsut in se je še usipal ruvajočim se iz žepov. Krčmar je napodil svojega hlapca po stražo, sam pa se je tarnajoč sukal, da pobere z mize posodo — o joj, o joj! dva vrča sta že ubita, o joj, o joj! Tepež je še trajal z nezmanjšano silo, ko je prihitela straža, štirje možje, na čelu jim stražnik Lovro. »V imenu mestne gosposke mir!« Prihod straže je vplivaj na vse kakor curek mrzle vode. Hipno so se streznili. Kdor bi zdajle mogel, bodisi od pretepačev, bodisi od pobiračev, vsak bi se bil rad izmazal. Toda straža ni nikogar pustila skoz vrata, okna so bila zamrežena, ni bilo rešitve. Vsak je hitro še poizkusil, da se iz-nebi iz žepa tolarjev, potem se je zatrjujoč svojo nedolžnost vdal in trpel, da mu je straža zvezala roke. »Gospod stražnik Lovro, cenjeni gospod stražnik, tri vrče vina so še dolžni, tri vrče so razbili! Naj plačajo, saj imajo, vem, da imajo!« je tožil krčmar. Vsi so bili zvezani, eden sam je še ležal potuhnjen v temnem kotu in se ni ganil. »Hej, prijatelj!« ga je vabil Lovro, »na dan s teboj, kaj bi se skrival!« Sklonil se je, zgrabil ga je pod pazduho in ga iz kota vlekel v sredino sobe in potem kvišku k luči. »Pa ne, da se že poznava, ptiček, ko mi ne privoščiš svojega lica! — Muka božja!« je zdajci zakričal. »Ti si! Štefan Rogovila, morilec mojstra Tomaža!« Kakor v kleščah ga je držal, da so ga uklenili drugi stražniki. Štefan Rogovila pa se omamljen in potrt ni malo ni branil. Odgnali so jih v ječo na Tranči. Za njimi se je razlegal glas javkajo-čega krčmarja: »V žepih imajo denar, gotovo ga imajo! Štiri vrče so ubili.« Nikdo ga ni poslušal. Pa ko je pospravljal krčmo, se je potolažil. Našel je kupčke tolarjev, enega v kotu za mizo, enega za klopjo pod mizo, enega za pečjo, in še je ležal tu in tam kak posamezen tolar. »Bog Kranjca ne zapusti!« je mrmral zadovoljno. 8. Štefan Rogovila je svoje dejanje kratko in brez ovinkov priznal, ni ga ne opraviče- val niti skušal zmanjšati svoje krivde. Potem pa mu ni bilo ne besedice več izvabiti iz ust. Kakor da je dokončno že sklenil svoje življenje in da se ono, kar je moralo še slediti, več ne tiče njega. Bil je z mečem dejan ob glavo na mestnem trgu. Ko mu je bil klenkal mrtvaški zvonec, je v frančiškanskem samostanu v siromašni svoji celici klečal pater Erazem na tleh pred podobo Križanega in molil. Zvonec je utihnil. Začul se je šum ljudstva. Pater Erazem se je zdrznil. Prekrižal se je in sivo glavo sklonil do tal. »Gospod, v lastne roke si mu dal usodo! Sam si je volil pot, ki ga je pripeljala pod rabljev meč. Bodi milostljiv sodnik njegovi duši, o Gospod, ki vodiš človeške misli in dejanja!« Spomenik neznanemu junaku na gori Avali pri Belgradu. O Krekovem značaju, I, D o 1 e n e c. Mož, preprost in dober kakor vsakdanji kruh, genij ne za luksus nego za po-potrebo, genij širokih mas —• kje je tvoja skrivnost, kje tvoja veličina? Oton Župančič o Kreku. red petimi leti smo v Koledarju za leto 1919 objavili daljši življenjepis dr, Janeza Evangelista Kreka (27. novembra 1865 do 8. oktobra 1917). Večini Mohorjanov je ta spis znan, saj je štela takrat družba 90.512 udov. Zato danes ne bomo ponavljali podatkov o Krekovem življenju in njegovem delu. Prinašamo pa obširnejši spis o njegovem značaju, ki naj skuša bravcem pojasniti, zakaj sta orjaka sklonjena nad njegovim grobom v nemi bolečini. Ko sem se nekoč čudil, kako je Kreku mogoče, da toliko piše, tolikokrat govori na shodih in pri raznih tečajih, mi je smehljaje se odgovoril: »Saj jaz vedno samo eno reč učim.« Inotejenistvari, ki je pri Kreku netila in gibalavse življenje, hočem danes govoriti. Skušal vam bom podati kratko sliko Krekovega značaja, predočili si bomo najprej tiste Krekove lastnosti, ki so nam ostale o Kreku posebno v spominu in zaradi katerih ga sedaj — posebno pogrešamo; nato bomo pa skušali najti tisto osrednjo (centralno) misel, iz katere je izviralo njegovo socialno, gospodarsko, narodno, politično in kulturno delo, tisto misel, na kateri je temeljila tudi njegova ljubeznivost v zasebnem življenju, misel, iz katere se je rodila njegova izredna požrtvovalnost in nesebičnost; z eno besedo: tisto misel, ki je napravila Kreka to, kar nam je bil. — Krek je bil predvsem mož silne volje. Bil je kovač, ki nas je neprestano z besedo in zgledom učil, naj si kujemo svojo usodo sami in naj iščemo — kot posamezniki in kot narod — rešitve v delu in v samopomoči. Delajmo — in Bog bo dal svoj blagoslov! Ta misel se nahaja v Krekovih spisih, posebno iz mladostne dobe, tolikokrat, da bi po njej spoznali marsikak spis za Krekov tudi brez njegovega podpisa. »Ljudstvu je treba dopovedati, da s pričakovanjem kralja Matjaža ni nič. Kdor misli, da bo z odprtimi usti in s križem-rokami pričakal dobrot od zgoraj, se moti. Želi bomo mi na jugu samo to, kar si bomo z zavihanimi rokavi sami pridelali in priborili.« (Dom in svet 1917, str. 308.) Bil je mož silne volje in zaupanja v uspeh dela — z božjo pomočjo. Rad je na-glašal angleški izrek: Kjer je volja, tam je tudi pot. »Kadar se pokaže, da je kaka reč neobhodno potrebna, mora biti tudi mogoča. Takrat se politik ne sme ustrašiti nobenih težav. Junaško naprej, velja ob takem slučaju. Morda ne doseže sam, kar je nameraval, morda pade, a^brez dvojbe odrobi nekaj skal, da je tistim, kateri gredo za njim, lažja pot in da oni tem bolj gotovo pridejo do cilja.« (Domoljub, 23. sept. 1909.) V šaljivi obliki je menda 1. 1911 po nekem socialnem tečaju za udeležence z dežele razdelil ljudi glede na moč volje v dve vrsti: v ampakovce in v torej c e. »Ta ali oni ti bo takrat, ko ga skušaš pridobiti za kako koristno delo, pritrjeval, a ko bo treba kaj storiti, bo prišel iz njegovih ust ,ampak' — in storil ne bo ničesar. Drugi te bo pa takrat, ko ga pregovarjaš, morebiti mrko gledal, bo ugovarjal — a če ga boš prepričal, bo rekel: ,torej!' in storil to, kar odgovarja njegovemu prepričanju.« Krek je bil torejec. Ni pa učil kovanja samo z besedami po načinu strica Dolfa, ki je svetoval: »Delaj tako kakor me slišiš, ne kakor me vidiš,« ampak je koval sam z najtežjim kladivom in ob najhujšem ognju. S posebno ljubeznijo se je lotil dela, ki se je zdelo drugim pretežko ali prenizko. Ni gledal na to, katero delo je na zunaj častno, ampak predvsem na to, ali je potrebno. Nikomur ni svetoval ničesar, česar bi v njegovem položaju ne bil sam storil. Več je zahteval od sebe nego od drugih. Njegov optimizeTm (veselo zaupanje v bodočnost) in njegovo veselje do dela se je kar selilo v srca tistih, ki so ga poslušali. »Kdor pride k njemu, odhaja od njega z veseljem do dela.« (Komlanec v knjigi ,Ob 50letnici' na str. 65.) Če upoštevamo, da je Krek pričakoval rešitev le od poštenega dela, nam bo tudi jasno njegovo spoštovanje do dela. xDelo je najimenitnejša človekova osebna last in po delu si v prvi vrsti pridobiva lastninsko pravico nad drugimi stvarmi.« (Slovenec 1896, št. 47.) Takih in podobnih izrekov bi se dobilo v Krekovih spisih na stotine. Ko je začel 8. nov, 1894 izdajati za delavce Glasnik, mu je postavil na prvo stran Našo pesem, pesem dela: »Zakon dela svetu dan je, svet brez dela so le sanje. Delo je človeku last: delu slava, delu čast!« Ni pa delal samo na to, da se delu izkazuje čast in slava v besedah, ampak je zahteval tudi, da je delo dobro plačano. Rad je rekel, da obstoji bistvo socialnega vprašanja v tem, da bo delo bolje plačano in da kapital brez dela ne bo donašal dobička. Rado se očita krščanskemu socializmu, da hoče socialne rane ozdraviti samo s krščansko ljubeznijo. Krek, ki je sam izvršil toliko del krščanske ljubezni, je označil razmerje med ljubeznijo in pravičnostjo v Socijalizmu (str. 47) sijajno takole: »Ljubezen uspeva trajno le kot po-sestrima vere in ima nastopiti le tam, kjer je pravičnost že izpregovorila svojo zadnjo besedo.« Kajti Krek je cenil človekovo dostojanstvo, je to dostojanstvo v njem gojil in že njegovi zdravi naravi se je upirala misel, da bi bil tisti, ki s svojim težkim delom ustvarja človeški družbi blagostanje, navezan na milost. Kajti tudi naš Krek je bil »pokonci mož«. Takole je označil v državnem zboru dne 8. junija 1910 razmerje med delodajavcem in delavcem: »Delavec ima pravico zahtevati: ti mi daj toliko, kolikor je to vredno, kar ti jaz dam! Da to misel izrazim še natančneje, naj naglašam, da se mora po krščanskem pojmovanju presojati delovna in službena pogodba po 7. božji zapovedi: Ne kradi! in ne — kakor se to tolikokrat tudi od naše strani napačno umeva in razlaga — po četrti božji zapovedi: Spoštuj očeta in mater! Delavec in delodajavec si ne stojita nasproti kot oče in sin, ampak kot kupec in prodajavec.« S tem, da je Krek zahteval pravičnost kot temelj socialnemu redu in da je cenil dostojanstvo človeške narave, je v zvezi tudi njegova ljubezen do svobode. Sam je hodil vedno po lastnih potih in je postal velik prav radi tega, ker je brezobzirno sledil svojemu notranjemu nagonu. Ravnal se je po izreku, ki zahteva: »In dubiis libertas.« (»V dvomljivih stvareh vladaj svoboda!«) Samoniklega moža je kazala njegova zunanjost, njegov nastop, njegov govor. In kar je zahteval zase, je zahteval tudi za svojega bližnjega, je zahteval tudi za narod. Kot ne smem bližnjemu trgati njegovega zaslužka — to je v nebo vpijoč greh! — in ga ovirati v prostem razvoju njegovih sposobnosti, v kolikor niso v nasprotju z nravnostjo, tako ne smem ovirati tudi gospodarskega in kulturnega razmaha narodovega. Iz istih virov, iz katerih je izviralo Krekovo delo za delovne stanove, je izvirala tudi njegova jugoslovanska misel. Proti nobeni stvari se ni tako boril kakor proti temu, da bi postajali ljudje nekaki stroji, roboti. A tudi narodna politika mora iti za tem, da narod v celoti ne bo drugemu narodu v nobenem oziru hlapec, suženj in robot. Kajti da smo »ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi«, je Krek opetovano ponavljal za Prešernom. Kakor ni trpel zatiranja posameznika ali naroda, tako mu je bilo tudi do duše zoprno vsako stremljenje nacionalističnih krogov, ki hočejo svoj narod postavljati nad druge, za izkoriščevavce drugih. Besedam, da smo ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi, je dodal Prešernov duhovni še, »da ljubit' mor'mo se«. Nešteto posojilnic, zadrug, izobraževalnih in drugih društev je Krek ustanovil ali vsaj pri njih ustanovitvi sodeloval. Nikdar pa ni imel pri tem samo gmotnega dobička pred očmi. Vedno mu je bila glavna stvar to, da ljudje z delovanjem v društvih krote v sebi sebičnost (egoizem), ki se javlja predvsem v napuhu in lakomnosti, da se nauče delati drug za drugega in da se ojačKv njih zavest, da je človeška narava po svojem bistvu družabna in da doseže vsak stan, vsak narod toliko več, čim bolj je sposoben delati z združenimi močmi. Ne vsak samo zase, ampak vsak za vse! Tudi v tem oziru je Krek pred-njačil s svojim zgledom. Njegova nesebičnost je bila znana. Kadar se človek spomni na Kreka, mu pridejo v spomin svetopisemske besede o ljubezni: »Ne išče svojega«. Dostaviti hočem samo to, da se Krekova nesebičnost ni raztezala samo na denar, ampak tudi na čast in na slavo. »Pravi duhovnik se ne boji izgubiti tudi pred svetom svojega dobrega imena, svoje časti za dobro stvar,« je zapisal v Slovencu 1896, št. 37. Značilne so besede, ki jih je napisal kot gojenec Avguštineja prijatelju Petru Bohinjcu, kateremu je poslal načrt za politično in gospodarsko organizacijo slov. ljudstva: »Ime moje pusti popolnoma na stran; misli so tvoje, če jih hočeš.« Ničesar ni storil v ta namen, da bi ohranil bodočnosti spomin nase. Nebroj člankov biserov je raztresenih brez podpisa po vseh mogočih listih. Vsa pisma je uničil, ki jih je prejel, med njimi tudi taka, ki bi sijajno branila njegovo dobro ime. To bi bilo nekaj kratkih potez o smernicah, v katerih je deloval mož, preprost in dober kakor vsakdanji kruh, genij ne za luksus nego za potrebo, genij širokih mas. Toda kje je njegova skrivnost, kje je vir, Vem, da bo pri teh besedah ta ali oni mislil, da sem s tem zapustil stališče stvarnega raziskovavca Krekovega življenja in prevzel vlogo morebiti agitatorja kake stranke, morebiti pridigarja. Toda Krekovo življenje ni nikaka skrivnost; njegovi spisi so deloma dostopni širši javnosti že sedaj, deloma bodo postali, ko se zbero še vsaj nekateri njegovi članki iz dnevnega časopisja. O Kreku bodo pisali še nešteti drugi, bavilo se bo ž njim naše vseučilišče. Vendar mislim, da lahko rečemo že danes, da se bo končna sodba o Kreku glasila, da je bil velik predvsem radi tega, ker se je trudil, da bi bil vsaj skromen, vsaj majhen kristjan. Krekovo bistvo moremo razumeti samo, če predvsem upoštevamo, da je bil katoliški duhovnik. Krekov nagrobni spomenik. Izklesal Lojze Dolinar. iz katerega je priteklo toliko ljubezni, toliko nesebičnosti? Če vidimo drevo, ki po visokosti presega druga drevesa, ki rodi sadov kot nobeno drugo, drevo, v čigar prostorni in mili senci se zbirajo tisoči, si moramo staviti vprašanje: kje je to drevo vzelo svojo izredno moč? S tem prihajamo do najvažnejšega vprašanja, s katerim se hočemo baviti. Kaj je bila tista ena stvar, o kateri je rekel Krek, da vedno samo njo uči? Ta centralna misel Krekova, ta vir njegovih socialnih in kulturnih nazorov, ta studenec, ki ga je krepil in svežil ob njegovem težkem delavniku in ga napravil za očeta, ki je neprestano dajal;- je bila vera, vzgojiteljica velikih značajev, je bilo krščanstvo. Njegovo življenje na gimnaziji nam priča o marsikakem boju, ki ga je izvojeval Krek v svojem mladem srcu, in ni manjkalo glasov, ki so se bali, da se bogate strune Krekove duše ne bodo nikdar ubrale v vzvišeno pesem, ampak se uničile v medsebojnem nesoglasju. Toda vse želje duše, hrepeneče po jasnosti, mu je izpolnil študij bogoslovja. V krasnih besedah je Krek opisal vpliv bogoslovnih študij nase v pesmi na čast sv. očetu Leonu XIII. kot bogoslovec IV. letnika: »Srce Ti po spoznanju jasnem je želelo: srce in dušo Ti položil na oltar si, utešil v srcu hrepenenja s tem vihar si. Odprla se duhovnu Ti je nova doba. Smeje otresel Ti raz sebe prah sveta si; razlila v srce se neznana je svetloba, v svetlobi tej napajal Ti želje srca si.« S kakšnimi čuvstvi je vstopil v duhov-ski stan, nam najlepše kaže njegovo vabilo na novo mašo, poslano prijatelju Andreju Mejaču v Komendi. Pismo — pisano brez datuma, a očividno v juliju 1888 — se glasi nekoliko skrčeno: Dragi prijatelj! Kakor že veš, bom imel 23. t. m. svoj poročni dan. Na Brezju, pri Mariji Pomagaj, bom proslavljal ta najlepši dan svojega življenja — dan nove maše. Spominjal se bom tudi Tebe, svojega prijatelja iz mladih let, Tvojih staršev in sploh znancev komendskih. Tudi vi se me spominjajte! Časa mi nedostaje, da Ti ne pišem več. Zdravstvu) Ti in vsi domači in vsi znanci, cela lepa Komenda z gomilo vred mojega rajnega očeta! Tvoj Janez Ev. Krek. Krščanstva pa ni pojmoval Krek morebiti samo kot modroslovni sestav, ampak kot božje razodetje in čisto resnico in cerkev je spoštoval kot božjo ustanovo. Tudi za to trditev bi lahko navedel na stotine dokazov. Navedem iz njegovih spisov samo enega, iz katerega je razvidno tudi, da je bilo vse socialno delo Krekovo samo posledica njegovega pojmovanja krščanstva. V Slovencu 1896, št. 37, piše: »In vendar je resnično samo to, da krščanstvo, ki živi neskvarjeno le v katoliški cerkvi, nikjer ne razdira narave, njenih potreb in zahtev, marveč jo samo nadnaravno krepi in vodi. Da, o prihodnjem govori katoliška vera, a to govorjenje ni samo nekaka slutnja ali . .. celo slepilo, marveč je objektivno resnično. Človeška narava, ki ima dolžnost, doseči svoj najvišji in zadnji namen v bodočem življenju, ima pa tudi tukaj svoje pravice, da se ohranjuje, spopolnuje, da si ohranja svojo zasebno svobodno individualnost in da v socialnem organizmu družine, naroda, države, katerim pripada, dobiva vsega, česar potrebuje v svoje notranje ohranjenje in spo-polnjenje. Zato spada spoštovanje narodnosti in skrb za njene pravice, kakor tudi skrb za pravice ubogega, v revščini zdihujočega ljudstva, k bistvu krščanskega prepričanja in je torej vedno združena z mišljenjem in delovanjem dobrih katol. duhovnikov.« In dne 25. junija 1909 je rekel v dunajskem državnem zboru: »Ves čas svojega življenja sem se bojeval za svoje krščansko svetovno nazi-ranje in za svojo cerkev, ki jo ljubim in za katero sem pripravljen umreti.« Bil je mož vede, a se ni nič bal, da bi kdaj veda ovrgla vero: »Če hočemo imeti res znanstveno misleče ljudi, jih moramo najprej na univerzah metodično vzgojiti. Posledica naj bo kakršna hoče. Dobro, če naša cerkev ne more obstati, ker jo uniči napredujoča metoda znanstveno delujočih mož, potem mora poginiti, ker ni vredna, da živi.. . Gospodje, ki stojite na stališču, da se podlaga naše vere ne da znanstveno dokazati, bodite brez skrbi! V tem slučaju bo to poslopje, ki ga imenujemo katoliško cerkev, samo od sebe razpadlo, ne bojte se, železna Ananke1 bo oskrbela to sama od sebe. Mislim pa vendar, da lahko rečem s pogledom v bodočnost, da bo, kakor sta že Philostratus in Celsus navajala iste očitke, kot smo jih slišali zadnja dva dni, tako tudi v bodoče in v tej zbornici bodo vedno prav tako kot zastopniki svobodo-miselstva tudi zastopniki katolicizma ... Mislim, da nam je v silnem duševnem boju za svetovno naziranje, ki je mala njegova praska izpolnila tudi to sejo, prišel en stavek Tertulijanov bliže v spomin: Anima naturaliter christiana. (Človeška duša je po naravi krščanska.) Gospodje! Izrekam nado, da se bodo najplemenitejši in najboljši duhovi v trdem boju za svoj svetovni nazor vedno zopet priborili do trenutka, ko bodo izpovedali svečano, obliti z lučjo duševnega miru: Christianus mihi nomen, catholicus cognomen. (Kristjan mi je ime, katolik priimek.)« (V državnem zboru dne 4. dec. 1907.) Še par besed o tem, kako je bil baš Krekov duhovniški poklic v zvezi z njegovim socialnim delom. Ko je odhajal spomladi 1. 1892 na svojo prvo službo kot kaplan v Ribnici, je imenoval v pismu na prijatelja Hladnika duhovniški stan stan za 1 Sila naravnega razvoja. druge. »Za druge smo, ne zase!« In 19 let po svoji novi maši je pisal 18. oktobra 1907 v tem zmislu Vinku Razgoršku, ki mu je sporočil, da se je odločil za seme-nišče: Dragec! Dobro srečo in božjega blagoslova! Naš stan, ki ste zaciljali vanj, ima eno reč, ki ga k socialnemu delu sili: popolno nasprotje s sebičnimi nagoni. Stan za druge! Kdor ga tako umeva, najde miru v njem, ker najde plodovitega dela. (Pismo je bilo objavljeno v Miru 1919, št. 24.) Čim bolj človek premišljuje Krekovo življenje^ tem jasnejše mu postane eno: da Kreka ni mogoče razumeti, če ne upoštevamo predvsem, da je bil veren katoliški duhovnik. Brez cerkve bi slovenski narod ne imel Kreka. Končam. Tudi če bi našteval še dalje Krekove posebnosti, bi vendar ostal moj spis še vedno samo slaboten poskus, naslikati vam sliko moža, preprostega in dobrega kakor vsakdanji kruh, o katerem je Cankar tako lepo rekel, da »je dal svojemu narodu vse in edino, kar je imel: svoje življenje.« Bil je človek in človeški element tudi njemu ni bil neznan, kakor tudi ne prvim oznanjevavcem evangelija. Ljudje smo betežni in slabi.--- • Močni pa smo v veri v Boga, zaupanje vanj nas krepča, molitev poguma nam da, je rekel sam in nič ni bilo preprostemu možu bolj zoprno kot pretirana hvala. Bil je človek — a Bog nam daj mnogo takih ljudi! Sklenem z mislijo, s katero je zaključil Cankar svoj nekrolog Kreku fv Napreju 15. okt. 1917); »Nič žalosti ob tem grobu! Bolj nego kdaj zaupajmo v svoj narod, verujmo vanj in v njegovo slavo! Kajti njive, ki je imela take orače in take sejavce, ne pomori slana, ne pobeli toča; in žetev bo obilna, ko pride čas!« Opozarjamo, da je izšei I. zvezek: Dr. J. E v. Krek, Izbrani spisi. (Glej zadaj inserat.) Prtovč pod Ratitovcem, kamor je Krek zahajal na oddih. Koledar 1924. Novi Ivan SS|p||5]rve dni sedanjega stoletja se je v fari sv. Martina, v katero spada ||Ijf|™ tudi občina Trioglova, zgodilo BH^<5HRg|| nekaj posebnega. Pripeljal se je namreč peti zvon. Štirje so že bili v zvoniku, a peti se je pripeljal nepričakovano. Samozavestno je sedel na vozu, s smrečjem in bršljanom ozaljšan in ves v papirnatih zastavicah. Okrog njega pa so stale svatevce1 in farani. Pripeljavši se zvon je pogledal v line in rekel brez pozdrava: »Hej, tisti, ki si za velikega, umakni se ali zlezi dol. Zakaj odsihmal bom jaz za velikega in potrebujem prostora.« Zvonovi v zvoniku so se spogledali. »Kaj pravi?« je vprašal Mali in se trudil, da bi iz svojega kota videl skozi lino. »Umaknem naj se,« je pojasnil Veliki in pogledal skozi lino na zvon, ki je sedel tam doli ovenčan na ovenčanem vozu. »Kdo pa si?« je vzkliknil Mali z ženskim glasom, »da govoriš tako, kot da si bog ve kaj?!« »Babam ne odgovarjam,« je odgovoril moško tisti na vozu. Nato pa je hudomušno pristavil: »Kaj si ti morda za Velikega?« »Jezikav je,« je rekel Mali užaljeno. »Komaj se je pritepel, pa že misli, da je domač.« Stari zvon je pomirjeval: »Nikar, nikar . .. Videli bomo, kaj in kako. Samo ne sovraštva! Ne spodobi se!« Veliki zvon pa, ko si je ogledal novo-došleca, je vprašal: »Na moje mesto hočeš?« »Seveda,« se je odzval novodošlec. »Zato sem se pripeljal.« »Prevelik si,« mu je odvrnil Veliki. »Prevelik in pretežak. Poglej, zvonik je starinski in okoren. Še jaz se s trudom zibljem v tesnem prostoru in ko se zganem, se trese zvonik. Nas in sebe spraviš v nesrečo, če prilezeš sem.« »Zvit si,« je odgovoril novodošlec, »Zelo zvit, česar bi ne mislil. Ali zaman ,., Tisti, ki me je ustvaril, me je določil na tvoje mesto.« 1 Belo oblečena dekleta z venci v laseh se v Prlekiji imenujejo svatevce. zvon. Vuk. »Zakaj take besede,« je rekel Veliki. »Nisi še na mojem mestu, pa si že ošaben. — A kdo je, ki te je ustvaril?« »Poznaš ga,« je rekel novodošlec nekoliko vljudneje. »Njegovo sliko nosim na sebi. Poglej!« Veliki se je stegnil, da bi videl: »Gal Čemerjak? ... Kmet trioglovski.« »Tako je,« potrdi novodošlec. »Koliko centov pa imaš?« je vprašal Srednji, ki je ves čas molčal. »Osemintrideset,« se je pobahal novodošlec. »To je nekaj. Daleč na okrog mi ni nobeden enak.« »Res je,« pritrdi Veliki. »Orjak si. Ali to je nesreča tvoja, prijatelj. Zakaj s to težo v ta stari zvonik ne moreš . ..« Velika je bila uganka, ki je stala pred gospodom župnikom in farani šentmartin-skimi, ko so gledali in pretipavali zvon, ki se je pripeljal tako nepričakovano. Ogledovali so po vrsti v zvon vlito sliko darovalca, kmeta Gala Čemerjaka. »Dobro je pogojena,« je omenil nekdo in vsi so pritrjevali. »Glasen spomenik si je preskrbel,« je pripomnil drugi in potrkal s prstom po bronu. »Tak, ki bo vedno zvonil njegovemu imenu.« »Oženjen ni — kam bi z denarjem,« je rekel tretji. »Cerkvi pa je naredil dobro delo.« »Ko bi že imeli novo,« se je oglasila ženska. »V stari stolp pa ga ne moremo obesiti.« In vsi so pritrjevali in ugibali, kam z zvonom, dokler ne sezidajo nove cerkve, za katero denar že nabirajo. Gospod župnik se je zahvalil za bogat dar kmetu Čemerjaku in ga postavil za zgled ostalim, govoreč: »Kdor ima veliko, naj da veliko, kdor ima malo, naj da od tega, kar ima; tako je pisano. Ker pa je zvon prevelik in pretežak, skrbimo, da bo stal kmalu nov zvonik in nov hram božji,« S tem govorom pa vprašanje, kam z zvonom sedaj, ni bilo rešeno. Ono se je pojavljalo pred vsakim in mu gledalo v oči. Kmet Slanjača pa, ko se ga ni mogel otresti, je rekel naposled: »Začasno streho mu postavimo v mojem sadovnjaku, ki sega prav do cerkve, kakor veste. Tam ga obesimo, da bo zvonil.« Vsi so pohvalili kmeta Slanjačo, samo darovatelj, kmet Čemerjak, je bil mrk. Ponosa in radosti mu je poskakovalo srce, ko se je peljal zvon in so leteli farani skupaj. Sedaj pa sprejemajo njegov dar, kot da je na njem težka skrb, In je rekel hladno: »Nisem mislil, da vam bo delal moj dar, podarjen v božjo slavo in v slavo fare, neprilike.« Mačkovčan Branovlek, ki ni mogel kmeta Čemerjaka radi viničarije, iz katere ga je spodil, in ki ni imel privezanega jezika, se je obregnil: »Hotel si se pobahati v božjo slavo, pa glej, tista tvoja baharija je tolika, da vsa fara šentmartinska ne ve kam z njo,« Zasmejali so se farani, bolj škodoželjno nego veselo, zakaj takšna je grešna nrav ljudska. Gospod župnik pa je dejal: »Nikar, farani šentmartinski. Vsa čast in hvala faranu Galu Čemerjaku. Bog je vesel njegovega daru in blagega namena. Mi pa dokažimo svoje veselje in zahvalo s tem, da bo zvon kmalu visel v novem zvoniku nove cerkve. Do tedaj pa nam bo oznanjal božjo slavo v zato pripravljenem prostoru na vrtu kmeta Slanjače . .. Mir z vami, farani šentmartinski.« Gospod župnik je odšel, farani so se jeli razhajati. Ko so prižgale zvezde svoje svetiljke, se je zganilo kolesje ure v zvoniku. Kladivo se je povzpelo, kakor da hoče pogledati skozi lino, in padlo na zvon. Glas je planil po vasi in klical nočno uro. Tedaj se je zdramil novodošlec na vozu iz globokih premišljevanj in se ozrl v lino. »Tovariši,« je dejal. »Ne zamerite! Drugače je na svetu, nego so mi pripovedovali,« Stari zvon se je oglasil: »Vprašanje je, kako so ti pripovedovali. Meni so govorili resnico. Ko me je vlil zvonar in me naložil na voz, je povedal: „V zvoniku boš visel in zvonil boš za velikega, dokler ne pride drug. Glej, da mi ne narediš sramote. Zakaj ljudje te bodo poslušali in šli za tvojim glasom." In zgodilo se je tako, kakor je rekel.« Oglasil se je Mali in hitel: »Mene pa, ko sem bil vlit, so potrkali po rebrih in rekli: „Za ,verne duše' nam boš pel, ker imaš glas kakor ženska." — Nato so me ovenčali kakor tebe in svatevce so bile okrog mene, ko sem se peljal. In tako do današnjega dne pojem za verne duše.« »Jaz pa zvonim zadnjo popotnico,« je rekel Srednji resno, »Vlit sem za to in zadovoljen sem. Ničesar drugega mi niso obljubljali.« Veliki pa se je odkašljal, kakor v zadregi in rekel: »Zares, ko sem se peljal sem, so me slavili kot Velikega. Jaz pa sem se bal in mislil: ne spodrinem li koga, ki je do sedaj užival to čast? No, zgodilo se je, hvala Bogu, da se je moj tovariš od napora in bolehavosti že prej umaknil. In tako opravljam do danes to službo.« Novodošlec je vzdihnil, da so zašu-mele zastavice na njem in na vozu. »Vidim, da so z vami ravnali pravično. Kar so vam obljubljali, to so vam dali.« »A kaj so obljubljali tebi?« »Naj vam povem . .. Ko sem se rodil — težak je bil moj porod, zakaj osemintri-deset centov imam — mi je rekel tisti, ki me je naložil na voz: ,,Veliki zvon boš v zvoniku farne cerkve sv. Martina, ki je v Prlekiji, zakaj sedanji je preslab za takšno faro. Največji in najtežji si na devet far okoli in niti pri Sv. Treh kraljih, ki je božja pot vsem, posebno pa za dekleta, ki se hočejo možiti, in za mlade vdove, ni takega. Lepe denarce sem štel zate v zlatih in srebrnih kronah, pa tudi v tistih papirjih, ki nosijo sliko mladega dekleta, sem odštel. Zato pa ti nosiš mojo sliko. Ko zapoješ, te bodo slišali daleč čez meje fare sv. Martina. In ko te zaslišijo, poreko: ,To je zvon Gala Čemerjaka.' Jaz bom pa takrat molil in Bog, ki bo poslušal tvoj glas, mi bo brisal grehe, ki so se mimogrede pripeli na mojo dušo. Moji sofarani me bodo zavidali in se mi odkrivali, zakaj drag si in božja slava je velika. Ti boš pa kraljeval v zvoniku nad tovariši," Poslušal sem ga in vesel sem bil svoje naloge. Vendar sem vprašal: ,,Pa se ne zamerim?" ,,Komu?" se je začudil. ,,Tovarišem v zvoniku. Zakaj tesno jim bo in tisti, ki je sedaj za velikega, bo jezen." Oni, ki me je poklical v življenje, pa se je nasmejal. ,,Vidi se, da si še mlad in čeprav velik, življenja ne poznaš. Ti si močnejši in to je pravica. Zamera ali ne, tisti velja, ki je večji. Vse in vsak se umika večjemu in močnejšemu, dasi v srcu drugače misli. Ali kaj tisto, kar kdo, ki je slabejši in manjši od tebe, misli! Tisto velja, kar misliš ti!" ,,Ako je tako," — sem dejal — ,,potem je stvar v redu. Ti, ki si me ustvaril, si star in izkušen. Jaz pa šele grem v življenje." Vidite, tovariši, tako se je zgodilo, da vas nisem niti pozdravil. Kakor so me učili, tako sem se vedel.« »Težko je spoznanje,« je rekel Stari, »posebno če ga treba najti sredi laži!« Ko se je novi zvon zamajal prvič na podstavku v sadovnjaku trioglovskega kmeta Slanjače, se je zbrala na trgu pred cerkvijo sv. Martina vsa fara. Zakaj vsi so bili radovedni, kakšen glas bo imel, in prav od blizu so ga hoteli slišati. Tudi zvonovi v stolpu so čakali nestrpno na tisto uro. Zadonel je mogočno, silno in mnogi, ki so stali preblizu, so se nehote prijeli za ušesa. »Hm,« je vzkliknil Mali. »Glas pa ima, kakor tisti bas v orglah, ki pribeži včasi s kora do mene.« Srednji pa je rekel skromno: »Ne vidim ga. Preveč sem tu v kotu. No, zdi se mi, da ni rojen iz čistega hrepenenja, da poje slavo božjo, nego bolj za slavo svojo. V njegovem glasu slutim to.« »Ne mislimo slabo o bližnjem,« je rekel Stari. »Ni on kriv. tega, zakaj naučili so ga tako od začetka.« Veliki zvon pa je samo poslušal in vztrepetal v svojem bronastem srcu. Ljubil je mogočne glasove . . . Gal Čemerjak je bil srečen. Obraz mu je sijal od ponosa. Od vseh strani je slišal hvalo. Gospod župnik mu je celo napil. Večerilo se je že in mrak se je dotikal zvona, ki je danes prvič zvonil ,zdravo Marijo'. Ljudje so se že razšli, samo Gai Čemerjak je stal pri zvonu in molil ,zdravo Marijo'. Sladko je moliti, ko zvoni njegov zvon. Zvezde so odpirale oči, pomežikavale druga drugi kakor v pozdrav in gledale na zemljo in streho, ki je krila ,Čemerjaka', kakor so imenovali novi zvon. Človek, ki je odzvonil ,zdravo Marijo', je že odšel. Gal Čemerjak pa je še stal pri zvonu v sladke misli zatopljen. Pokrižal se je. »Vse v tvojo slavo, veliki Bog,« je za-mrmral. »Nisem oženjen, nimam otrok, ■— za kaj mi bo premoženje, ki si mi ga dal. Ti, o Bog, ga sprejmi kot v pokoro za moje grehe. Upam, da bo zaslužnejša, ker je dobrovoljna, ne naložena od spovednika.« Pogladil si je redke lase na glavi in se pokril. »Stemnilo se je, domov moram,« je dejal smehljaje se. »Lepo si zvonil danes in vesela je moja duša. Na svidenje, zvon!« Še se je odkril kakor v pozdrav in šel. Ko se je približal ograji, ki je obdajala cerkev, je zagledal senco, ki je slonela tam. »Kdo je še tukaj?« Stopil je k senci, ki se je zganila. Pogledal ji je v obraz in se zavzel: »Ti si, Tone Merca? . .. Kaj delaš tu v tej uri?« Oči nagovorjenega so se uprle v obraz Gala Čemerjaka. Raztrgan, star klobuk mu je sedel na glavi. »Počivam,« je rekel Merca. »Noge me bole in nimam prostora, kamor bi položil svojo glavo.« Čemerjaku je šinila v glavo sumnja in ga prijela za srce. »Pa si hotel leči pod zvon? ... Pod moj zvon? . ..« Hudo je gledal Čemerjak berača. »Ne zamerite . .. Ne pod zvon. Zakaj zelo sem slab in noč je. Nisem pa še zaju-trkoval.« Gal Čemerjak pa je govoril z grozo: »Lažeš, brezbožnež! ... Pod zvonom si hotel prenočiti, pod blagoslovljenim zvonom. Sam škof ga je blagoslovil... Ti pa hočeš oskruniti njega svetost s svojo grešnostjo!« »Verjemite ... Ne pod zvonom,« se je branil berač in glas mu je trepetal. »V cerkev bi šel, pa je zaprta. Bog bi me ne odgnal, zakaj resnično sem brez strehe!« Potegnil je z raztrganim rokavom čez oči in govoril pretrgano: »Verjemite! Nisem kriv, da nimam strehe. Rodil sem se tak. Mati se je trudila za druge, očeta ni bilo, da bi ga poznal. Saj veste . . . Kje bom na starost, ko me vsi odganjajo od vrat in praga. Dokler sem mogel, sem delal. Nato pa so mi rekli, da sem oslabel in da več pojem nego zaslužim in da naj grem ... Pa sem moral iti. Saj sami veste. .. Nisem kriv, ne zamerite!« Gal Čemerjak je segel v žep, in ko je pomolil roko beraču, je bil v njej krajcar. »Vzemi... in naj ti odpusti Bog tvoj grešni namen. Sedaj pa stopaj!« Berač Tone Merca ni stegnil roke po krajcarju. Gal Čemerjak se je razjezil. »Glej, ošabnost beraško. Noče ga, ko ni stotak. Marš odtod... pa takoj!« Berač se je s trudom prestopil in odhajal v noo> vlekoč za seboj trudne, raz- bolele noge. Gal Čemerjak pa je poln svete jeze gledal za njim, prestopaje se z noge na nogo. Pozabljen je bil že dan, ko je čemerjak' zazvonil prvič in vse je šlo svojo • staro pot. Zbirka za novo cerkev in zvonik je šla počasi, ,Čemerjak' je še vedno visel na podstavku v sadovnjaku Slanjače in zvonil samo o velikih praznikih. Farani šentmar-tinski, zaslišavši njegov don zvečer pred praznikom, so govorili: »,Čemerjak' zvoni. Velik praznik je jutri.« Če pa se je oglasil nenadno, v delavnik, so postajali ljudje in poslušali. »,Čemerjak' zvoni,« je rekel vsakdo in snel klobuk. »Bogatin umira.« Samo eden je bil, ki se ni odkril, ko je zaslišal nenadoma njegov glas, in se ni pokrižal: bil je to berač Tone Merca. Nova kapelica na Sveti gori pri Gorici, Domača lekarna. Sestavil dr. Anton Brecelj, zdravnik za notranje in otroške bolezni v Ljubljani. fSjlpflf ri sestavljanju tega od družbe-neŽa tajništva naročenega spisa l|lif|J|jf so me vodile tele misli in 1. Vsaka hiša ali družina imej stalno in vedno pri rokah zbirko sredstev, da jih ni treba sproti iskati pri sosedih ali v daljni lekarni, ko se nagloma pojavi kaka bolezen ali pripeti nezgoda. Nekaj sredstev je takih, ki utegnejo v sili prav odločilno vplivati na potek nagle bolezni ali nezgode, druga se večkrat rabijo pri navadnih, lahkih obolenjih ali dolgotrajnih bo-lehnostih. 2. V zbirko zdravil sem sprejel samo domača sredstva, ki si jih vsakdo lahko sam nabere ali z majhnimi stroški omisli. Naša domovina nudi mnogo več zdravilnih rastlin, kakor jih je naštetih v tem spisu. Pazil sem, da sem sestavil zbirko uporabnih in učinkovitih zdravil za vse navadne potrebe, skrbno pa sem se ognil vsem močneje vplivajočim ali celo strupenim, ki bi utegnila, če jih napačno ali neprimerno rabiš, komu škoditi. 3. V času, ko zajema in zagrinja gospodarska beda čimdalje širše plasti, ko družine nimajo sredstev niti za golo življenje, še manj morejo misliti na prej običajno zdravljenje, se mi zdi važno, opozoriti na dejstvo, koliko dobrih in prav dobrih sredstev imamo malone zastonj na razpolago okoli sebe, a jih ne vidimo ali pa ne poznamo. Za drage denarje naročamo iz tujine trpotčev sok in ne vem kake želodec krepeče, prebavo pospešujoče kapljice in protin odpravljajoče cvete; doma pa hodimo po trpotcu, ne menimo se za pelin in zlati grmiček, preziramo gorčico in jelovo smolo, ker so vse te stvari tako vsakdanje! 4. Kmalu izumre rod, ki ni poznal novodobnih potreb in navad, temveč je živel na rodni grudi trdo in skromno življenje, a polno srčnega veselja in klenega zdravja. S tem rodom nam izginjajo pastirji in planšarji, ki še poznajo zdravilne korenine, zeli in rože ter jih z umevanjem in spoštovanjem nabirajo in hranijo za hude čase. Mlajši rod se jim prezirno nasmiha, češ, kaj bi ta staroveška šara v primeri z novimi in najnovejšimi proizvodi, ki se nam nudijo in vsiljujejo po vseh koncih in krajih. Mnogo koristnega znanja, slonečega na stoletnih izkušnjah in izročevanega od rodu do rodu, nam gre vprav v tej prehodni dobi v pozabo. Lekarnarji tožijo, da morajo najnavadnejše domače čaje naročati od drugod, ker jih pri nas ljudje ne poznajo več ali jih ne marajo več nabirati. Hotel bi s tem spisom vzbuditi tudi zanimanje za domače rastlinje in s tem smisel za naravo ter ljubezen do domačije. 5. Domača lekarna ne sme in ne more nadomestiti prave lekarne, kakor ne more in ne sme neuk človek nadomestiti strokovno izobraženega zdravnika. Nekdaj so imela zdravila večji pomen za zdravljenje ko dandanes, ko poznamo tudi druge in časih uspešnejše pripomočke zoper razne bolezni. Proti vročnici je novodobna znanost izumila stotine sredstev, a primerno uporabljanje vode je vendar najboljše zdravljenje večinoma vseh vrst vročnice. Zoper želodčne težkoče imamo na razpolago nebroj raznih praškov, izvlečkov, kapljic, kroglic, vin, a pravo zdravilo je in ostane — post. Mnogo bolezni se ozdravi s primerno izpremenjeno hrano, druge z gibanjem na zraku; bolečino uteši časih toplota bolje od kakega zdravila. * * * Domača lekarna imej svojo posebno shrambo, kako leseno skrinjico ali omarico, ki je primerno predeljena, zavarovana proti vlagi, zaprašenju in mrčesu ter se da zapirati s ključem, da ne more kdor si bodi šariti po njej in napraviti poleg nereda kako hujšo nepriliko. Ker imajo mnogi predmeti, ki spadajo v domačo lekarno, močan duh, ki bi neugodno vplival na druge predmete, je treba razdeliti skrinjico ali omarico tako, da ne more prehajati vonj iz predala v predal. Močno diše neka razkužila in več ali manj vsi čaji. Razkužila so večinoma tekočine, ki jih hranimo v dobro zamašenih steklenicah, kakor tudi razne kapljice in olja. Dobro je imeti tudi praške in soli v steklenicah s širšimi vratovi, ker se prahovi in soli radi navzemajo duhov in vpijajo vlago, ako niso neprodušno zaprti. Čaje pa, naj so ti korenine, listje, cvetje ali semenje, kaže hraniti v lesenih škatlah ali škatlah iz lepenke, ker v kovinastih ali drugih nepro-dušnih posodah postajajo ti rastlinski proizvodi volhki. Čaji se izdiše in izgubljajo svojo moč in vrednost; zato jih obnavljaj vsako leto. V domači lekarni vladajta snaga in red; vsak predmet v njej imej svoje stalno mesto in razločen napis! Naj se nikdo ne zanaša, da nikdar ne zabi, kaj je v tej steklenici ali v onem lončku ali oni škatlici, češ, saj jih poznam po videzu, okusu in vonju. Morda boš moral koga drugega poslati v svojo lekarno po zaželeni pripomoček, in ta drugi ne ve in ne pozna, kar veš in poznaš sam. V naglici, zlasti ponoči ob slabi luči, te utegne varati vid ali ti odpove voh, ker si nahoden, ali okus, ker imaš pokvarjena prebavila, pa se zmotiš, ako ni razločnega napisa na vsaki stvari. Tudi spomin je nezanesljiv in varljiv! Zmota in pozaba pa sta lahko usodni! Kaj spada v domačo lekarno? Ta odstavek naj nudi splošen pregled vsega onega, kar utegne koristiti vsaki družini. Nikdo pa naj se ne straši, češ, toliko stvari naj si hkrati nabavim in hranim, ko nimam ne sredstev in ne prostora zanje! V tem seznamu je zbrano ono, kar je z zgoraj omenjenih vidikov priporočljivo, ni pa treba vsega vsem naenkrat. Vsak naj si omisli po svojem preudarku, kar smatra za svoje razmere in potrebe primerno. Pripomočki za nego bolnikov. a) Toplomer za merjenje telesne toplote. Dobro je imeti še stenski toplomer za merjenje toplote v bolniški sobi in poseben, kopelni toplomer za merjenje kopalne vode. b) Vlivalo ali irigator; najbolje pločevinasta posoda za en liter tekočine z en meter dolgo cevjo in nastavki iz trdega gumija ali stekla. Vlivalo se rabi za izpiranje in čistilne, časih tudi hranilne ali zdravilne vlive. c) Gumijeva brizga z vsebino najmanj Vio litra z mehkim gumijevim nastavkom za vlive pri otrocih in izpiranje nosa ali ust. Zastarele so dristlje (klistirke) iz kovine ali trdega gumija. č) Posteljna latvica (počepača) iz kamenine ali pločevine, široka in plitva skleda, ki se podtakne bolnikom, ko ne morejo ali ne smejo pokonci opravljati svojih potreb. d) Steklena čaša za zdravila z mero in steklena merica za tekočine. Večkrat se potrebuje steklenica s kaplještevnim za-maškom. O b v e z i 1 a, a) Čista gaza (redka tkanina, ki dobro vpija tekočine) v več manjših zavojčkih za čiščenje in kritje ran. b) Čista pavola v več manjših zavojčkih. Nekaj navadne bombaževine ali lesne staničnine (»lesne pavole« ali »lesne volne«), c) Dva povoja (10 m dolga in 10 cm široka, ker krajše in ožje je lahko napraviti iz njih), in sicer iz gostejše tkanine, da jih je možno po pranju vnovič in večkrat rabiti. Priporočljiva je tudi trikotna ruta z natisnjenimi slikami, kako se da ž njo dobro povezati glava, noge, stegno, dimlje in kako se napravi ž njo pravilna obram-nica. č) Kak dobro lepljiv obliž za pritrjevanje manjših obvez. d) Čiste škarje samo za rezanje obve-zil in nekaj varnostnih zaponk. Razkužila. a) Za razkuževanje nočnih posod, stranišč, greznic in zidov je najboljši sproti napravljeni apneni belež. Za razkuževanje tal, raznih posod, orodja in pohištva močan lug, močna raztopina sode ali sirovega li-zola, krezola ali lizoforma. b) Za razkuževanje rok in kože sploh 2—-3°/0 (odstotna) raztopina lizola, krezola ali lizoforma (na en liter čiste, najboljše prekuhane vode 20—30 gramov ali 2 žlici razkužila). Za umivanje in razkuže-. vanje je tudi dober milni cvet (milo v špiritu raztopljeno), mešan s toplo vodo. Pomni, vsa razkužila vplivajo tem hitreje, čim toplejša so! c) Za razkuževanje sluznic v očeh, nosu, ustih in drugod nam služi 1 °/00 (eno-odtisočna) raztopina kalijevega perman-ganata ali 1—2°/0 (odstotna) raztopina vo-denčevega nadokisa ali 2°/0 (odstotna) raztopina borove kisline. č) Za razkuževanje ran, ki radi svoje neznatne razsežnosti ali globine ne spadajo v zdravniško oskrbo, je najbolj priporočljiva jodova tinktura (5—10°/o razto- pina jodova v špiritu). Kosmič pavole, pritrjen oz, trdo ovit na koncu paličice, se omoči v jodovi tinkturi in ž njim namaže ranjeno mesto. Sredstva zoper vnetja. Raztopina ocetnokislega svinca (»svinčena voda«), zredčena s 5—10 kratno množino vode, je priznano sredstvo za ob-kladke ali ovitke pri poškodbah ali vnetjih. V iste namene in pravtako se rabi raztopina ocetnokisle gline (»Burowova tekočina«), Tudi zredčen kis je uporaben, ponekod se poslužujejo zredčenega žganja ali špirita. Od davnine slovi arnikova tinktura in zavrelica. Za spiranje ust in grgljanje pri vnetjih je v rabi galun, limonova kislina, zavrelice oziroma čaji iz čresla, kamilice, žajblja, sleza in drugih rastlin. M e č i 1 a. a) Mečila, ki naj mehčajo kako vnetno trdino ali odpravljajo bolečine. V rabi so otrobi, senen zdrob, laneno seme, grško seno, droben pesek in razne vrste cvetja, listja in semenja. Navadno se rabijo kot vroči obkladki na bolna mesta. b) Priščila, ki povzročajo na bolnem ali oddaljenem mestu priščanje in s tem odganjajo bolečine. Najbolj znana je gorčična moka; navadno se rabijo taka sredstva za vtiranje kot cveti ali spiriti (kafrni, gorčični) ali olja (kafrno, brinjevo, terpentinovo). Mazila. Vazelina sama ali z borovo kislino v dobro pokritem lončku je trpežna. Mazila iz kake živalske masti ali olja se kmalu pokvarijo. Dobro je imeti pri rokah laneno olje, ki se drži v dobro zamašeni steklenici več časa. Z lanenim oljem napraviš, ako ga zmešaš z enako množino apnene vode, prav dobro mazilo za opekline. (S to zmesjo prepojiš kako čisto tkanino ali več plasti gaze in ž njo pokriješ opečeno ali oparjeno mesto.) Lojevec ali smukec, znani rudninski prah, je najboljša štupa za otroke in odrasle. Za posipanje starih ran in uljes, ki se nočejo zlepa celiti, je dobro domače sredstvo čist sladkor in sveže lipovo oglje, oboje stolčeno v droben prah. Vsa doslej našteta sredstva se dobe v prosti prodaji po lekarnah in mirodilnicah (drogerijah), le za jodovo tinkturo je treba zdravniškega recepta. Zdravila. Zdravila v ožjem pomenu so sredstva, ki jih uživamo. a) Čistila ali dristila, ki praznijo čreva (iztrebljajo govno), so: grenka sol, karlovo-varška sol (naravna ali umetna), žgana magnezija, magnezijev citrat (citronovokisla magnezija) in razne grenčice (naravne grenke vode, ki vsebujejo ponajveč grenko ali sorodne soli); vinski kamen, ricinovo olje. Za otroke se rabi mana ali sama kot sok ali kot dodatek k ricinovemu olju ali drugim čistilom; sok iz sladkega lesa, sok kozje črešnje; krhljikov lubad;/ otrobi; suhe fige. Vsa druga, zlasti kemična čistila odsvetujem, ker naj se rabijo le po zdravnikovem naročilu, Ako je treba izprazniti črevo naglo in z najmanjšo nevarnostjo, naj se napravi vliv z milnico ali glicerinom, zredčenim z mlačno vodo. b) Sredstva za odvajanje vetrov so: janež, koromač, špajka, meta. c) Gatilna sredstva, ki naj ustavljajo drisko, lijavico ali grižo, so: vse stvari, ki vsebujejo čreslovino ali tanin, kakor kava, ruski čaj, čreslo, želod, šiške, borovnice, suhe tepke, suhe trnoljice; tudi oglje in apnena voda. Pomniti je treba, da ne kaže pri vsaki driski ali griži takoj rabiti gatilnih sredstev. Navadno je najbolje najprej škodljivo vsebino iz črevesa izprazniti s čistilom, potem šele pride na vrsto gatilo! č) Kot sredstva zoper prehladne bolezni slujeta od nekdaj po pravici lipa in( bezeg (cvetje in sok). d) Sredstva zoper kašelj in zasliženost v prebavilih so: lapuh, lučnik, planinski lišaj, slez, sladke korenine, sladki les, vijolice, trpotec, žajbelj. Zoper dušljivi kašelj je materna dušica in rosika. e) Sredstva, ki ženejo na seč (vodo), so: brin, breza, preslica, gladež, rožmarin, kislica. f) Sredstva za vzbujanje teka in krep-čanje želodca so: košutnik, pelin, zlati grmiček (tavžentroža). g) Pomirjevalna sredstva so: kamilice, krčna zel, melisa, ruta, špajka. h) Sredstva zoper krvavitve so: čre-slovina, gornik, plešec, preslica. i) Sredstvo zoper potenje je žajbelj in kis. j) Poživljajoča sredstva pri omedle-vicah in slabostih so: kisov eter, Hof-manove kapljice, kolonjska voda, metov in melisov cvet, špajkova tinktura. Seznam domačih zdravil po abecednem redu. Apno, in sicer ugašeno, nam daje be-lež, ki je dobro razkužilo. Apneno vodo napraviš, ako deneš košček ugašenega apna v steklenico prekuhane vode. Čista voda nad apnom je z apnom nasičena ter dobro služi za izpiranje, grgljanje in uživanje zlasti proti nekaterim driskam in krvavitvam; pa tudi za mazilo, ako jo zmešamo z lanenim oljem, zlasti za opekline. Arnika ali brdnja (arnica montana) daje znano arnikovo tinkturo (1 del cvetoče rastline, na drobno zrezane, se namoči z 9 deli špirita). 2—3 žlice arnikove tinkture na 1 liter prekuhane vode daje tekočino za izpiranje gnojnih ran ali za obkladke na ranjene, otolčene, pomečkane ali kakorkoli poškodovane telesne dele. Istotako služi arnikov čaj ali zavrelica. Bezeg (sambucus nigra). Mlado listje in še bolj cvetje je splošno v rabi kot čaj proti prehladom. Bezgove jagode se na-pravljajo prav kakor maline v bezgov sok, ki je prijetna pijača, posebno pri vnetnih boleznih. Suhe bezgove jagode služijo kakor borovnice proti driski. Borova kislina je bel prašek, ki se raztopi po eno žličko na četrt litra prekuhane vode. Podobno se rabi boraks, ki je borovokisli natrij. Oboje se rabi kot neškodljivo razkužilo za usta, nos, oči itd. Borovnica (vaccinium myrtillus). Suhe jagode same ali razkuhane v obliki čežane so od nekdaj v rabi proti driskam, V iste namene delajo iz njih žganje in vino. Suho borovnično listje pa daje čaj, ki ga poskušajo proti sladkorni bolezni. Breza (betula alba) ima v svojem mladem listju neki sok, ki žene na vodo. Čaj iz brezovega listja se rabi uspešno proti nekim vrstam vodenice. Brinove jagode (juniperus communis) jemljejo v usta, da si popravijo slab okus v njih. Nekaj jagod redno na dan odganja vetrove. Čaj iz zdrobljenih brinovih jagod ali svežih brinovih vršičkov (poganjkov) žene na vodo in se rabi pri nekih vrstah vodenice in zoper kamenje v žolčnem mehurju ali obistih. Bučno seme (cucurbita maxima), oluščeno in zdrobljeno, s sladkorjem in vodo zmešano, daje mleku podobno tekočino, ki je zelo prijetna pijača pri vročinskih boleznih prav kakor mandeljnovo mleko. 20—30 zrn, dobro prežvečenih, odganja časih tudi trakuljo. To neškodljivo sredstvo je priporočati zlasti proti otroškim trakuljam. Čarovna moka je semenski prah navadnega lisičjaka (lycopodium clavatum). S tem lahkim prahom posipljejo matere svoje dojenčke. Za občutljivo kožo je ta štupa preostra, dasi dobro suši. Čreslo, in sicer posušena lubad še gladkih hrastovih debel ali vej, vsebuje čreslovino (tanin). Čreslova zavrelica (čaj) je dobro sredstvo proti vsem rastlinskim strupom, proti griži in krvavitvam. Istotako se rabijo hrastove šiške in želod, ki daje žgan namestek zrnate kave in je prav priporočljiv pri driskah. Črna ali kapucinska murva (morus nigra). Sok iz črnih murv, napravljen kakor malinov, dobro služi pri raznih vnetjih v ustih in goltu. Fige, posušene, kakršne prodajajo v vencih, so marsikomu uspešno čistilo. Nekaj (3—7) jih je treba, dobro prežvečene pojesti zvečer. Rabi se tudi figov sok. Galun je ali v prozornih kristalih ali žgan kot bel prašek. Kot 1—2 °/0 (odstotna) raztopina za grgljanje, spiranje ust, nosa in drugih duplin pri vnetjih in zasliženostih. Z galunom žgo tudi stare rane, ki se nočejo zlepa celiti. Gladež (ononis spinosa) ima v svojih korenikah snovi, ki ženejo na vodo. V ta namen se rabi čaj iz gladeževih korenik. Gorčica (sinapis alba) ima v svojem semenju neko močno olje, ki zelo draži kožo. Zato se rabi gorčična moka, z mlačno vodo zmešana, za obkladke na boleča vneta mesta (zlasti pri zbadanju v prsih). Gornik ali medvedji grozdič (arctosta-phylos uvae ursi) daje v svojem listju čaj, ki se rabi pri raznih mehurnih vnetjih in krvavitvah. Grenka sol je žveplenokisli magnezij. Vse magnezijeve in vse žveplenokisle soli imajo odvajalni vpliv. Tako magnezija (magnezijev okis ali žgana magnezija), ci-tronovokisla magnezija, žveplenokisli natrij ali kalij. Grško seno je moka iz zmletega ali stolčenega semena nokote ali Device Marije kožuščka (trigonella foenum graecum). Kot redka kaša se rabi za tople obkladke na tvore in vnete rane, kot čaj za grgljanje, za obkladke pri trodu (izstopu črevesa) in vlive pri vnetju danke. Hofmanove kapljice so zmes vinskega cveta ali špirita in etra. Podobna je ko-lonjska voda, ki vsebuje dišavne izvlečke in etre raznih rastlin, ponajveč pomarančne skorje. Rabita se kot vonjava in pri omedlevicah. (Poškropi se obraz, sence.) Janež (pimpinella anisum) se rabi kot seme za čaj proti krčem v črevesu in vetrovom. S sladkim janežem napravljajo tudi razno žganje. Janež primešavajo za vetrove med kruh. Kafra, raztopljena v špiritu ali olju, se uspešno rabi za vtiranje ali vdrgavanje pri revmatičnih bolečinah in za okrepitev mišičja. Kafrni cvet se jemlje po kapljicah (10—15) proti slabostim in krčem. Kalijev permanganat je temnovijoli-časta sol v obliki drobnih igel, ki se počasi tope v vodi. Najbolje je imeti močno raztopino kalijevega permanganata napravljeno; od te se vlije v razkuževalno tekočino toliko kapljic, da postane tekočina svetlorožnata. Rabi se za razkuževanje kože, jemlje tudi zoprn duh, dela pa na perilu madeže, ki jih je težko odpraviti. Kamilica (matricaria chamomilla) se loči po močnem in prijetnem duhu in po svojem votlem cvetnem košku od podobnih, a manj ali nič vrednih cvetic. Posušeno cvetje nam daje čaj, ki tolaži bolečine v trebuhu otrokom in odraslim, naj si bo od prehlada ali iz drugega vzroka. Vrečice z oparjenim cvetjem, pokrite z volneno ali flanelasto ruto, nam služijo v isti namen. S kamiličnim čajem spiramo oči, usta, nos ter grgljamo ž njim. Kis ali ocet sam ali zredčen za ob-Idadke ali ovitke. Kisov eter, močno in prijetno dišeča tekočina, se rabi za njuhanje pri omedlevicah ali pa se uživa po kapljicah zoper slabosti. Kislica (rumex acetosa) se rabi kot prikuha ali pa čaj za čiščenje krvi in odvajanje na vodo. Komarček ali koromač (foeniculum officinale). Seme se rabi kot čaj zoper vetrovno napenjanje. Namakajo ga tudi v žganju. Kostna moka je dobro sredstvo proti mehčanju kosti, kakršno se pojavlja pri majhnih otrocih, pri doječih ženah in po kakih hudih boleznih. Zadostuje, da jo rabimo v takih primerih 2—3 krat na dan po eno noževo ost. Svarilen zgled: Oče je dajal svoji hčerki, ki je hudo obolela za omeh-čanjem kosti, več časa kostno moko v preveliki množini. Kosti so se kmalu tako strdile, da je deklica v rasti zastala in še kot 30letna imela višino 6—7letne deklice! Košutnik ali encijan (gentiana lutea). Korenika te planinske cvetke se rabi v obliki tinkture (v špiritu namočena) ali kot čaj za okrepitev želodca in zoper splošno oslabelost. Kozja črešnja ali psikovec (rhamnus cathartica) ima za plod jagode, ki se da iz njih kakor iz malin napraviti sok, ki je prijetno in dobro čistilo pri telesnem zaprtju. Krčna zel ali šentjanževa roža (hype-ricum perforatum). Suho cvetje se rabi kot čaj proti krčem in pri jetrnih boleznih. Krhljika (rhamnus frangula) ima v svojem lubadu dobro čistilo zlasti pri ponavljajočem se zaprtju. Čaj iz posušenega krh-ljikovega lubada vpliva polagoma; če se pije zvečer, nastopi učinek prihodnji pred-poldan. Laneno seme (linum usitatissimum) se rabi za tople obkladke. Čaj iz lane-nega semena je v rabi proti mehurnim vnetjem. Lapuh (tussilago farfara). Suho listje se uporablja kot čaj proti kašlju in bolečinam v prsih. Lipa, velikolista in malolista (tilia grandifolia et parvifolia). Cvetje daje izvrsten čaj pri prehlajenjih. Lučnik ali papeževa sveča (verbascum thapsiforme) .Veliko rumeno cvetje se rabi za čaj zoper zasliženje in kašelj. Malva, rožni slez (althaea rosea) nudi s svojim cvetjem dober čaj za grgljanje, izpiranje ust, nosa in oči ter se pije zoper zasliženost. Mana je strjen sok malega ali mano-vega jesena (fraxinus ornus), ki je sam na sebi zakuhan dobro čistilo za majhne otroke. Materna dušica (thymus vulgaris), znani vrtni dišavni grmiček, ima v svojem soku dobro sredstvo proti hudemu kašlja-nju. Sok ali čaj se rabi proti oslovskemu kašlju. Melisa (melissa officinalis) daje s svojim listjem čaj, ki miri splošno in posebno pa bolečine v spodnjem truplu. Iz meliso-vega listja delajo cvet (špirit), ki se rabi v iste svrhe po kapljicah (10—20). Meta (mentha piperita), posušena rastlina, se rabi kot čaj, ki pospešuje prebavo, odganja vetrove, miri želodec in črevo. Oglje, in sicer lipovo, stolčeno v droben prah, ali pa oglje iz živalske krvi, je dobro sredstvo proti vetrovni napetosti, driski in griži. Vrhana žlička se vzame na čašo prekuhane vode ali čaja večkrat na dan. Oglje je treba hraniti v dobro zama-šeni steklenici, ker se navzame duhov in vlage ter izgubi učinkovitost. Olja: Brinovo olje se rabi za vtiranje pri revmatičnih bolečinah in za mazanje. Kafrno olje služi v iste svrhe. Laneno olje se rabi kot zmes z apneno vodo za hladilno mazilo zlasti pri opeklinah. Ricinovo olje je znano čistilo. Omela (viscum album), znana zaje-davka na drevju, daje posušena čaj, ki ga rabijo pri notranjih krvavitvah. Otrobe, pšenične in druge, rabimo oparjene ali suho zgrete za obkladke na boleča mesta. Otrobova zavrelica je dobra za čiščenje in umivanje vnete kože, ki ji sama voda škodi, kakor se večkrat dogaja pri otrocih, ko dobe »živo kožo«. V ta namen še bolje služijo mandeljnovi otrobi. Dobre in ščiščene otrobe rabijo tudi kot čistilo. Pelin (artemisia absinthium), in sicer cvetoča rastlina, daje čaj ali tinkturo ali vino, ki krepi želodec in vzbuja slast do jedi. Planinski mah ali islandski lišaj (ce-traria islandica) se uporablja kot čaj proti zastarelemu zasliženju pljuč in za ^pospeševanje f;eka. Plešec (capsella bursa pastoris) je znan plevel, ki posušen daje čaj zoper krvavitve raznega izvora in se rabi za obkladke na krvaveče rane. Preslica (equisetum arvense), in sicer smrečici podobna rastlina, daje čaj zoper razne težkoče v mehurju, zlasti pri zaprtju seči (vode). Tudi proti raznim krvavitvam je tak čaj v rabi. Obkladki z oparjeno pre-slico služijo v iste namene. Rosika (drosera rotundifolia), neznatna, a po svojem življenju znamenita rastlina, ker je žužkojeda, vsebuje v svojem soku zdravilo proti oslovskemu kašlju. Rožmarin (rosmarinus officinalis). Posušene cvetoče vejice se rabijo kot čaj, ki krepi srce in žene na vodo. Ponekod namakajo rožmarin v vinu, ki ga rabijo v iste namene. Ruta (ruta graveolens) je na glasu, da kot čaj pomirjevalno vpliva na živčevje, ako je razdraženo, in ga krepi, ako je oslabelo. Sladka korenina (polypodium vulgare) daje zrezana čaj zoper hripavost in kašelj. V iste namene se rabi tudi prah in sok iz sladkega lesa (glycyrrhi glabra), ki pa ne raste v naših krajih. Slez (ajbiš) (althaea officinalis), in sicer vsa cvetoča rastlina, ne samo korenike, daje čaj zoper prehladne zasliženosti, zlasti proti kašlju. Tak čaj se rabi tudi za grglja-nje in obkladke. Špajka (valeriana officinalis) nudi v posušenih korenikah dober čaj zoper krče in vetrove. Največ se uporablja proti razburjenosti in živčni oslabelosti. Radi zoprnega duha se dodaja špajkovi korenini me-lisno listje. Trpotec (plantago lanceolata) s špica-stim listjem daje sok ali pa čaj zoper bolezni z zasliženjem in kašljanjem. Vijolica, in sicer dišeča (viola odorata), daje s svežim ali posušenim listjem čaj zoper hud kašelj. Tak čaj se rabi tudi za grgljanje. Vinski kamen, sčiščen, je vinskokisli kalij, ki je lahko čistilo. Z njim delajo tudi prijetno čistilo v obliki šumečega praška. Vodenčev nadokis je vodi podobna tekočina,* ki vsebuje dvakrat toliko kisleca ko navadna voda, zato lahko oddaja kislec in s tem razkužuje. To razkužilo je treba hraniti dobro zamašeno in v temnih posodah, ker se sicer hitro razkroji. Namesto vodenčevega nadokisa so v rabi tudi drugi nadokisi, n. pr. magnezijev nadokis, v podobne svrhe. Zlati grmiček ali tavžentroža (ery-thraea centaurium). Cvetoča rastlina daje posušena čaj, ki je na glasu zoper razne želodčne težkoče, zgago in netečnost. Žajbelj ali kadulja (salvia officinalis). Čaj iz cvetoče rastline je uporaben za. grgljanje, izpiranje ust in ran. Od nekdaj sluje žajbljev čaj ali sok iz svežih rastlin proti zastarelemu zasliženju in dolgotrajnemu potenju. Dodatek. Zdravilni čaji po lekarniških predpisih. Blagodišeči čaj: Metovo listje, zel ser-pyllum, materna dušica, sivkovo (lavend-lovo) cvetje, vsakega po 2 dela; dišečih nageljnov in cveb po 1 del. Kot dodatek za kopeli ali obkladke. Čaj za odvajanje vode: Ricinove jagode, luštrekova korenika, sladki les in gladeževa korenika na enake dele, 1—2 žlički na čašo vode za čaj. Čistilni čaj: Senovega listja 16 delov, bezgovega cvetja 10 delov, koromačevega in janeževega semena po 5 delov, vinskega kamna 2*/2 dela, vinske kisline 1 l/2 dela. Eno žlico na čašo vode za čaj. Mečilni čaj: Slezovo in malvovo listje, medena detelja, kamilično cvetje in laneno seme na enake dele. Zavrelica za vroče obkladke. Prsni čaj: Slezovega listja 40 delov, sladkega lesa 30 delov, slezove korenike in ječmena po 10 delov, lučnikovega, mal-vovega, purpeličnega (divjega maka) in semena zvezdnatega janeža po 1 del. 1—2 žlici na čašo vode za čaj. Slezov čaj: Slezovega listja 10 delov, slezove korenike 5 delov, sladkega lesa 2V2 dela, malvovega cvetja 1 del. 1—2 žlički na čašo vode za čaj. Voda za odganjanje vetrov: Kamilič-nega cvetja 100 gramov, pomarančnega luba, limonovega luba, listja konjske mete, kuminovega, koriandrovega in janeževega semena po 30 gramov na 4 litre vode. Ob koncu tega skromnega spisa me ni sram priznati, da me je stalo sestavljanje nepričakovano mnogo truda, ker poleg jezikovnih težkoč sem se moral oprezno ogibati velike nevarnosti, da ne bi nikomur nič škodil, ko sem hotel slovenskim družinam kar največ koristiti. Upam, da bo naša dična Mohorjeva družba oskrbela že v bližnji prihodnosti obširno knjigo s slikami o rastlinstvu s posebnim oziroma na zdravstvene potrebe slovenskega ljudstva. Srbska »Slava« Tebi, ki bereš te vrstice! Ali ti je kdaj napravila Mohorjeva knjiga že to ali ono veselje? Če ti ga je, potem ne pozabi tehle stvari: 1. Nekdaj so morali biti možje, ki so rekli: Treba je pričeti pisati knjige za tiste ljudi, ki govorijo isti jezik, kakor ga ti govoriš. To delo jim navadno ni neslo ni-kakega dobička, pač pa jim je povzročalo brezštevilno skrbi in težav. Vendar so pa ti ljudje ustvarili naš slovenski književni jezik in pokazali, da smo tudi Slovenci narod, ki je kakor vsak drug izobražen narod sposoben, da se pogovarja med seboj ne samo osebno, ampak tudi na stokilometrske razdalje — s pomočjo pisane in tiskane besede. Ne pozabi, da si tudi ti član tega naroda, da si Slovenec! 2. Ko bereš knjigo, ki jo imaš sedaj v roki, se zavedaš, da je ne bereš sam. Bralo jo bo najmanj sto tisoč ljudi. Res nima Mohorjeva družba več blizu sto tisoč naročnikov, kakor jih je imela pred petimi leti, a lahko računamo, da bere vsako knjigo poleg tistega, ki jo je plačal, vsaj še eden. Vseh teh sto tisoč, ki bodo brali Mohorjeve knjige, je s teboj nekako v duševnem sorodstvu. Morebiti prideš v stik s Slovencem, ki je doma na Koroškem, na Goriškem, ki je živ^l na Hrvaškem, v Srbiji, v Ameriki, pa je bil naročen na Mohorjeve knjige: takoj bosta o mnogih stvareh enako mislila, poznala bosta iste povesti, iste poučne razprave, iste šale, iste slike. Vsak, ki bere Mohorjeve knjige, je torej tvoj duševni sorodnik. Čim več ljudi bo bralo Mohorjeve knjige, tem več boš imel duševnih sorodnikov, tem bolj si bomo vsi Slovenci med seboj duševno sorodni, t e m enotnejši narod bomo torej Slovenci! Zato pa: pomagaj nam pri delu, da učvrstimo in pomnožimo vezi, ki vežejo nas Slovence med seboj! Pomagaj nam pri dosegi smotra: v vsako slovensko hišo Mohorjeve knjige! V vsako, pa naj stoji na Koroškem ali na Primorskem, med beneškimi Slovenci ali v Ameriki! Morebiti poznaš znanca, ki še ni Mo-horjan, pa bi postal, če bi ga kdo izpod-budil. Stori to! 3. Če skušaš pridobiti koga za Mohorjevo družbo, ne glej ne na njegovo strankarsko pripadnost in ne na njegov stan! Mohorjeva družba je za vse stranke in za vse stanove. Saj smo si kljub tem razlikam vendar bratje, sinovi ene matere, Slovenije. Prav za prav je Mohorjeva družba nam vsem še toliko bolj potrebna, čim bolj smo politično in stanovsko razdeljeni. Kajti tem bolj so nam potrebne stvari, ki so nam vsem skupne. Čim enotnejši, tem močnejši! 4. Tistemu, ki ti pravi, da za knjige nima denarja, pa povej tole. Če vpraša kdo tobakarja, ali se mu ne zdi škoda, izdati toliko denarja za dim, mu bo odgovoril: »Tobak ima svoj denar.« S tem hoče reči, da tisti, ki kadi, radi tega nima nič manj denarja. Tej trditvi bi se dalo sicer prav uspešno oporekati. Brez pretiravanja pa lahko rečeš: »Mohorjeva družba ima svoj denar.« S tem da boš bral Mohorjeve knjige, boš v tej ali oni obliki i prihranil tistih par papirnatih dinarjev, .jki jih boš plačal kot članarino. Sam boš [rajši ostajal doma, pa tudi tvoji otroci in Iposli. Dobil boš v knjigah ta ali oni na-hvet, ki bo več vreden nego skromna čla-I aarina. 5. Slovenci bi mnogo laže postali duševno enoten narod, če bi bili vsi v isti državi. Tudi Mohorjeva družba bi se laže širila, če bi ne bilo med nami državnih mej. Zato pa ne pozabi: vsi, ki govorimo slovensko in ki prebivamo na strnjenem slovenskem ozemlju, imamo po naravi pravico, da pridemo zopet skupaj v eno državo. »Pravica«, ki nas je raztrgala med tri države, ni bila nikaka pravica! Narava se ne da premagati. Tudi narave našega naroda ne sme premagati nobena sila, da bi vedno in vedno ne želel, da pride zopet v skupno državo. Prej ali slej mora torej priti čas, ko bomo vsi Slovenci združeni v isti državi. 6. Za sklep pa kratko povestico iz Krekovega življenja! Bilo je med prvo balkansko vojno, pozimi leta 1912/13. Takratni župnik na Jesenicah dobi Kreka v tamošnji kolodvorski restavraciji. »Kam?« — »Na Dunaj. Grem preko Celovca. Kaj pa ti?« — »Nocoj imam predavanje v društvu.« — »Ali hočeš, da predavam jaz namesto tebe?« — »Hvala ti lepa, če to storiš!« — In župnik je poskrbel, da se je zbralo precej občinstva. Krek je pričel ljudem razlagati, kaj je — ljubezen (začetek predavanja je zbudil med mladimi poslušalci in poslušalkami živahno zanimanje); nadaljeval in končal pa je z ljubeznijo do — bratov na Balkanu. »Jaz ljubim tisto stvar, ki mene izpo-polnuje, ki odgovarja kaki moji potrebi, ki meni ,paše'. Tako ljubim starše, brate in sestre, ker se v posebni meri skladajo in strinjajo z menoj. Tako ,paše' meni rojstna hiša, domača peč, okoli katere se zgrinjamo bratje in sestre. A domača hiša mi ni zadosti. Moja ljubezen hoče več. Raztegne se tudi na domačo vas, ki bolj odgovarja potrebam mojega srca nego sosedna vas. V rojstni vasi imam znance; njene hiše, travniki, hribi so se mi vtisnili v srce že kot otroku. Med njenimi prebivalci se čutim prostega, domačega, ljubljenega. Moja ljubezen gre še dalje. Ne ostane pri rojstni vasi, raztegne se naprej na domačo župnijo z njeno cerkvijo, v kateri se shajamo znanci iz širšega okrožja. A domača župnija ne stavi meje moji ljubezni. Mojemu srcu ni samo rodna dolina dražja nego druge, tudi domača dežela prednjači v njem pred sosednimi pokrajinami. A tudi pri domači deželi se ljubezen ne ustavi. Moja ljubezen gre preko njenih mej v tiste kraje, kjer stanuje isti rod kakor v mojem rojstnem kraju. Kod pa stanuje isti rod kakor mi? To nam kaže tek naših rek. Povsod, koder tečejo naše reke, povsod tam se je naselil tudi narod, čigar jezik razumemo. Treba nam je iti kar za Savo in Dravo proti vzhodu in povsod bomo našli rod, ki se našemu srcu v posebni meri prilega. Naše reke pa tečejo proti Belgradu in Črnemu morju. Ob naši Savi biva od Triglava do Črnega morja bratski narod, med katerim se čutimo bolj domače nego kjerkoli drugod na svetu.« d) Tiho polje. Tiho polje — tihe sanje, Nje molitve — cerkve bele — Čredo gnal oblakov belih zlato žito — šepetanje v tajni mrak so oživele mimo zvezdic zakesnelih zemlje matere zvečer. in zvonile božji mir. mesec mladi je pastir. .. Gustav Strniša. Razvaline starega oltarja na Sveti gori pri Gorici. Človek — V 16. stoletju in še pozneje so po goriških ljica: Vrag da je v Benetkah po zgledu visoke svojo šolo, se izdal za magistra (učitelja), tem tedre (mize) tajnosti pri iskanju zlata, seveda za Tri sto let je že minilo, tri sto dolgih, dolgih let; bili so prečudni časi, takih ne pozna več svet. Po gorah je naših takrat pri zakladu cvel zaklad, kdor ga našel, ni ga dvignil — prepodil ga je sam škrat... Vrag premeten, ki po svetu duše v zanke je lovil, zlati sli visoko šolo je v Benetkah ustanovil. Ni iskal prostorov solnčnih, v temni kleti pod zemljo zbral je pisan avditorij, vsedel se za katedro. Vsedel se in koj magistra z resnim glasom je posnel: »Preden dalje nadaljujem, rad pogodbo bi imel! Znanje, ki vam bom ga nudil, ni vsakdanja stvar, jaz poseben sem magister, bodi tak še ekspenzar!« — »Dobro, dobro, mojster črni, zadnji, ki te zapusti, bodi ekspenzar — plačilo!« zvit sholar se oglasi. »Ste li zadovoljni?« vpraša vrag zlata željne. »Smo, smo, naš magister!« vsi mu v zboru pritrde. In peklenski je magister vstal in govoril: vseh pravil držeč se starih, je zlato slavil. In ko je ognjenovneto dokončal uvod, učence je peljal z besedo v gorski svet na izprehod. brezsenčnik. i gorah stikali Benečani za zlatom. Od tod ta prav-šole v Padovi ustanovil za take zlatoslednike sholarjem (učencem, avditoriju) razkladal izza ka-svoj navaden ekspenzar (plačilo) ene duše. Krn in Bogatin in Triglav z Matajurjem je naštel, grapo, vrh, uter in jamo slednjo je skrbno obšel. In da bi najdišča znana ko na dlani vsem bila, štor, ovinek, kamen, rože je navajal v znamenja. In še noč je upošteval: »Modri, modri plameni«, rekel je, »značijo mesto, kjer zaklad cveti!« In da ne bi jih uplašila ukleta kača, črna zver, navodil učencem svojim dal je na izber: Črne rokavice, snete dob-emu duhovnu z rok, in piščalko iz goleni, ž njo iz rebra lok, seme rože, ki pognala je iz groba prvi dan maja, priporočil je, in kresno noč pepel pobran. In še šibo mirovito in še stekleničico z vodo treh križpotnih vrelcev, med nočjo in dnem napolnjeno. Čarov takih in podobnih bilo cel register je, slednjič šolo svojo črno le končal magister je. In pekjenec zmagoslavno je ob katedri postal, čakajoč plačilo svoje, gledal je na živi val, ki se gnal je proti vratom in odprl jih na stežaj, da večernega je solnca sinil v klet sijaj. Vsi odšli so in še zadnji se odpravljal je sholar, vrag za njim in ga je zgrabil: »Stoj, moj ekspenzar!«. — »Jaz? Kako? Saj nisem zadnji!« se začudil je dijak. »Zadnji, zadnji. Z mano pojdeš!« vanj je silil vrag. Vrag pogledal je po kleti, ugledal senco in na njo vrgel se, jo utrgal in sholarju zmoto je priznal svojo. — — Od tedaj po naših gorah dolgo, dolgo vrsto let hodil je sholar-brezsenčnik in osrečeval naš svet. »Res, magister, slabo vidiš, bolje, prosim te, poglej, in potem, če res sem zadnji, kar odkrito mi povej!« Koder videl je potrebo, koder videl je skrbi, z zlatom revežem preganjal jih je vse do konca dni. — Tri sto let je že minilo, kar se je gajalo to, kdor verjeti meni noče, naj pogleda v — kroniko! Joža Lovrenčič. m Balada. Po planini lučka gre, lepa modra lučka gre, v modro lučko z okna zre žalostno dekle. »V oknu nagelj, rožmarin, v srcu mojem je pelin: eno leto, dve in tri čakam te, a tebe ni! . . . Ali si v Karpatih pal, ali v Rusiji ostal, ali je naš Doberdob tvoj prezgodnji grob? Eno leto, dve in tri tebe ni in pošte ni. . . O, da še te uzrla bi, rada potlej umrla bi! . . .« i Ko da ve za njeno bol, lučka bliža se nizdol, bliža se in obstoji — v oknu dekle prebledi. V modri lučki — znan obraz in dekle zasliši glas: »Ali nagelj, rožmarin meni cveteta v spomin?« — »Tebi!« — je še dihnila deklica in utihnila . . . Zvezda se je utrnila, lučka v grob se vrnila . Joža Lovrenčič. Kam pa greš Kam pa greš tak pozno, kosec, saj je kosa že rujava, travica ti je zvenela, tudi luna ni več prava. Luna taka ali taka, koso bodem že nabrusil, naj bo trava ovenela, jaz se bodem ž njo poskusil. France Bevk. Svetovni politični dogodki. V. Š a r a b o n. IŠpi|pi]reteklo leto je bilo leto posveto-la&ISil van' (konferenc). Glavni pojav l|l$®| na teh konferencah je bil trdo-If^CTfčIl vraten boj med Anglijo in Francijo. Anglija hoče obdržati svoje mesto kot prva svetovna sila in hoče dobiti v Evropi za svojo trgovino ugodna tla; to se ji ne posreči zmeraj. Francija se krčevito drži mirovnih pogodb, doseže vselej svoj cilj in je svoje stališče utrdila tudi s pametno orientsko politiko. Glede Nemčije sta si Anglija in Francija popolnoma nasprotni; Anglija je prijenljiva in dobrohotna, Francija trda. 0 tem razmerju primerjaj tudi lanski »Koledar« str. 50. — Tudi glede Rusije ne moreta priti do zadovoljivih zaključkov. Zmaga Turkov nad Grki v Mali Aziji ju je pa zopet združila, seveda je moral prej pasti Lloyd George (Džordž). Nemčija se bori z notranjimi tež-kočami, njena marka je zlasti v zadnjih tednih silovito padala, Rathenauov umor je notranja nasprotstva poostril in povzročil nove spore med osrednjo vlado v Berlinu in pa med Bavarsko. Reparacijsko vprašanje o vojni odškodnini in o popravi škode, ki jo je napravila vojska in ki razburja ves svet, še ni rešeno. V 11 a 1 i j i so fašisti s svojim nastopom nudili svetu precej nenavaden pojav. Ameriška Unija gleda na evropske razmere bolj od strani, njo zanima v prvi vrsti vprašanje petroleja. Kjerkoli pride to vprašanje na dnevni red, takoj se oglasi tudi sicer tihi ameriški zastopnik. To so glavni činitelji svetovne politike. Drugi smejo razvoj samo zasledovati in morajo paziti, kdaj je treba priskočiti in zagrabiti za to ali ono ugodno priliko. Sledili smo pri tem pregledu v prvi vrsti Egelhaafu-Haugu. I. Konference. Koncem leta 1921 so sklenili na gospodarski konferenci v Parizu ustanovitev mednarodnega konzorcija za zboljšanje gospodarskih razmer v Srednji in Vzhodni Evropi, predvsem v Rusiji; denar naj bi dali Anglija in Francija. Sklepe te konference je prehitel poznejši razvoj dogodkov. Koledar 1924. 1. Konferenca v Cannes. Prišlo je leto 1922. Na konferenci v Cannes — ob južnem francoskem obrežju —, otvorjeni 6. januarja, so na predlog Lloyda Georgea sklenili, naj bo prvi predmet posvetovanja vprašanje ozdravljenja Evrope in naj se skliče v ta namen svetovna gospodarska konferenca. Nato so govorili o plačilnih dolžnostih Nemčije in so povabili na konferenco tudi nemškega ministra Rathenaua. Obenem so se pričeli med Lloydom Geor-gem in Briandom razgovori o angleško-francoski pogodbi glede varstva evropskega miru; ta pogodba naj bi bila začetek splošnega »božjega miru« in v dosego tega namena se je hotela odreči Anglija vsem denarnim terjatvam glade Nemčije in glede Francije, ki ji je tudi dolžna. Nadejali so se, da bi v tem slučaju črtala tudi Amerika svoje evropske terjatve. 9. januarja se je Lloyd George ves vesel izrazil, da pogajanja prav zadovoljivo potekajo. 11. januarja je določil vrhovni svet dnevni red svetovne gospodarske konference, ki naj bi se vršila v Genovi, in istega dne so se začeli posvetovati tudi z Rathenauom. Pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega: 11. januarja popoldne je odpotoval Briand v Pariz, kjer se je bilo njegovo stališče poslabšalo; in ko je 12. januarja razlagal Rathenau vrhovnemu svetu gospodarski položaj Nemčije, je prišlo poročilo, da je Briand odstopil. Sejo so prekinili in konferenca v Cannes je bila končana. Briandov naslednik je bil Poincarž, ostrejši nasprotnik Nemčije kakor Briand. 2. Med Cannes in Genovo. Sledili so potem razni govori v parlamentih, pošiljali so obvestila sem in tja, prerekali se, ali je konferenca v Genovi potrebna, in če je, v kakšni smeri naj se giblje; tudi Amerika je posegla vmes. Na sestanku v Boulogne dne 25. februarja se je Anglija popolnoma vdala Franciji in je priznala francoske nazore, ki so šli za tem, da se konferenca omeji samo na gospodarska vprašanja; Lloyd George in Poincare sta določila za Genovo 10. april kot prvi dan konference. Na to konferenco so povabili tudi Ruse. Da bi rešili razna druga vprašanja, tičoča se reparacij, je zborovala od 8, do 12. marca v Parizu konferenca finančnih ministrov. 9. marca je Amerika sporočila, da se konference v Genovi ne udeleži; poudarjala je zlasti, da so se izločila v Boulogne iz sporeda konference razna vprašanja, »brez kojih zadovoljive rešitve bodo glavni vzroki gospodarske krize delovali še naprej.« Posebna konferenca Male entente v Belgradu — končana 12. marca — in konferenca Poljske z baltiškimi državami v Varšavi — 18. marca — sta se marljivo pripravljali za Genovo; ukrepi so bili seveda vsi v francoskem smislu. Vrhu tega so imeli tudi Rusi konferenco s Poljaki in z zastopniki ruskih obrobnih držav v R i g i. Rusko odposlanstvo za Genovo je prišlo 1. aprila v Berlin in je bilo izredno gostoljubno sprejeto; dva dni pozneje je sprejel državni kancelar Wirth v prisotnosti Rathenaua in še enega ministra voditelja ruskega odposlanstva Čičerina in Litvinova; drugi dan sta bila pri zajutreku tudi še Radek in Joffe. Tiste dni se je tudi izvedelo, kakšne velikanske vsote je dobivala nemška komunistična stranka leta 1921 iz Moskve: vsak mesec pet milijonov zlatih mark in še 400.000 mark posebej za časopis »Rote Fahne« (rdeči prapor), velike vsote za »centralo sovjetov« v Berlinu, velikansko podporo za »zahodnoevropsko tajništvo« tretje internacionale v Berlinu in za dve komunistični založbi. (Primerjaj lanski »Koledar« str. 57.) Par dni prej, 29. marca, je nemški zunanji minister Rathenau omenil v nekem govoru, da je z omejitvami, sklenjenimi v Boulogne, iztrgano konferenci v Genovi srce; Poincare je začel boj z Anglijo in zvezda Lloyda Georgea ugaša. Poincare se je takoj oglasil in je rekel, če bodo v Genovi načeli kakšno prepovedano vprašanje, bo Francija konferenco takoj zapustila in jo s tem seveda tudi razbila. In ko je dajal 5. aprila francoskim pooblaščencem za Genovo nasvete, jim je ostro zabičil, da konferenca nikakor ne sme razmotrivati političnih vprašanj, temveč se mora omejiti samo na gospodarska vprašanja. Za glavnega pooblaščenca so določili justič-nega ministra Barthouja, zelo trdega in neodjenljivega moža. Tako je obdala Francija konferenco s celim vencem žičnih ovir. Tudi Lloyd George je takrat govoril in nasvetoval vsestransko potrpežljivost, češ, Evropa je tako bolna, da se bodo morali zdravniki večkrat posvetovati. 7. aprila je prišel Lloyd George v Pariz, 8. aprila je zapustilo nemško odposlanstvo Berlin, vodil ga je Rathenau, v Švici se je pridružil še Wirth. Rusi, pod vodstvom Krasina, so bili odšli že prej. Osem in dvajset evropskih držav, vse angleške kolonije in Japonska so se udeležile te svetovne konference; Amerika se je ni udeležila, tako tudi ne Turčija in Vatikan. Pač pa se je novi papež P i j XI. v pismu na genovskega nadškofa 8. aprila oglasil že naprej k besedi; opominjal je države, naj prineso nove žrtve na oltar skupnega blagra. 9. aprila so se posvetovali o postopanju pri zborovanjih, določili so za glavno delo štiri odseke in so pripustili vanje tudi Nemce in Ruse. 3, Konferenca v Genovi. V ponedeljek 10. aprila, popoldne ob treh, so slednjič otvorili tolikrat imenovano, tolikrat hvaljeno in tolikrat grajano konferenco v Genovi. Predsedstvo so dali gostiteljici Italiji in italijanski ministrski predsednik De F a c t a je imel uvodni govor, ki je bil seveda bolj splošnega značaja; rekel je med drugim: tu ni spominov na sovraštvo in na vojne občutke, tu ni prijateljev in sovražnikov, tudi ne premaganih in zmagovalcev, tukaj so samo ljudje in narodi, ki so se sešli v dosego visokega cilja. Lloyd George je govoril o velikanskem učinku, ki ga bo imela ta konferenca na ves svet; javno mnenje lahko vodimo, zaupanja pa ni, dokler v vseh deželah »psi še naprej lajajo, to renčanje mora prenehati«. — Mislil je na Francoze. — Obžaloval je, da Amerika ni zastopana; tista dežela, ki je bila odkrita iz Genove ven — Kolumb je bil Genovežan —, bi sedaj lahko odkrila Evropo, ves svet je gospodarska enota. Bar-t h o u je rekel, da ne bo govoril nobene besede sovraštva in da bo delal popolnoma odkritosrčno. Govorila sta še Belgijec in Japonec, nato pa nemški kancelar W i r t h. Omenjal je gospodarsko obolelost vsega sveta, ki jo je mogoče ozdraviti le s skupnim delom vseh narodov, in zato je treba gledati predloge z vidika skupnega cilja, ne pa samo z vidika lastne koristi. Občutljivi ne smemo biti. Dočim je bil njegov govor popolnoma prijenljiv in zmeren, je pa Č i č e r i n vso stvar drugam obrnil. Z vabljivimi besedami je razlagal velekapitalistični družbi, kako neizmerno bogata je Rusija, kako lepe koncesije se dajo tam dobiti, da je Sibirija z bogastvom prenasičena itd.; govoril je o razorožitvi, se s tem laskal Lloydu Georgeu, zameril pa Francozom, ki takih vprašanj sploh niso dovolili; nato je prišel na načrt stalne »splošne konferen- ce«, ki naj nadomesti enostransko »zvezo narodov«. Z vsem tem je hotel izigravati Anglijo in Francijo drugo proti drugi. Takoj je planil B a r t h o u kvišku in se zavaroval proti obravnavanju vprašanj, ki so že v naprej postavljena z dnevnega reda. Če bodo Rusi še nadalje govorili o razorožitvi, bodo zadeli na najostrejši odpor Francije. LloydGeorgejepa lepo pomirjeval: Ni je na svetu stvari, ki bi bila tako polna razstrelivnih snovi, kakor je mirovna konferenca; stalna »splošna konferenca« je nemogoča in bi je nihče ne preživel itd. Program konference je že itak ogromen in nikar ne uhajajmo na stranska pota. Barthou je še enkrat naglašal, naj se drži konferenca dogovorov v Cannes, sicer bodo Francozi odšli. — Tako so se že prvi dan kregali, Delo konference so porazdelili že 11, aprila v odbore in pododbore in iz teh zadnjih je Francija hotela odstraniti Ruse in Nemce. V splošno začudenje so najvažnejše vprašanje, rusko, obravnavali v posebnem oddelku, brez Nemcev; Lloyd George je predsedoval, člani so bili pa Italijani, Francozi, Angleži in Belgijci, Kakor bomba je zato učinkovalo poročilo, da so bili sklenili medtem Rusi in Nemci posebno pogodbo v Rapallo pri Genovi. 17. aprila, na velikonočni ponedeljek. »Obe državi sta črtali preteklost in sta postavili temelj za bodoče skupno delo. Vzpostavili sta medsebojne diplomatične stike, črtali vse terjatve in zahteve iz časa vojske, postavili sta načelo, da si zagotovita državi vse prednosti, ki bi jih dali kaki tretji državi. Na mesto miru v Litovskem Brestu in dopolnilnih pogodb stopijo nove določbe, ki ne poznajo premaganih in zmagovalcev, ki dajo obema narodoma popolno enakopravnost in postavijo varen temelj za mirno skupno delo. Razmerje obeh držav do drugih se s to pogodbo nič ne predrugači. Če sta sklenili obe državi to pogodbo med konferenco, s tem ne zanikata konference in njenih ciljev, temveč sta prepričani, da bo ta sporazum bistveno olajšal dosego glavnega cilja konference, namreč končne vzpostavitve evropskega miru.« Takoj so bili Francozi po koncu in njih časopisje je očitalo Nemcem »nezvestobo« itd. Tudi Angleži so se narejali, kakor bi bili presenečeni. R a t h e n a u je 18. aprila odgovoril, da so prišli Nemci v Genovo z nevezanimi rokami in da niso mogli na konferenci sodelovati, ker so jih izključili od pogajanj z Rusi. Francozi zopet niso bili tihi, rekli so, da sta italijanska in angleška vlada pač vedeli o posebnih pomenkih Rusov in Nemcev, da je pa to čisto nekaj drugega kakor sklepanje pogodbe brez vednosti drugih. S tem bi se začelo pač vse spreminjati in Francozi, kot strogi zagovorniki vseh obstoječih pogodb, so morali biti samoumevno najbolj proti novi pogodbi. Angleži so se na tihem škodoželjno smejali, na videz so bili pa seveda zelo ogorčeni. Še 18. aprila so poslali zavezniki, ki so pritegnili tudi Malo entento, nemškemu državnemu tajniku pismo, v katerem izražajo začudenje, da je Nemčija na skrivaj, ne da bi bila obvestila druge države, sklenila sporazum z republiko sovjetov. Pismo našteva vse dokaze poštenega nastopanja zveznih držav napram Nemčiji in dokazuje njeno neod-kiitosrčnost. »Nemško postopanje ruši onega duha medsebojnega zaupanja, ki je neobhodno potreben za mednarodno skupno delovanje, in to je eden glavnih ciljev konference. Konferenca je razžaljena, ker je Nemci niso prej vprašali.« Zanimivo je, da so očitali neodkritosrčnost samo Nemcem, Rusov se pa niso dotaknili niti z besedico; se jim pač niso hoteli zameriti. Nemci so se opravičevali in Rathenau ;Je rekel, da je štirikrat govoril o tej pogodbi z iingleškimi odposlanci in da je hotel trikrat govoriti z Lloydom Georgem samim, da pa ni mogel do njega. Lloyd George je kakor po navadi tajil, da bi bil kaj vedel o pogodbi, Barthou je pa rekel, da ne bo prej sedel z Nemci skupaj, preden ne bo stvar razčiščena. Grmelo je še naprej, a grom se je oddaljeval. Že 20. aprila je rekel Lloyd George časnikarjem, da je spor poravnan in da na konferenci ne bodo več govorili o tem. Nemci so predlagali, naj bi se njih pogodba z Rusi vpletla v splošni morebitni sporazum, ki bi ga konferenca sklenila z Rusi, in angleško časopisje je govorilo o »skupni strehi« za obe pogodbi. Rusi so se pa tako delali, kakor bi se jih vse skupaj nič ne tikalo. Zavezniki so 23, aprila Nemcem pisali še enkrat, zaključek se je glasil takole: »Podpisani si pridržujejo pravico, da smatrajo vse pogoje nemško-ruske pogodbe za neobstoječe, če nasprotujejo že obstoječim pogodbam. Sicer pa smatrajo ta prigodek za enkrat za končan.« Pri tem je tudi ostalo. Nemci so izjavili, da pogodba ostane in da ni v njej nič, kar bi nasprotovalo določbam miru v Versailles. Stvar je zaspala. Sicer pa ta pogodba tudi Nemcev ni popolnoma zadovoljila. Očitali so Rathenauu, ki jo je podpisal — skupno s Čičerinom —, da je bil nasproti Rusom preveč popustljiv. Navzlic temu so bili pa Nemci pogodbe veseli, ker je bil to prvi samostojni korak Nemčije po vojski. Wirth je označil pogodbo kot prvo resnično mirovno pogodbo med dvema narodoma, ki sta si stala prej v krvavem boju nasproti; Lloyd George je dejal pri obedu angleških in ameriških časnikarjev dne 27. aprila, da jo ta pogodba opomin n.i Evropo, naj bo mirna, ker bi sicer »jezna Nemčija« »lačno Rusijo« lahko strahovito oborožila. Istega dne je pri obedu Rusov in Nemcev pozdravil Čičerin zastopnike »prve velike države, ki je stopila v normalne od-nešaje s sovjetsko republiko, in sicer na podlagi mirnega skupnega dela v blagor vsega človeštva«. Wirth je primerno odgovoril. Konferenca je v tem srditem boju in spričo posebnih pogajanj z Rusi skoraj popolnoma zaspala, 14 dni se niso kar nič posvetovali. Pokazalo se je veliko nasprotstvo med Anglijo in Francijo, pogajanja z Rusi tudi niso prišla naprej, bilo je pravo aprilovo razpoloženje. Tako je n. pr. 22. aprila Lloyd George, ves rdeč od jeze, udaril po mizi in grozil Franciji, da jo bo zaradi »brezkončnih kriz« spravil pred svetovno sodišče in da bo kmalu konec zveze obeh držav; 24, aprila sta pa sedela z Barthoujem skupaj v najboljši vinski razpoloženosti in je rekel Lloyd George, da je sporazum med Anglijo in Francijo »sklepni kamen evropske stavbe«. P o g a.j a n j a z Rusi, kakor rečeno, tudi niso mogla naprej. Predvsem niso hoteli Rusi prevzeti nobene obveznosti za dolgove prejšnje ruske države, dokler ni sovjetska republika pravno priznana od vseh na konferenci udeleženih držav. Francozi so takoj ugovarjali in ko je prišla stvar v pododbor, so francoski zastopniki odšli, pridružil se jim je Japonec. (Primerjaj lanski »Koledar« str. 53.) Že so sklenili v pododboru 1. maja nekak sporazum z Rusi glede nacionaliziranega imetja, napetost med Anglijo in Francijo se je videla odstranjena, 2. maja je Barthou odpotoval, nadomestoval ga je Barrere; a Belgija je nasproto\fala sporazumu in 2. maja popoldne je dobil Barrere brzojavko od Poincareja, naj se pridruži odporu Belgije in naj ne podpiše. Angleži so bili zelo razjarjeni in so imenovali ta korak »torpedni strel«. Prav tako jezni so bili Francozi, ko so 1. maja slišali, daje sklenila prva angleška p etrolej-ska družba Shell pogodbo z Rusi glede predpravic na petrolejske vrelce v kavkaških pokrajinah. Angleži so tajili, pa jim ni nihče verjel. Sploh danes vemo, da vsa konferenca v Genovi ni bila drugega kakor prikrit, a zato tembolj srdit boj za petrolej. Genova se je kopala v samih petrolejskih spletkah. Na zunaj, za ostali svet, so pa seveda govorili, tolkli ob mizo in imenovali zvezo Anglije in Francije »sklepni kamen«. V noči od 2. do 3. maja so izročili Rusom odgovor na njih spomenico, s pridržkom, da ga podpišeta tudi Belgija in Francija. Ti dve sta bili pa trdovratni. 11. maja so Rusi odgovorili; prezirljivo so obtožili dotedanje delovanje konference in so rekli, dane m o r e j o s k 1 e p a t i nobene pogodbe, dokler njih ponudbe nedobijo enakovrednih proti-ponudb. Financielne preporne točke za enkrat pustimo, so dejali. Odgovor je bil torej čisto odklonilen; Francozi so smatrali nalogo konference za končano in se niso hoteli z Rusi nič več pogajati — seveda ne, ker so imeli medtem Angleži že važne koncesije v žepu —. Lloyd George je hotel za zunanji svet vsaj malo peska v oči in so po dolgem prerekanju sklenili, da se bodo sešli izvedenci še enkrat, in sicer v Haagu na Holandskem. Povabili so tudi ameriško Unijo. Ta je pa 16. maja odklonila, češ, da njeno sodelovanje ne bo nič koristilo, če bo konferenca v Haagu samo po imenu druga, v resnici pa samo nadaljevanje brezplodnih genovskih bojev. Začeli so pospravljati. Ureditev vprašanja mej na vzhodu so prepustili zvezi narodov. V petek 19. m a j a je bila zadnja s e j a, Še enkrat je slišal svet visoko-zvočne fraze. Lloyd George je rekel, da je bila genovska konferenca najvažnejša v svetovni zgodovini. Gotovo, saj je bila njegovo delo. V resnici pa ni skoraj nobena svetovna konferenca tako malo naredila kakor genovska. Oglasili so se tudi še drugi, Barthou, Čičerin itd., zaključil je sejo De Facta. Konferenca se je izjalovila ob ponosu Francozov in njih čutu nezavisnosti. Imenujemo jo lahko angleško konferenco. Anglija je poskusila na njej spremeniti položaj, ki ga je ustvaril mir v Versailles, ne da bi ji bilo treba dosti žrtvovati. Radi tega konferenca ni imela tiste moralne opore, ki bi ji bila potrebna za uspeh. Zato tudi nikdar ni bilo opaziti skupnega nastopa proti francoskim zahtevam. Lloyda Georgea stališče je bilo zavoljo tega neuspeha precej omajano, tolažil se je z bodočnostjo. Francija je odšla s konference močnejša in ponosnejša, kakor je bila prej. To se je pokazalo tudi na naslednji konferenci, v Haagu, ki ni bila nič drugega kot nadaljevanje genovske. 4. Od Haaga do Lausanne. Tudi pred sklicanjem haaške konference je hotela imeti Francija neko jamstvo, da se bodo obravnavale samo zadeve, ki so bile po njeni volji, vse drugo pa da bo izločeno. In so ji tudi ugodili. Nato so imeli v Haagu predkonferenco, 15. junija, brez Rusov. Nemčija je bila zaradi pogodbe z Rusi v Rapallo itak izključena. Pač pa so se Rusi udeležili glavnih pogajanj, ki so se pričela 2 8. junija. Prišli so bili — kakor ttidi v Genovo — z namenom, da jih Evropa pri ureditvi notranjih ruskih razmer podpre z denarjem. Zato je bilo treba najprvo poznati pravi finančni položaj Rusije. To se je pa izkazalo kot skrajno težko. Vedeti moramo, da je imela predvsem Francija pred svetovno vojsko naložene v Rusiji velikanske kapitale in da je nova sovjetska vlada vso to lastnino zaplenila. Zato si tem laže razlagamo ne-voljo Francozov v Genovi, ko so zvedeli za ugodnosti, ki so jih dobili Angleži. Tu v Haagu so rekli Rusi, da je vrnitev zaplenjene lastnine slej ko prej odvisna od višine bodočih posojil (kreditov). Že 10. julija je prišlo iz Pariza poročilo, da so pogajanja pretrgana. Rusi so rekli, najprej denar, potem damo zaplenjeno lastnino nazaj; Francozi pa, najprej vrnite, potem vam pomagamo. Francosko odposlanstvo je, dobilo 15. julija povelje, naj počaka še en teden, če bodo prišli Rusi z novimi predlogi; če ne, naj pa odide. Na skupni konferenci 19. julija je pa rekel voditelj ruske delegacije Litvinov, da nima nobenih novih predlogov in da mora čakati štiri do sedem dni, preden jih od vlade dobi. Sedaj so vsa druga odposlanstva videla, da je vse to samo prazno zavlačevanje, in 2 0. julija popoldne se je tudi haaška konferenca brez uspeha zaključila. Ves ta čas se je pa vleklo vprašanje nemške odškodnine naprej. Nimamo povoda, da bi navajali imena, slika je zmeraj ista: Francozi so zahtevali, naj Nemčija plača, Nemci so odgovarjali, da ne morejo in naj zavezniki počakajo, Angleži so stali ob strani in dajali dobre nasvete, pravtako kakor leto prej. Zanimivo je opazovati, kakšno vlogo igrajo bankirji in kako pred njimi tudi politiki zlezejo pod klop. Ko je koncem maja zboroval v Parizu posojilni odbor, v katerem je imel glavno vlogo Amerikanec Pierpont Morgan, je pisal neki angleški časopis: »V pričakovanju, kaj bodo bankirji odločili, se je vse spremenilo«; državniki so morali počakati, dokler niso povedali bankirji svojega mnenja. Uspeha ta posvetovanja niso imela, vsaj trajnega ne. V zvezi z nemškimi odplačili je tudi odplačevanje medzavezniških vojnih dolgov, Amerikanci so bili že v februarju sklenili, da morajo biti dolgovi v 25 letih plačani. Na videz je šlo to na vse zaveznike, ki so bili Ameriki dolžni, torej tudi na Angleže. Smatrali so pa ta sklep tudi za nekak pritisk na Francijo, češ, boš vsaj videla, kaj se pravi plačevati. Francozi so si pa sklep po svoje razlagali in so rekli: tembolj moramo sedaj pritiskati na Nemce, ko bomo morali še Amerikancem plačevati. Pozneje so poslali Francozi odposlanstvo v Ameriko. Avgusta so prišli odposlanci nazaj, dosegli niso bili nič, Amerika je bila trda. Senator Borah je dejal: »O črtanju evropskih vojnih dolgov moremo govoriti šele takrat, ko se bo* Evropa po trdnem načrtu res razorožila.« Te besede so šle seveda na Francoze, ki o kaki razorožitvi niti slišati ne smejo. (Primerjaj lanski »Koledar« stran 52—54.) Sedaj so pa tudi Angleži izjavili, da bodo zahtevali od svojih evropskih zaveznikov toliko nazaj, kolikor bodo sami morali plačati Ameriki. To je šlo zopet na rovaš Francije, naj omili svoje zahteve napram Nemčiji, in angleški listi, tako Manchester Guardian, so to tudi odkrito povedali. Francozi si pa niso dali nič dopovedati in so tolmačili angleško napoved plačevanja vojnih dolgov tako kakor prej ameriško. Z Nemčijo so se pogajali naprej in ker so videli, da res drugače ne gre, so ji dovolili pod nekimi pogoji plačilni odlog do novega leta. Zopet je bila Anglija na strani Nemcev. Obenem so se pogodili začasno tudi o stvarnih dajatvah in o obnovi od vojske prizadetih krajev. Na nemški strani je vodil ta pogajanja znani veleindustrialec Stinnes. Medtem je bila nastopila v orientu velika izprememba, ki je potisnila zanimanje za nemško vprašanje v ozadje. Bližnji orient še vedno ni bil urejen, uredila naj bi ga o r i e n t s k a konferenca. Po dolgem obotavljanju so se sešli v Parizu 22. marca zunanji ministri Anglije, Francije in Italije, so svetovali Grkom in Turkoin premirje in so se začeli posvetovati o morskih ožinah — o Bosporu in Dardanelah. Zedinili so se na nekak predlog, ki so ga poslali v Atene, v Carigrad — tam je bil še sultan — in v Angoro, kjer se je nahajala turška vlada generala Kemala. Predlog je šel Turkom zelo na roko, Grki pa niso bili zadovoljni in so začeli na svojo pest z novo ofenzivo, z namenom, da zasedejo Carigrad. Obenem so oklicali samostojnost maloazijskega mesta Smirne. Turki so pa začeli 26. avgusta s protiofenzivo. Razbili so grško fronto in beg Grkov je bil strašen. Že 4. septembra je Kemal čestital svojim vojakom na izrednem uspehu in je pristavil: »Vaš sedanji cilj je Egejsko morje.« Istega dne so pa prosili Grki evropske velesile za posredovanje. Vedeti moramo, da so iz raznih vzrokov bili Francozi na strani Turkov, Angleži proti Turkom, Italija je pa previdno motrila razvoj dogodkov. Zato so bili Angleži za hitro posredovanje, Francozom se pa ni bogvekaj mudilo. Ko so pa ogražali Kemal paša. Izmed paša. prodirajoči kemalisti tudi po mirovni pogodbi v Sevres določeni in od evropskih čet zasedeni nevtralni pas okoli ožin, so morali poleg angleških nastopiti seveda tudi francoski in italijanski vojaki; ker popolnoma odbiti Angleže bi pomenilo za Francoze začetek pogube in Italija brez njih tudi nič ne opravi. Tedaj so vzeli Turki kot zaključek svojega zmagoslavnega pohoda Smirno, 9. septembra, in štiri dni pozneje je pogorel grški, armenski in evropski okraj do tal; vršila so se pri tem strahovita grozodejstva. Angleško časopisje je valilo vso krivdo na Turke, francosko pa na Grke in Armence. 15. septembra so omenjene tri velesile opozorile Kemala, naj spoštuje nevtralni pas do končne ureditve. V tistih dneh je poročala angleška Reuterjeva brzojavka o brambi ožin proti vsakemu turškemu napadu, angleški listi so svarili Jugoslavijo, Rumunijo in Grško pred turško-bolgarsko zvezo, so se obrnili na svoje kolonije itd., so sploh hoteli na vsak način oborožen nastop proti Turkom; oziroma Lloyd Georgeva vlada je hotela to. Pa ni imela sreče; kolonije so odrekle in tudi Angleži doma niso bili vsi za tak nastop. Delavska stranka je izjavila na nekem zborovanju: Lloyd George je javna nevarnost za svetovni mir. Francija in Ita- lija sta bili proti oboroženemu nastopu in sta odpoklicali svoje čete od azijskega brega, tudi Jugoslavija in Ru-munija sta se izrekli proti vojaškemu odporu v Aziji. Francoski sklep, 18. septembra, je učinkoval v Londonu kot bomba in so ga proglašali Angleži kot nov udarec za entento in kot naj-resnejšo krizo po svetovni vojski. Vrhu tega je bila obnovila sovjetska vlada z noto z dne 14. sept. staro zahtevo Rusije, da se brez njene udeležbe ne more o ožinah sploh ničesar veljavnega sklepati. 18. septembra zvečer je nova Reuterjeva brzojavka zanikala vsak namen angleške vlade glede na kakšno vojsko in da gre samo za ojačeno varstvo nevtralnega pasu. Prihodnjega dne je prišel angleški zunanji minister Curzon v Pariz, K tej »prvi levanta-konferenci« so povabili tudi italijanskega poslanika. (Levanta je ime za bližnji vzhod.) Končala se je 23. septembra pozno v noč s povabilom na Turčijo, naj pride na mirovno konferenco; povabilo je Rusijo popolnoma izključilo. Dovolilo je kemalistom novo pridobitev: Vzhodno Trakijo, ni jim pa ugodilo v njih zahtevah glede Carigrada. Anglija se je odrekla s tem bistvenemu načelu svoje orientske politike, ker je dovolila Turčiji zopet vstop v Evropo; Francija pa ni hotela tirati Anglije do skrajnosti, kajti London je še zmeraj boljši zaveznik kakor Angora. Zato je tudi francosko časopisje svarilo Turke, naj bodo zmerni in naj pridejo na mirovno konferenco, in francoski zastopnik Franklin-Bouillon je odpotoval v Smirno, da vpliva na Kemala. (Prim. lanski »Koledar« stran 60.) Že so vpadale kemalistične čete v nevtralni pas. Grozeča izguba Trakije je G r k e silovito razburila. Armada in mornarica sta se dvignili proti kralju in proti vladi; uporniki so vkorakali v Atene in kralj Konstantin, ki se je smatral za oviro v pogajanjih z zavezniki, je odstopil na ljubo prestolonasledniku. Oficirska vlada je brzojavila Venizelosu v Pariz, naj pride nazaj in naj prevzame »brambo narodne stvari«. Angleži so gledali padec Konstantina z mirnim srcem, njegova žrtev pa za enkrat ni imela uspehov. Letos je umrl. Ker kemalisti s svojimi vpadi v nevtralni pas niso hoteli nehati, so se začeli Angleži resno pripravljati; a Franklin-Bouillon je zadnjega septembra dobil od angorske vlade zagotovilo, da se bo udeležila predkonference v mestu M u d a n i a ob azijskem obrežju Marmarskega morja. Konferenca se je sestala 4. oktobra in je 10. oktobra zvečer dovršila svoje delo: Trakijo morajo Grki v 14 dneh izprazniti in jo začasno zasedejo zavezniki, dokler ne pride do končnega miru; pač pa pridejo v Trakijo civilne turške oblasti. Nevtralni pas morajo Turki zapustiti do končne ureditve. Ta pas so na novo določili. Anglija je bila sedaj zadovoljna, ker je bil ohranjen mir, in Lloyd G e o r g e je rekel, da se ji tega miru ni treba sramovati. Vkljub temu je pa moral 19. oktobra odstopiti. Njegov naslednik je postal Bonar L a w (Ld). Zdelo se je, da se bo bolj držal Francije, tudi glede Nemčije. Preden so se mogli zavezniki odločiti za kraj mirovne orientske konference, so Turki pridno delali, počim so jim v Mudaniji dovolili samo nastanitev policije v Trakiji, so šli kar preko tega in so re-krutirali tam domače prebivalstvo. Potem so odstavili sultana — v noči od 28. do 29. oktobra — in s tem spravili s sveta nestvor dveh turških vlad. Kalifat (muslimansko ali mohame-dansko duhovno oblast) so odločili od časti državnega glavarja in so rekli, da bo velika skupščina volila novega kalifa, Vse pogodbe od 16. marca 1920 naprej so proglasili za neveljavne. Za enkrat je bila Turčija republika, vajeti je pa imel v rokah paša Kemal. Na mesto carigrajske vlade, Visoka p o r t a imenovane, so poslali v Carigrad kot poveljnika pašo Refeda. Tako so se začeli Turki v Carigradu lepo nastanjati. Zopet se je pojavil spor med Londonom in Parizom. Francozi so odklanjali vsako nasilno odredbo proti Turkom, Angleži so bili za to, a sami na svojo pest niso hoteli nič odrediti. Ko so pa začeli Turki nastopati brez ozira na svoje francoske varuhe tudi proti njim samim, proti francoščini, proti vsem dotedaj obstoječim pogodbam itd., so postali tudi v Parizu bolj nervozni in so silili, naj se konferenca kmalu skliče. In ko je prišel turški poslanec Izmed v Pariz — 14. nov. —, so ga zelo hladno sprejeli. V Carigradu se je sultan M e h m e d V. pod angleškim varstvom dotedaj še držal, 17. nov. je pa ušel na angleško ladjo »Malaya« in ta ga je prepeljala na Malto, ki so mu jo določili Angleži za bivališče. S tem so si Angleži v mohamedan-skem svetu dobili dosti priznanja, ker smatrajo mohamedanci po večini sultana še danes za kalifa, naslednika Mohameda. (Prim. lanski »Koledar« str. 60.) V Angori so pa izvolili novega kalifa, princa Abdul Medžida, Poincare in angleški zunanji minister Curzon sta se sešla 19. nov. v Territetu ob Ženevskem jezeru z Mussolinijem kot zastopnikom tretje v orientu zainteresirane vele-vlasti. To je bil prvi nastop novega italijanskega voditelja v zunanji politiki. Za konferenco samo je bilo pa določeno mesto Lausanne (Lozan) ob istem jezeru. Dogovorili so se zlasti, da ne bodo dovolili Turkom nobenih novih pridobitev več. 5. Lausanne, Porenje in Poruhrje, petrolej. 20. novembra ob x\24 popoldne je bila otvorjena lausannska konferenca, ena najdaljših dosedanjih političnih kač. Mislili so, da bo kmalu konec, pa je prišlo toliko drugega vmes, da nazadnje ni nihče vedel, kako in kam. Najvažnejši dogodek naslednjih dni je bila stvoritev balkanskega bloka (zveze), 22, novembra. V Lausanne so bile povabljene namreč tudi druge države in pod predsedstvom jugoslovanskega zunanjega ministra Ninčiča so sklenili ustvaritev takega bloka; pristopila mu je poleg Rumunije, Jugoslavije in Grčije tudi Bolgarija, dotedanja prijateljica Turčije. Obljubili so ji prost dohod do Egejskega morja, ki bi ji ga Turčija-zmagovalka gotovo ne dala. Balkansko zvezo je pospeševala seveda najbolj Anglija; bila je pa tudi v korist balkanskih držav samih, ki niso mogle trpeti na svojem ozemlju turškega izzivanja. Takoj se je pokazalo, za kaj bo pri vsej stvari pravzaprav šlo. Začeli so razpravljati o ozemlju in so se ustavili pri mestu Mosul. Mosul je mesto v severni Mezo- Lord Curzon. Mussolini. Lausannska konferenca. Poincarč. potamiji, ob rekiTigris; na drugi strani te reke so razvaline starih Niniv. V okolici Mosula so odkrili v zadnjih letih ogromne petrolejske vrelce; in zaradi petroleja so bili šli Angleži v boj za Mezopotamijo. Petrolejsko ozemlje so prisodili po vojski najprvo Francozom, pozneje pa Angležem, ker je gledal takratni voditelj francoske politike Clemenceau le na Ren in na Sirijo. Mosul imajo Angleži v pesti, Turki so ga pa trdovratno zahtevali nazaj; kajti petrolej bi bil pri pogajanjih najboljši porok za ugoden potek. Kar na enkrat se je pa oglasil tudi ameriški zastopnik Child (izgovori Čajld), ki je najprvo samo opazoval. Povedal je 25. novembra, da hoče Amerika v orientu politiko »odprtih vrat«, to se pravi, da naj se lahko vsaka država vtika v tamošnje razmere, namreč v petrolej. Zato naj se odpravi trojni sporazum — Anglija, Francija, Italija — iz leta 1920, ki deli orient, razen malega koščka za Turčijo, večinoma med te tri'države. Angležev ta ameriška zahteva ni posebno zadela, ker so se bili pogodili z Američani glede izkoriščanja petrolejskih vrelcev v Kavkaziji in Mezopotamiji že poprej; angleška Shell - Company ter ameriška Standard-Oil-Company sta šli tukaj v sestrskem objemu na delo. Zato je Curzon lahko rekel, da je istega mnenja kakor Child in naj se opusti pogodba v San Remo iz leta 1920. Nerodno je bilo pa to za Francoze, ki so bili za Ren in za Sirijo prepustili Mosul in okolico Angležem. Zediniti se niso mogli. Pravtako tudi ne glede Zahodne Trakije, glede Egejskih otokov in glede »kapitulacij«; tako imenujemo pravice in varstvo tujcev ter njih podjetij v Turčiji. Njih zgodovina je že stara, že od prvih stikov Francozov s Turčijo naprej. Vprašanje morskih ožin je zahtevalo tudi navzočnost Rusov; najprvo je prišel Ra-kovski, 30. novembra pa Č i č e r i n in se je v govoru 4. decembra toplo zavzemal za turške zahteve. Pa tudi to vprašanje ni hotelo naprej. Zakaj ni Francija bolj podpirala turških zahtev in se je pridružila Angliji? Zato, ker so obljubili Angleži Francozom pomoč v vprašanju reparacij; časopisje je pisalo o »izenačenju med orientsko in re-paracijsko politiko«. Kako vpliva danes Mussolini. vsak pojav na svetu na druge! Če se v Ameriki kaj pripeti, čuti to vsa Evropa, nasprotno pa pravtako. Včasih tega ni bilo. Najhujše vojske so divjale druga ob drugi in ni bilo nobene zveze med njimi. Tako majhen je postal danes svet! Razpravo o reparacijskem vprašanju so hoteli nadaljevati v Bruslju in so določili 15. december kot prvi dan. Prej so pa še imeli v Parizu Francozi sami sejo, 27, novembra, in so grozili Nemcem z bolj popolno zaplembo Porenja — ozemlje ob Renu imenujemo Porenje, ob reki Ruhr Poruhrje, kakor pri nas ob Savi Posavje — ter z zasedbo dveh tretjin P o r u h r j a. Poruhrje je eno prvih premogovnih in tudi industrijskih ozemelj na svetu sploh. Vrhu tega so imeli tudi ministrski predsedniki Bonar Law, Poincare in Mussolini pogovore v Londonu, 9. decembra; drugi dan je prispelo tja pismo nemške vlade o novih nemških predlogih, a še tisti dan popoldne je povedal Mussolini, da so zavezniki te predloge soglasno odklonili. 11. decembra je bila konferenca končana in so rekli, da bodo govorili o tem šele 2. januarja zopet, in sicer v Parizu. Nameravana konferenca v Bruslju je padla torej v vodo. V zavezniškem časopisju in v zavezniških vladah se je pa pričel sedaj oster boj, ali naj se sklepi glede Porenja in Poruhrja izvedejo ali ne. Anglija je hotela Francijo zlepa pogovoriti, naj odneha od teh načrtov in naj si išče povračila na drug način, Amerika je bila tudi proti zasedbi in je hotela izrabiti zlasti svoj vpliv kot upnik Evrope; pa vse ni nič pomagalo. Tudi napovedana konferenca v Parizu, ki se je sestala 2. januarja letos, se je radi novega nesoglasja med angleškimi in francoskimi predlogi že čez par dni razšla. Na konferenci v Lausanne so brez vidnih uspehov razmotrivanje temeljnih vprašanj 8. decembra začasno zaključili. Čez zimo je konferenca spala, otvorili so jo zopet 25. aprila letos in je trajala do 24. julija. Končala se je z uspehom Turkov, kar je očividen uspeh Francije. Turško in grško vprašanje je stopilo čisto v ozadje in govorili so slednjič samo še o gospodarskih koncesijah za to ali ono državo. In teh pogajanj se je z veliko vnemo začela udeleževati tudi Amerika. Najprvo samo za petrolej, potem pa z naraščajočim apetitom tudi za druge reči. Zakaj se Amerika tako briga za petrolejsko vprašanje? Zato, ker se peča v Ameriki z avtomobilno industrijo in njenimi pritiklinami nad 25 milijonov ljudi, to je četrtina vsega njenega prebivalstva. Od 15 milijonov avtomobilov na svetu jih ima Unija 131, v vožnji po zraku — bencin — je prva itd. — (Mi pravimo včasih Amerika, včasih Unija, mislimo pa pri tem vselej Zedinjene države severoame-riške. Če hočemo označiti kakšno drugo ameriško državo, povemo to posebej.) — Zato Amerika pazno zasleduje vsako pogajanje, kjer govorijo o petroleju; izračunali so, da bodo pri sedanji uporabi njeni petrolejskl vrelci v 16 do 17 letih izčrpani. Kaj pa potem? Res dobivamo nadomestila za petrolej, a je še vse v začetkih in potreba petroleja je tako nujnal (Prim. knjigo: dr. V. Šarabon, Gospodarska geografija.) Vprav ko sem zapisal te besede — 2. julija —, berem, da so odkrili v Kaliforniji, torej y Uniji, nove velikanske petrolejske vrelce. Radovedni smo, kako bo to vplivalo na razvoj ameriške zunanje politike. Vprašanje Porenja in Poruhrja je stopilo v letošnjem letu v odločilno stanje. Francozi si niso dali nič svetovati, ne od enega ne od drugega, so zasedli tudi desni breg Rena — levi breg so imeli po pogodbah zaseden že prej — in so izvršili svojo grožnjo glede zasedbe Poruhrja. Sicer je Poruhrje samo del Porenja, vendar mu moramo radi premogovnega bogastva in radi velike industrije priznati nekako samostojnost. Zasedli pa niso samo dveh tretjin, temveč vse Poruhrje. Nemci so protestirali; zastonj, nič ni izdalo. Proti vsakemu odporu nastopajo Francozi s kruto silo, z izganjanjem, z zaporom — zaprli so n. pr. veleindustrijca Thiessena —, z obsodbami v ječo — znanega Kruppa n. pr. na 15 let —, s smrtnimi obsodbami itd. Nemci štrajkajo, se branijo s pasivnim odporom, to se pravi: da delajo le na videz, toliko, da se vidi, kakor bi delali, spuščajo mostove v zrak, sem in tja se izvrši kak umor itd. itd. Anglija in Amerika se francoskega nastopa ne udeležujeta, Belgija pa. Anglija se še prav škodoželjno smeja, kajti sedaj izborno prodaja svoj premog. Ruhrskega prihaja na Francosko radi štrajkov in odpora nemških delavcev prav malo, Nemci ga pa tudi nimajo, imajo pa veliko industrijo; zato kupujeta obe državi prav "pridno angleški premog. Nemčija sicer zelo težko, ker je njena valuta na tleh. Sedaj so obdali Francozi vse zasedeno ozemlje s carinsko mejo, tako da nima nobenega stika z ostalo Nemčijo. Oglasil se je zopet papež ter je v javnem pismu na svojega glavnega tajnika Ga-sparrija svaril pred prehudim nasiljem in opominjal k prizanesljivosti; mislil je seveda na Francoze, Poincare in večina francoskih listov mu te dni ostro odgovarjajo, pritrjujeta mu pa Anglija in Unija, in Nemci od tega veliko pričakujejo. Vsekakor je svet danes pravtako zamotan kakor je bil na koncu svetovne vojske in izhoda iz homatij ni videti nobenega. II. Posamezne države. Podali smo pregled dogodkov, ki morajo zanimati ves svet; poglejmo še v življenje posameznih držav. Ker smo govorili pravkar o Nemčiji, začnimo z njo. 1, Nemčija. Lansko leto — 1922 — na Novega leta dan so se prvič po svetovni vojski zbrali pri državnem predsedniku zastopniki raznih držav; govoril je papežev nuncij Pacelli in je izrazil željo, da bi se v novem letu ljudje zares sprijaznili. Videli smo, da se njegova želja ni izpolnila in da je sovraštvo še bolj naraslo. Zadnjega januarja je postal zelo delavni minister Rathenau minister za zunanje stvari. Govorili smo že večkrat o njem, bil je mož na pravem mestu. (Prim. lanski »Koledar« str. 57.) Voditelj znanega, po njem imenovanega puča, K a p p , ki je bil ušel v aeroplanu na Švedsko, je prišel aprila meseca nazaj na Nemško in se je prostovoljno javil nemškim oblastim, V ječi so ga operirali na oteklini v levi očesni jamici in je na posledicah operacije umrl. Pripravljal se je na zagovor, ki bi se bil sukal okoli vprašanja, »ali je res zločinstvo, če hočemo narod oprostiti suženjskega jarma«. Nemirni duh se na Nemškem kar ni mogel poleči; izvršili so razne atentate, tako na Scheidemanna; 24, junija so pa umorili Rathenaua; ustrelili so ga iz avtomobila, ki je prehitel njegovega. Ves svet je bil ogorčen, saj je bil Rathenau nekak rešilni kamen v razburkanem toku nemške politike. Še isti dan so izdali n a -redbo o varstvu republike in pa oklic na narod: »Republika je v nevarnosti. Državni predsednik naj varuje ljudske zastopnike pred političnimi moril-nimi organizacijami.« Najbolj znana taka organizacija se je imenovala »Consul« in mislili so v prvi vrsti nanjo; tudi še potem, ko je potek obravnave govoril samo o osebnih nagibih. Morilci so bili trije. Dva sta se sama ustrelila, ko so ju hoteli aretirati; tretjega, dijaka Techova, so obsodili na 15 let ječe. Nekaj dni po atentatu je začel obravnavati državni svet o postavi za varstvo republike; 18. julija je bila v državnem zboru sprejeta. Bavarska je pa ugovarjala proti obliki postave in se je začel oster spor med njo in osrednjo vlado v Berlinu. Bavarska je izdala lastno naredbo za varstvo ustave republike in spor je bil čimdalje hujši. Končal se je z znatnim uspehom Bavarske, torej v federativnem ali avtonomističnem smislu. Ko so 11. avgusta proslavljali obletnico ustave, se je slišala zopet beseda »Deutschland iiber alles« in kmalu nato so proglasili to pesem za nemško narodno himno. Pri vsem tem pa opazujemo iste pojave kakor pri nas: dviganje cen, klic po večji plači, zvišanje plače, zopetno dviganje cen, devizne naredbe itd., staro vrteče se kolo. Špekulacija na dolar je potegnila vse sloje naroda za seboj, marka je postajala predmet največje nepozornosti. 24. septembra se je združila stranka oficielnih socialnih demokratov s stranko »neodvisnih« v eno samo socialistično strank o. Predsedujoči Wels je rekel v Niirnbergu, kjer se je združenje sklenilo: »Današnji dan pomeni velik dogodek v svetovni zgodovini.« Prav zgodovina je pa pokazala, da se je z združitvijo okrepila socialna demokracija sicer po številu, ne pa po notranji vrednosti. 5. decembra se je Viljem drugič o ž e -n i 1. Spomin na stare čase je vzbujal razglas glavnega pooblaščenca Berga s sledečim besedilom: »Njegovo Veličanstvo cesar je sklenil, da se bo drugič oženil.« Ko se je neki holahdski fotograf vtihotapil v nasade gradu Doorn, kjer cesar stanuje, in je ujel cesarja in njegovo ženo trikrat na ploščo, je dobil za te tri fotografije 10.000 dolarjev, v jugoslovanski vrednosti skoro milijon dinarjev. Se je splačalo. Spričo notranjih homatij je odstopil državni kancelar Wirth in je bil imenovan na njegovo mesto dr. C u n o , dotedaj generalni ravnatelj paroplovne družbe Hamburg—Amerika. Socialna demokracij^ iz strahu pred odgovornostjo ni hotela sodelovati na vladi. Cuno je rekel: »Živimo v času, ko moramo delati in ne govoriti.« Glede Porenja je izjavil, da se mu Nemčija nikdar ne bo odrekla. V proračunu so ugotovili, da znašajo stroški za posadko v Po-renju več kakor so znašali pred vojsko vsi izdatki za nemško vojsko in mornarico. Letos ima pa Cuno tiste sitnosti, ki jih je imel prej Wirth; vrhu tega pa še spore z domačimi ljudmi, tako s Stinnesom zaradi nakupa deviz itd. 2. Podonavske dežele. Na otoku Madeira v Atlantskem oceanu je preminul lani 1, aprila nekdanji cesas Karel, 35 let star. S tem se je iznebila Avstrija velikih sitnosti. Največ dela da Avstriji gospodarska obnova, zvezni kancelar Seipel hiti od mesta do mesta in ima povsod uspeh. Bil je v Pragi, Veroni, Ženevi, Belgradu itd. Tu v Belgradu se je odstranila marsikaka zapreka v razmerju Avstrije do Jugoslavije. Žal, da so se v Belgradu premalo zanimali za vprašanje koroških Slovencev in mu je posvetil šele pozneje jugoslovanski zunanji minister Ninčič nekaj stavkov. Da bi le kaj izdalo! Zanimivo je, da je avstrijska krona že dolgo časa vedno enaka, sicer nizka, a ne gre ne gor ne dol. To je ugodno znamenje. Sedaj so sklenili Avstrijci trgovsko pogodbo z Italijo in Francijo in upajo, da se bodo razmere kmalu obrnile. Odpustili so okoli 35.000 uradnikov, za Avstrijo velikansko število. Češkoslovaška ima za svoje razmere previsoko valuto. Njena industrija jo veže n". prodajo proti vzhodu, tu so pa dežele s slabšo valuto in ne morejo plačati. Zato izginjajo na Češkoslovaškem tovarne druga za drugo in delavstvo gre drugam, najbolj na Nemško. Krčevito iščejo gospodarskih stikov z vsemi v poštev prihajajočimi državami. Umor finančnega ministra R a š i n a češke gospodarske politike ni spremenil. Notranja na-sprotstva polagoma izginjajo, vendar se bo moralo kmalu končno rešiti vprašanje razmerja do Slovaške, ki hoče avtonomijo. Na Ogrskem je ministrski predsednik Bethlen poleg poudarka za vzpostavitev notranjega miru potom spravljive politike in ravnotežja v go-' spodarstvu izrekel 20. junija lani tele krilate besede: »Reparacij Ogrska ne more plačati. Vzeli so ji to in to, kar je zadostna reparacija.« S svojega stališča ima čisto prav. V Rumuniji je prišlo lansko leto na krmilo ministrstvo Bratianu. Strah Rumunije je B e s a r a b i j a , ki so jo, recimo, »ukradli« Rusom. Zato so vprašali maršala Focha, kaj misli Francija ukreniti, če bi bila Rumunija napadena od Rusov. Foch je odgovoril, da bo šla Francija vselej skupaj s svojimi vzhodnimi zavezniki in da je ravnotežje na vzhodu del francoskega varnostnega programa. To se pravi: Vi Rumuni ste s Poljaki vred jez proti Rusiji. Zato Francozi tudi Poljakom zmeraj pomagajo. Nasprotno pa Italija zmeraj Ogrom in Avstriji, da se ne bi združili Češkoslovaška in Jugoslavija. Ni pa dvoma, da bo Besara-bija enkrat zopet ruska, oziroma ukrajinska, kar je pa isto. Bolgarija je šla tako lepo svojo pot notranjega ozdravljenja in približanja Jugoslaviji naprej, ko so ji letos ubili ministrskega predsednika Stambolijskega. Bil je sicer nasilen, a Stambolijski. nasilnost njegova je šla za ciljem, ki je bil pravi; imel je pred seboj resnični blagor naroda. Njegove sanje so bile: Ena sama federativna ali zvezna država od Triglava in Jadranskega morja do Črnega in Egejskega morja. Tako bi tvorila Bolgarija 7. Jugoslavijo eno samo državo, v kateri bi bil predsednik Združene Jugoslavije kralj Aleksander. Ni čudno, da je Jugoslovanom sovražno časopisje ob vesti o njegovi smrti od veselja vzklikalo. V jugoslovanski zgodovini bi bilo omeniti ono predkonferenco v Bel-gradu, končano lani 12. marca, ki se je pojavila s pristopom Poljske kot četvero-zveza, Majnika so naredbenim potem razdelili Jugoslavijo v 33 oblasti, v Sloveniji sta dve: Ljubljana in Maribor. Do praktične ureditve pa še do danes ni prišlo, to pa tudi zato ne, ker so čakali izida državnozborskih volitev 18. marca letos. Te volitve so pa prinesle čisto nekaj drugega, kar hoče oči-vidno vidovdanska ustava. Končale so se v Srbiji z zmago centralističnih Srbov, na Hrvaškem in v Sloveniji pa z zmago avto-nomističnih Hrvatov in Slovencev. Za avtonomijo posameznih pokrajin, torej proti vidovdanski ustavi, se je izreklo nad 45°/0 vsega jugoslovanskega prebivalstva; če pa Južno Srbijo, kjer niso smeli postaviti lastnih makedonskih kandidatov, prištejemo avtonomistom, in to po pravici, dvignemo avtonomistično misleče prebivalstvo skoraj na 60°/0, tri petine. Ta razvoj smo že v prejšnjih »Koledarjih« prerokovali, in ne bo prej notranjega miru, dokler se želji prebivalstva po samoupravi ne bo ugodilo. Povodom poroke Aleksandra so se sešli 9. julija v Belgradu državniki Male entente in so sklenili novo pogodbo na »trdni podlagi za ohranitev političnega sistema v južnem delu Srednje Evrope«. 23. julija je skupščina potrdila stomilijon-sko dolarsko posojilo, o čemer se je pre-lilo veliko črnila. 31. avgusta sta sklenili Jugoslavija in Češkoslovaška v Marijinih Lažnih na Češkem novo zvezno pogodb o , ki so jo objavili 18. novembra. Pomembni dogodki letošnjega leta so tile: izpraznitev tretjega pasu v Dalmaciji po Italijanih, določena že po ra-pallski pogodbi, prepustitev prostega pasu v solunski 1 u k itako da ima lam Jugoslavija popolnoma prosto lastno pristanišče brez uvozne in izvozne carine, ter že omenjene državnozborske volitve 18. marca. Koncem junija je neki Rajič izvršil atentat na ministrskega predsednika Pa-šiča. Streljal je, a je le slabo zadel. Menda nima atentat političnega ozadja. Mi obsojamo vsak atentat, pa naj se izvrši na tega ali onega. Letos sta umrla dva za Slovence zelo zaslužna moža: dr. Ivan Tavčar, velik kot politik in morebiti še večji kot lite-rat, in pa prezaslužni dr. Karel Ver-s t o v š e k , mož, ki se mu imata Slovenija Dr. Karel Verstovšek. in Jugoslavija zahvaliti, da ni prišlo ozemlje ob štajerski Dravi k Avstriji in bi bila meja sedaj tik nad Celjem! Slovenski narod se klanja spominu takih mož! V kraljevi rodbini pričakujejo veselega dogodka; ko bodo dobili bralci in bralke te vrstice v roko, bodo že vedeli, ali ima Jugoslavija prestolonaslednika ali ne. V pokrepitev katoliške misli se vrši letos avgusta meseca Evharistični shod v Zagrebu, teden pozneje pa Katoliški shod v Ljubljani. Drugo leto bomo poročali o njih. Mejaš Jugoslavije na zahodu je 3. Italija. Začetkom lanskega leta je bila v Italiji neprestano ministrska kriza, Bonomi je odstopil, prišel nazaj in zopet odstopil. Koncem februarja je prevzel ministrsko predsedstvo nam že znani De Facta. Ljudska stranka — popolari — je dobila naučno ministrstvo. Konferenco v Genovi je pozdravil osebno tudi kralj. 20. maja so podpisali v Genovi itali-jansko-jugoslovanski dogovor glede izvršitve rapallske pogodbe. Koncem majnika in začetkom junija so se začeli med fašisti in socialisti zopet hudi boji; tudi proti popolarom ali ljudovcem so začeli fašisti nastopati. Zveza popolarov s socialisti je vrgla ministrstvo De Facta, 19. julija. V noči od 31. julija na 1. avgusta je izbruhnil splošni štrajk za vso Italijo, ki naj bi se raztegnil tudi na železnice in druge javne obrate. Fašisti so proti štrajkom, kajti ti rušijo narodno edinstvo in ugled države; in zato so zahtevali, da mora biti v dveh dneh red, sicer ga bodo sami napravili. Štrajk se je ponesrečil in dne 3. avgusta so zažgali fašisti poslopje socialističnega lista »Avanti« v Milanu, Trumoma so prestopali ljudje k fašistom in ti so s svojimi zvezami sedaj lahko preprečili vsak socialistični štrajk. De Facta je prišel spet na krmilo in je dobil zaupnico zbornice. Sredi oktobra se je pa vse javno življenje v Italiji naenkrat temeljito preobrnilo. Fašisti so sklicali na 24. oktober zborovanje v Neapol. Določilo naj bi se tudi stališče fašizma napram monarhiji in vladajoči savojski dinastiji. Fašisti ali »črnosrajčniki«, kakor se po barvi srajc tudi imenujejo, so hoteli imeti ob tej priliki v Neapolu svojo veliko parado, hoteli so pregledati svojo armado. Nastopilo je več divizij, tri ali štiri, najmanj 40.000 mož. M u s s o 1 i n i, njih voditelj, je pregledal fronto, dajal novim »polkom« črne zastavice in je čete nagovoril. . Med drugim je rekel tudi tole: »Močni smo in imamo zato tudi pravice. Ali naj nam dajo vlado ali pa si jo vzamemo sami. Ničvredne ljudi, ki vladajo, bomo zgrabili za vrat. Italijanska vlada se mora trdno opirati na monarhijo. Začeli bomo nov političen tok, voditeljica nove vlade bo monarhija in za njo armada. Ideal fašistov je veličina naroda v duševnem smislu. Delavske mase bomo na novo vzgojili.« V noči od 25. na 26. oktobra je odredil Mussolini mobilizacijo vseh fašistovskih čet in šliso nad Rim. Njih oglas je imel tele stavke: »Pred štirimi leti je premagala narodna armada zunanje sovražnike. Danes obnavljajo črnosrajčniki vojsko in marširajo proti Rimu. Vojna postava fašizma stopa v veljavo. Hočemo blagor in veličino Italije.« Vlada je hotela še nekaj odrediti, a častniški zbor in armada sta bila sama že polna fašistovskega duha. 26. oktobra zvečer je ministrstvo odstopilo in ker je bil kralj za fašiste, so ti zmagali tudi v Rimu. Zbrali so se pred Kvirinalom, sedežem kraljeve vlade, in kralj je Musso-linija brzojavno prosil, naj prevzame vlado. 30. oktobra so fašisti vkorakali uradno v Rim in Mussolini je v nekem nagovoru rekel: »Narodna revolucija, diktatura narodnjakov se je začela.« Četudi so imeli v na novo sestavljenem ministrstvu petnaj-sterih članov fašisti samo štiri ministre, so bili vendarle gospodarji na vsej črti. Splošno se je bila vsa revolucija izvršila brez prelivanja krvi. Napram zastopnikom časnikarstva se je izrazil Mussolini, da se opira na voljo naroda. Poslal je telegrame na Poin-careja in Bonar Lawa, rekel je jugoslovanskemu poslaniku, da spoštuje podpise svojih prednikov, torej da ne bo kršil nobene pogodbe, itd. Ko se je 16. novembra sestal parlament, ga je Mussolini ostro ograja!. Vidi se, da je poznal zgodovino velikega Napoleona prav dobro, kajti njegovo nastopanje je natančni posnetek Napoleona. Rekel je: »Predstavim se vam; a to ni nobena uslužnost od moje strani in tudi ne zahtevam od vas nobenega priznanja. Prišel sem semkaj, da pridobim revoluciji črnosrajčnikov najvišje spoštovanje. S 300.000 mojih oboroženih, ki so me slepo ubogali, bi lahko napravil iz te dvorane vojaško taborišče, a postavil sem mejo svojim zmagam. Sestavil sem ministrstvo, ne z namenom, da imam večino v parlamentu, kajti brez te prav lahko dobro izhajam, temveč da združim vse one, ki hočejo narod rešiti. Mirovne pogodbe moramo izpeljati, misli obnove moramo združiti, naša politika mora biti politika na- rodne časti in koristnosti. Italija si mora priboriti ugled na zunaj. Našo notranjo politiko lahko izrazim v treh besedah: varčnost, delo in disciplina. Bog naj mi pomaga, da zmagoslavno končam svoje težko delo!« Najvažnejši dve vprašanji sta bili: ravnotežje v državnem gospodarstvu — to se pravi: stroški naj se krijejo z dohodki — in pa reforma uradništva. Mussolini je šel na delo z vso energijo začetnega revolucionarja, pa je moral kmalu spoznati staro resnico: Če na enem koncu daš, moraš na drugem vzeti. Njegov namen je bil, vzeti tam proč, kjer je preveč, in dati tja, kjer je premalo. To je pa zelo težko. Zanimivo je njegovo stališče napram katoliški cerkvi. Vidi v njej narodno svetinjo, dal ji je odlično stališče, ki ga prej ni imela, na praznik ,Zmage' 4. novembra sta morala dvor in vlada prisostvovati cerkveni slavnosti, kar se od 1. 1870 naprej še nikdar ni zgodilo, itd. Njegov nastop v zunanji politiki ni bil posebno jasen. Koleba še vedno med Anglijo in Francijo in gleda samo na to, kje bo Italiji kaj pridobil. Na koncu leta so sprejeli fašistovsko vojaštvo v državno armado. Dobilo je naslov: Vojska zanarodno brambo. Vkljub temu je pa ta vojska popolnoma samostojna. Namen je bil tudi ta, da bi odstranili pri sprejemu vse one čudne elemente, ki se vselej pridružijo zmagujoči stranki. In s takimi ljudmi ima fašizem še danes največ sitnosti in največ opravka. 4. Francija. Njen pomen na konferencah in drugod dobro poznamo. Se zna res uveljaviti, škoda le, da je Francozov vedno manj; sedaj vsa država z Alzacijo-Lotaringijo vred ne šteje toliko ljudi, kakor jih je 1. 1911 brez teh dveh. Veliko je naredila vojska, še več pa Francozi sami, ki ne marajo več otrok kakor enega ali dva. Tako bo ob samoljubju posameznikov polagoma izhi-rala vsa, sicer tako močna država. Vemo že, da beseda »razorožitev« na Francoskem ni priljubljena. Število vojaštva so lani določili na 630.000 mož, vrhu tega imajo še 100.000 vojakov po poklicu. To je največja armada na svetu. Med konferenco v Genovi je obiskal francoski predsednik M i 11 e r a n d Tunezijo, Alge-rijo in Maroko — razlikovati moramo predsednika Francije, Milleranda, in pa ministrskega predsednika ter obenem voditelja vlade, Poincareja — Millerand je hotel s tem potovanjem »povedati, da je odslej naprej v Severni Afriki francoski vpliv zajamčen. V trenutku, ko obravnavajo narodi važna vprašanja, mu moč francoskega naroda dovoli, da zapusti Francijo za pet tednov, in to je pomenljivo.« 4. junija je prinesel ameriški poslanik po naročilu parlamenta mestu Verdun, ki se je tako hrabro branilo, ameriško vojno kolajno in je rekel, da bo »vkljub vsemu nesporazum-ljenju« prijateljstvo Unije do Francije trajalo še naprej. Poincare je odgovoril, da je Francija prisiljena imeti oboroženo silo, da jo postavi v službo svojih pravičnih zahtev. Francija ima preveč zaupanja v svoje stare bojne tovariše, da bi se bala zatajbe od njih strani. 7. novembra je rekel Poincare, da se bo odrekla Francija levemu bregu Rena šele tedaj, ko bo Nemčija izpolnila vse svoje plačilne obveznosti. No, letos je pa zasedla vse Poruhrje na desnem bregu. Š t r a j k i na Francoskem niso uspeli. Stik z Vatikanom je postal lansko leto tesnejši. 5. Anglija. Na Angleškem se je začel lansko leto med vladajočima strankama koalicijskih liberalcev in unionistov razdor, ki so ga pa hoteli v začetku še prikriti. V tistih pogovorih je rekel Balfour: »Lloyd George je ena največjih osebnosti v svetovni zgodovini.« K temu razdoru so prišli še delavski nemiri, odklonitev pomoči za gladujočo Rusijo, vznemirjenje zaradi samovoljnega postopanja državnega tajnika za Indijo, Montagu-ja, večna državljanska vojska na Irskem, razmere v Južni Afriki itd. Lloyd George je imel kot minister težko stališče in gotovo ni vsem ugodil; nekdo je pisal, da ga kot prvega ministra samo še potrpežljivo prenašajo. Do dna je bilo pa omajano njegovo stališče zaradi težkih zapletljajev v orientski politiki. Zastonj je v nekem govoru v Manchestru 15. oktobra dokazoval, da ni hotel vojske, zastonj se je skliceval na zasluge za Anglijo. »Tudi če me pošljete v puščavo, ker sem vztrajal na tem, kar sem smatral za pravo, se bom zmeraj z veseljem spominjal, da sem angleškemu narodu v usodni uri dobro služil.« V puščavo ga sicer niso poslali, pač pa so mu izrekli nezaupnico in 19. oktobra je odstopil. Njegov odhod pomeni obenem zmago francoskega stališča v orientskem vprašanju. Njegov naslednik Bonar Law je rekel, da hoče narod mir in se ne mara dati zapeljati v nobeno pustolovščino in obveznost. Program nove vlade je bil tale: manjša udeležba na zadevah v Evropi, prijateljstvo in zveza s Francijo kot podlaga kontinentalne politike; manjša udeležba v politiki v tujih deželah, v prvi vrsti v orientu; pospeševanje trgovine, razbremenitev in odslovitev nekaterih mini- strstev; zopetno parlamentarno nadzorstvo izdatkov; znižanje davkov. Lord C u r z o n je ostal tudi sedaj še minister za zunanje zadeve, vojni minister je pa postal Lord D e r b y , tisti, ki je nekoč priporočal uporabo »velike palice« za Nemčijo, ki noče plačati. Pri novih volitvah, končanih 17. novembra, so prvič volile tudi ženske. Poleg zmage konservativcev, 346 poslancev, bi omenili predvsem uspeh delavske stranke — labour party —, ki si je priborila 135 poslancev, dočim jih je imela prej samo 75. Odslej je postala v opoziciji odločilna, »Ena največjih osebnosti v svetovni zgodovini«, Lloyd George, si je priborila samo 54 poslaniških mest, dočim jih je imela prej 121. Tako mine slava sveta! Vse se spreminja! Sicer je pa Lloyd George po našem mnenju prav gotovo eden največjih mož v zgodovini. Čudno je to politično častihlepje! On je tudi eden najbogatejših mož in bi lahko kar najugodneje živel, a politična kri je nekaj posebnega. Nova vlada je sklenila končni sporazum z I r s k o. 25. oktobra je bil irski parlament že sprejel ustavne zakone, sedaj je novi angleški parlament to potrdil; 5. decembra je kralj podpisal in ob polnoči 5./6. decembra je stopila nova ustava v veljavo. To imenujejo rojstno uro proste irske države. z Rusijo, seveda v federalističnem smislu, ne v centralističnem. Zato tudi želijo nazaj in bi takoj šle, če bi razmere na Ruskem le ne bile preveč žalostne. Poljska si je 2. marca lanskega leta pri-klopila mesto Vilno z okolico: »Ozemlje Vilne, prosto vseh državnih vezi, se združi s poljsko republiko.« 15. maja je potrdil poljski parlament ali sejem politične in gospodarske pogodbe s Francijo; pri gospodarskih bi omenili zlasti pogodbo glede petroleja v Galiciji, francoski kapital je tam zelo udeležen. Vrhu tega imata obe državi tajno vojaško pogodbo. Znano je, da je Poljska čisto v službi Francije in se ima njej zahvaliti za vse; ona je ovira združitve Nemčije in Rusije, kojih združitev bi pomenila smrtni udarec za Francijo. Tako sta Poljska in Francija neločljivo vezani druga na drugo. Izkoriščanje gornješlezijskih premogovnikov je prevzela na željo francoske vlade družba, obstoječa na polovico iz Francozov, na polovico iz Poljakov. Pilsudski ni hotel biti več predsednik republike in so volili meseca decembra za predsednika Narutowicza z 289 glasovi proti 227; bil je prej profesor na politehniki v Ziirichu, nato minister za javna dela in potem minister zunanjih stvari. Divja gonja se je pričela proti njemu, »židovskemu predsedniku«; bil je izvoljen namreč s pomočjo narodnih manjšin, med katerimi so tudi židje. Gonjo je vodil znani general Haller in je opozarjal na orožje in na samopomoč. 13. in 14. novembra so se vršili v Varšavi krvavi cestni spopadi, delali so barikade, cestna železnica je ustavila promet. Prvo delo Narutovvicza je bila odslovitev Hallerja. Bcsnost narodnih krogov je bila zato še hujša in 16. decembra je slikar Niewiadomski Naruto-wicza ustrelil. Torej povsod samo uboj in umor! Kam je človeštvo zašlo! Za predsednika sn izvolili nato kandidata kmečke stranke, prejšnjega ministra Wojciechowskega. — Poljska marka je pa vkljub prijateljstvu s Francozi pravtako slaba kakor nemška. 6. Severne evropske države. Preko Severnega morja prehajamo v Skandinavijo. Visoka valuta je Skandinavcem prav tako malo všeč kakor drugim nizka, izvoz zastaja. Danska upravlja Grenlandijo, a sedaj si jo lasti tudi Norvegija, »iz zgodovinskih razlogov«. Menda ne bo hudo. Tam gori se drugače pobotajo ko ljudje na jugu; če jim skupna država ni všeč, pa gredo narazen in je mir besedi. Vse bolj zlepa. Na Švedskem so poskusili vpeljati prepoved alkohola, kakor jo imajo Ameri-kanci. Vršilo se je poskusno glasovanje, ne še odločilno, moški so glasovali posebej, ženske posebej. Moški so bili po veliki večini proti prepovedi, a tudi ženske niso glasovale tako vzorno, kakor so pričakovali. Za prepoved je bilo oddanih 772.000 glasov, proti pa 846.000. Torej bodo še pili. 8. Rusija. Lakota je lansko leto v Rusiji strašno razsajala; še celo azijski Turke-stan, ki je hotel začetkoma preživiti 7. Ruski dediči. Poljska nadaljuje po nalogu Francije svoje delo združenja ruskih obrobnih držav v »Baltsko ali severno entento«. Ima uspeh. Prej ali slej bo pa ruski medved zgrabil za ograjo svoje kletke in vse to skrpucalo bo padlo v vodo. Saj tudi korist teh državic kaže na zvezo Voz z otroškimi trupli, pobranimi na cesti, kjer so od gladu pomrli. Ruska deklica ob smrtni postelji od gladu umirajočega očeta. 200.000 beguncev, je bil nazadnje od gladujočih tako preplavljen, da je sam začel stradati. Število gladujočih so začetkom lanskega leta cenili na več kot 30 milijonov, 11. maja je rekel predsednik vseruskega izvršilnega odbora Kalinin, da se je posrečilo skupnim naporom sovjetov in inozemstva oteti 10 milijonov ljudi smrti od lakote. Francoz Lubersac, ki je prišel iz Ukrajine in je poročal ženevskemu pomožnemu odboru, je podal še 12. julija pretresljivo poročilo o lakoti, zlasti o položaju v Kijevu, Harkovu in Odesi. Vozovi, ki so po odeških ulicah pobirali mrtve, so porabili skoraj ves teden, preden so prišli skozi mesto. Mrtvi ležijo včasih 14 dni na cesti. Pa še poleti! Trupla so večkrat načeta, ne samo od podgan, temveč tudi od gladujočih ljudi. Ena najkrasnejših pokrajin v Ukrajini, med Odeso in Poltavo, je sedaj popolnoma pusta in prazna. Hiše so zapuščene, nekatera mesta so zgubila 85 °/0 prebivalcev. Ljudožrstvo je tako razširjeno, da ga oblasti ne preganjajo več. Nasprotno je pa poročilo iz Londona z dne 24. julija povedalo, da po mnenju voditeljev ameriške pomožne akcije lakote na Ruskem ni več. Bo pač prvo poročilo bolj verjetno. Še letošnjo zimo so morali po Nansenovem poročilu prehranjevati nad 8 milijonov ljudi, pa sedem okrajev še ni vštetih. Vemo, da je odredila vlada oddajo cerkvenih zakladov za pomoč stradajočim. Visoka duhovščina se je upirala, ker je bilo zelo dvomljivo, ali bo ta denar prišel na pravi naslov in če ne bo izginil v žepih ne-nasitljivih sovjetskih mogotcev. Zato so več duhovnikov obsodili na smrt; patriarha T i h o n a , dušo odpora, so pa prisilili, da je odstopil. Pozneje so ga zaprli in le malo je manjkalo, da niso usmrtili tudi njega. Sedaj so ga izpustili iz zapora. Ob desetletnici sovjetskega lista »Pravda« je pisal L j e n i n , da je revolucija dosegla nepremagljivo moč, vendar je pa mednarodno meščanstvo zaenkrat še močnejše kakor ona. Se je menda zmotil. Sredi lanskega avgusta smo zvedeli, da je bilo takrat v službi sovjetske vlade na Nemškem Ljenin. 42 časopisov, v Italiji 28, v ameriški Uniji 12, v balkanskih državah 20, drugje na svetu pa 196. »Sovjetsko-rusko državno založbo« so prestavili v Berlin. 14. novembra je govoril Ljenin na kongresu komunistične internacionale o novi gospodarski politiki. Bahal se je, da se je rubelj stabiliziral in da lakote ni več, da kmetje prostovoljno plačujejo davke in da se mala obrt dviga, velika industrija pa tudi, samo bolj počasi. Manjka inozemskih kreditov in to je glavna ovira, da si gospodarstvo ne more popolnoma opo-moči. Teh kreditov pa pri sedanjem načinu vladanja gotovo ne bodo dobili. Morali bodo poleg spremembe načina vladanja na vsak način izvesti tudi načelo zasebne lastnine do konca. Potem pa sovjetska vlada sama ob sebi preneha. Letos — 1923 — je krožilo na Ruskem za. 6,070.000,000.000,000.000 rubljev (6 trilijonov 70 tisoč bilijonov). Zato so napravili ta izhod, da je rubelj »vzorec 1923« enak milijonu rubljev »vzorec 1921«; pa ostane še zmeraj dosti, četudi črtamo šest ničel. Angleški funt je bil v začetku letošnjega leta vreden 156 rubljev »vzorec 1923« ali 156 milijonov rubljev »vzorec 1921«, dolar pa 39 rubljev oziroma 39 milijonov rubljev. Pametno pa je, da so kar cel milijon črtali, že zaradi računskih knjig. 9, Bližnji orient. Ko so Turki Grke natepli — vse to vemo že iz prvega odstavka —, je rekel kralj Konstantin, da je zadela hrabro grško armado z njenimi že deset let zmagovitimi zastavami nesreča, da pa zato hrabrost ni manjša. V resnici pa ve ves svet, da Grki niso baš junaki. Ko je moral potem kralj odstopiti, je rekel, da je ves srečen, ker ima novo priliko, žrtvovati se za državo. Sledil mu je sin Jurij. Venizelisti so se pa nad svojimi dotedanjimi nasprotniki — Konštantinovi pristaši — krvavo maščevali. Ministre in generale so postavili kot krivce poraza pred vojno sodišče; to jih je obsodilo na smrt in so smrtno obsodbo takoj tudi izvršili. Pa so bili med njimi zelo zaslužni in več let v političnem življenju vodilni možje, tako Gunaris. 10. Azija in Afrika. Proti angleški ustavi v Palestini je bil velik odpor, je bila preveč židovstvu prikrojena; mohamedani so se pritožili v Meko, katoliki na Vatikan. 11. septembra so svečano oklicali an- gleški »mandat« nad Palestino — mandat je nekaj takega kakor pokroviteljstvo —. Znani Enver paša je menda 4. avgusta v Turkestanu padel; potrdila o smrti ni. Japonci so po pogodbi v Washingtonu odšli iz kitajskih mest Hankov, Peking itd., izpraznili Sibirijo, razorožili Port Artur, dali Kitajski prisvojeno ozemlje nazaj itd. Pravijo, da hočejo svoje moči osredotočiti bolj doma in se iz-nebiti nepotrebnih bremen. Ker se morajo. 30. julija se je po več letih sestal zopet kitajski parlament. Kitajska je republika, imajo pa še cesarja in mu izkazujejo vse cesarske časti. E g i p e t je sedaj samostojna država s svojim kraljem, Anglija si je pridržala sledeče štiri zadeve; varstvo zveznih potov angleške države z Egiptom; brambo Egipta proti vsakemu tujemu napadu oz. vmešavanju; varstvo inozemskih koristi in manjšin; Sudan, pokrajino na jugu od Egipta. V Južni Afriki so bili lansko leto marca hudi nemiri boljševističnega značaja. General Smuts je revolucijo zatrl in rekel, da je rešil deželo hude nesreče, češ, da so hoteli revolucionarji ustanoviti sovjetsko republiko. 11. Amerika. Govorili bomo samo o severoameriški Uniji. Kakšno stališče imajo Amerikanci glede plačevanja vojnih dolgov, vemo že iz prvega odstavka; v 25 letih morajo biti plačani. Zelo se brigajo Amerikanci za razvoj trgovskega brodovja, morda še preveč, ker včasih prevoznega blaga ni. Svoje čete ob Renu so začeli polagoma pošiljati domov, vršilo se je povsod prav prisrčno slovo od domačinov, kajti Amerikanci so nastopali čisto drugače kakor na primer Francozi. Seveda imajo tudi drugo stališče. Ker Francija in Italija nista potrdili washingtonskega dogovora glede vojne mornarice, je mornariški tajnik Denby 27. septembra izjavil, da Amerika ne bo razdrla nobene vojne ladje, dokler te dve državi ne storita svoje obveznosti. (Primerjaj lanski »Koledar« str. 52 do 54.) V noči 20./21. septembra so sprejeli po poldrugoletnem trdovratnem boju novo carinsko tarifo, ki jo pa predsednik po potrebi Unije lahko spreminja. Pri novembrskih volitvah je republikanska večina precej nazadovala; med neizvoljenimi kandidati je bil tudi povzročitelj nove carinske tarife, senator Mac Cumber, Zaslužni predsednik Unije H a r d i n g je letos umrl. Sorazmerna ali proporcionalna volitev. Univ. prof. dr. Leonid Pitami c. a volitve v občinske, deželne in državne zastope je v kronovi-nah stare Avstrije v splošnem veljalo načelo, da so se za izvoljene smatrali tisti, ki so dobili več kot polovico vseh glasov, t. j. takozvano absolutno večino, ali pa tisti, ki so dobili največ glasov med vsemi kandidati, t. j. takozvano relativno večino. Sedaj pa se uveljavlja skoro po vseh državah načelo: večina naj ne dobi vseh, mest, upoštevana naj bo tudi manjšina. Upoštevanje manjšine se da doseči na razne načine, zlasti s takozvanim proporcionalnim ali sorazmernim sistemom (načinom volitve), po katerem naj je v občinskem odboru in v parlamentu vsaka stranka zastopana v razmerju s svojo močjo, t. j. v točnem razmerju s številom glasov, ki jih je dobila pri volitvi. Prizadevanja za uveljavljenje tega načela segajo nazaj do približno srede preteklega stoletja. Ker je sorazmerno zastopstvo prodrlo skoro v vseh državah, je potrebno, da se seznanimo s temeljnimi mislimi tega načina volitve. Zmaga nadpolovičnih večin ni pravična. Navadno opazimo glavno hibo volitev po sistemu absolutne večine v tem, da ne podajo take volitve prave slike o politični moči strank, ker dobi lahko majhna večina, n. pr. polovica volilcev, zvišana z enim glasom, vse mandate, dočim ostane velika manjšina, n. pr. polovica vseh volilcev manj en glas, popolnoma neza-stopana. Ta možnost se da takoj razumeti; bolj se bodemo čudili drugi, obratni možnosti, do katere lahko vede večinski sistem, namreč da dobi večina volilcev manj zastopnikov (poslancev) kakor manjšina. Nočemo dokazovati tega pri umetnem zapostavljanju večine, takozvani v o - Ta strokovni spis, za katerega smo pisatelju zelo hvaležni, se utegne zazdeti na prvi pogled nekoliko težko umljiv, zlasti za široke plasti naroda. To'da ob sedanjih neprestanih bojih o načinu volitev je tak spis za vsakogar potreben, ker ima vsak državljan volilno pravico. Kdor ga bo bral s premislekom, mu bo vse jasno. Največ uspeha pa bo imel spis tedaj, če ga voditelji izobraževalnih in drugih društev prouče do dobra najprej sami, potem ga pa s kredo v roki obrazložijo občinstvu. Ur. Koledar 1924. lilni geometriji, ki obstoji v tem, da se razdeli država v velika in majhna volilna okrožja, tako da voli v enem okraju veliko število volilcev enega poslanca in v drugem okraju dosti manjše število volilcev tudi enega poslanca. Tu je oškodovanje večine tako jasno, da ni treba nobenega dokaza. Sledeči primer pa nam bode pokazal, da je pri veljavi sistema absolutne večine (če je izvoljen samo oni, ki je dobil nad polovico glasov) izid volitve lahko nepravičen za večino tudi tedaj, kadar so volilni okraji popolnoma enakomerno razdeljeni in kadar glasuje v vsakem volilnem okraju enako število volilcev. Recimo, da je 20 volilnih okrajev in da voli v vsakem volilnem okraju 10.000 oseb. V 15 okrajih zmaga stranka A z majhno večino, n. pr. dobi v vsakem okraju 5100 glasov, dočim ostane stranka B s 4900 glasovi v vsakem okraju v manjšini. V ostalih 5 okrajih pa zmaga stranka B z veliko večino, dobi n. pr. v vsakem okraju 9500 glasov, dočim ostane stranka A s 500 glasovi v vsakem teh okrajev v manjšini. Izid volitve je, da ima stranka A 15 mandatov, stranka B pa 5. Glasov pa je dobila stranka A v 15 okrajih 5100X15 = 76.500 v 5 okrajih 500 X 5 =^2.500 Vkupno . 79.000 Stranka B pa je dobila glasov v 15 okrajih 4900X15 = 73.500 v 5 okrajih 9500 X 5 = 47.500 Vkupno . 121.000 Stranka A, ki je dobila samo 79.000 glasov, ima 15 mandatov, stranka B, ki je dobila 121.000 glasov, pa ima samo 5 mandatov! To je seveda izjemen slučaj, ker je zmagala v pretežni večini okrajev ena stranka le z neznatno večino, dočim je zmagala druga stranka v zelo majhnem številu okrajev z ogromno večino. Navadno pa preti pri veljavi večinskega sistema manjšini nevarnost, da sploh ne pride do zastopstva; to pa prav lahko pospešuje abstinenco, t. j. da se pristaši manjšine, smatrajoč svoje glasovanje za brezupno, le slabo udeležijo volitve. To ima zopet lahko za posledico, da je pri zakonodaji (v parlamentu) zastopana le manjšina vo- 6 lilnih upravičencev. Tako je n. pr. 1. 1905 v Franciji glasovalo za zakon o ločitvi cerkve od države 341 poslancev, ki so predstavljali 2,647.315 volilcev, dočim je bilo takrat vseh volilnih upravičencev 10,976.000. Zavarovanje pravic manjšine. Iz teh in še iz drugih razlogov se je pojavilo vedno naraščajoče gibanje, ki hoče zavarovati manjšino, da ne bo izročena večini na milost in nemilost. Jasno je, da je upoštevanje dveh mnenj, večine in manjšine, le tedaj mogoče, ako je pri izidu volitve razdelitev na dve mnenji možna. Ako se voli le en zastopnik, potem se da upoštevati le a 1 i večina a 1 i manjšina, ker se e n zastopnik ne da razdeliti na večji in manjši del; isto velja za slučaj, da se ne voli oseba, temveč da se voli kak predlog, to pomeni, da se glasuje za njega ali proti njemu (v parlamentu ali v občinskem odboru ali pa kadar glasuje v nekaterih državah, kakor n. pr. v Švici, vse ljudstvo direktno za kak zakonski predlog). Tu mora odločati le večina; vprašanje pa je, kakšna večina Pri odmerjanju večine se lahko upošteva mnenje manjšine, kadar odločuje n. pr. dvetretjinska večina tako, da je predlog sprejet, oziroma oseba izvoljena, le tedaj, ako glasuje za ta predlog, oziroma za to osebo, 2/, vseh glasovalcev, n. pr. od sto glasovalcev najmanj 67. Tu se upošteva manjšina, ker lahko prepreči 34 ljudi od sto glasov, da se ne sprejme mnenje večine. Le velika večina more torej zmagati nad manjšino. Vsekakor pa more prodreti le eno mnenje, ali velika večina (potem je njen predlog sprejet, njen kandidat izvoljen), ali pa 1/a manjšina (potem je bila volitev brezuspešna in večina se mora pogajati z manjšino, da se ustvari 2/8 večina). Ako se pa hočemo pri volitvi ozirati na mnenje večine in na mnenje manjšine hkrati, je to mogoče le tedaj, kadar se voli več oseb hkrati, tako da je večje število teh oseb izvoljeno od večine, manjše število pa od manjšine. Poznali smo sicer svoj-čas tudi volitev več oseb hkrati, n. pr. pri volitvah v občinske odbore; toda zmagala je z vsemi svojimi kandidati vselej najmočnejša stranka, dočim so ostale vse manjšine brez zastopstva. Iznašli so več načinov, kako pomagati manjšini, da dobi tudi svoje zastopnike pri volitvah več oseb. En način je tako-zvano omejeno, skrčeno ali limitirano glasovanje. N. pr.: V volilnem okrožju je voliti 6 oseb. Vsak volilec pa sme voliti le 4, tako da večina volilcev, ako složno glasuje za tiste kandidate, ne more dobiti več kot 4 mandate. Manjšina dobi ostala dva mandata. To pomeni torej umetno slabitev večine. Drug način je takozvano pomnoženo, kupičeno ali kumulirano glasovanje. Vsak volilec sme voliti 6 kandidatov, n. pr. kandidate A, B, C, D, E, F, ali pa sme tudi od svojih 6 glasov oddati več glasov eni osebi, n. pr. vseh 6 glasov kandidatu G, ali pa 3 glasove kandidatu G in 3 glasove kandidatu H, itd. Lahko je torej 1/0 vseh volilcev glede enega kandidata tako močna kakor 5/6 vseh volilcev glede petih kandidatov. Ako je ta šestina volilcev dobro organizirana, prodre torej vsaj z enim kandidatom. To pomeni umetno ojačenje manjšine. Pa tudi ta dva sistema ne moreta podati vedno točne slike o moči političnih strank, ker je podelitev mandatov med večino in manjšino ugotovljena ali vsaj narekovana že vnaprej, to se pravi že pred volitvijo, preden je torej številčno razmerje glasujočih volilcev znano. V prvem primeru sta od 6 mandatov rezervirana 2, torej 1/3, manjšini, dasi je mogoče, da doseže ta manjšina veliko manj kot l/8 vseh glasov. V drugem primeru pa bi morebiti manjšina dosegla več kakor en mandat, ako bi vnaprej vedela, koliko volilcev bode zanjo glasovalo. Osredotočila bi se bila namesto z vsemi šestimi glasovi vseh svojih pristašev na eno osebo, s po tremi glasovi vsakega svojega pristaša na 2 osebi, ali pa s polovico svojih pristašev na eno osebo in z drugo polovico na kako drugo osebo. Ta sistem predpostavlja zelo dobro organizirane stranke, ki lahko z gotovostjo preračunajo število glasov, ki jih bodo dobile. Ker pa je to pri velikem številu volilcev vedno negotovo, se priporoča ta način le za volitve v majhnih skupinah. Volitve po proporcionalnem načinu. Točno razmerje med volilci, opredeljenimi po političnih strankah, in izvoljenimi poslanci pa skuša doseči proporcionalni ali sorazmerni sistem, kojega vzor je, da naj bo politična sestavitev parlamenta ali občinskega odbora natančna slika politične opredelitve volilcev. V dosego tega cilja se mora določiti najprej ono število glasov, ki je potrebno za izvolitev enega poslanca. To število, ki se imenuje tudi volilno število ali količnik, je po starejšem navodilu (metodi), znanem navadno po Angležu H a r e (izg. Heer) ono, ki se dobi, ako se deli vsota vseh oddanih glasov s številom poslancev, ki jih je treba voliti. Ako je bilo n. pr. oddanih 1000 glasov in je treba voliti 10 poslancev, zadostuje za izvolitev enega poslanca 100 glasov. Vseh 10 poslancev pa bode izvoljenih le tedaj, kadar se deli celokupno število glasujočih volilcev res v 10 skupin po 100 in kadar vsi volilci iste skupine volijo istega poslanca. Tak slučaj je pa v resnici skoro nemogoč ali vsaj neverjeten. Zakaj nekateri kandidati bodo gotovo dobili več kot 100 glasov, drugi manj, tako da ne bo mogoče zasesti vseh mest. Vsak glas, ki bi ga kak kandidat dobil nad 100, bi bil izgubljen, ker je že s 100 glasovi izvoljen. Te možne izgube se je mogoče ogniti tako, da se sicer glasuje za enega kandidata, vendar pa še za enega .morebitnega', ki ga volilci v ta namen na glasovnici napišejo na drugem mestu. Take glasovnice veljajo sicer za prvonapisanega, a le tako dolgo, dokler se ne našteje 100 glasov; odtod naprej pa veljajo glasovi za drugoimenovanega. Ker se pa utegne zgoditi, da bo tudi drugona-pisani na ta način izvoljen, in še take glasovnice preostajajo, se mora, da se glasovi ne izgube, napisati na tretjem mestu še en kandidat itd., končno torej toliko kandidatov, kolikor poslancev je treba voliti v dotičnem okraju. Tako pridemo do glasovanja po listah. Boljši in pravilnejši, kakor je to dodeljevanje posameznih mandatov že koj pri seštevanju glasov, je sledeči postopek: najprej se seštejejo vsi glasovi (listki), ki se glasijo na ista imena, ki so bili torej oddani za isto stranko; to število se deli z onim številom, ki je za izvolitev vsakega poslanca potrebno, t. j. z volilnim količnikom, v našem primeru s 100. Iz te delitve izhajajoče število pove, koliko poslancev pripada tej stranki. Nato se to število poslanskih mest dodeli po vrsti onim osebam, ki so na strankini listi napisane, začenši z na prvem mestu napisanim kandidatom. Če je n. pr. ena stranka dobila 600, druga stranka 400 glasov, dobi prva 600 : 100 = 6, druga pa 400 : 100 = 4 poslance. Izvoljenih je torej ,prvih 6 na listi prve stranke napisanih oseb in prvi 4 kandidatje, napisani na listi druge stranke. Zasedba vseh 10 mest pa je bila možna le zato, ker sta obe stranki dobili tako število glasov, ki se da brez ostanka deliti s količnikom 100. Recimo pa, da dobi ena stranka 560, a druga stranka 440 glasov, potem bi dobila prva stranka 560:100 = 5, druga pa 440 : 100 = 4 mesta, skupaj 9 mest; eno mesto ostane nezasedeno. Pomagali so si v takih slučajih tako, da so dodelili ostalo mesto oni stranki, ki je imela pri delitvi največji ostanek; v našem slučaju torej prvi stranki, ker je njen ostanek 60, dočim znaša ostanek druge stranke samo 40. Toda ali je to še sorazmerno načelo, ko so vsi poslanci ene stranke izvoljeni s po 100 glasovi, dočim je bil izvoljen en poslanec druge stranke samo s 60 glasovi? Volilno število ni pri tej razdelitvi enakomerno določeno za vsa poslanska mesta. Vzrok, da smo mogli pri delitvi s količnikom 100 zasesti samo 9, ne pa 10 mest, je očividno ta, da je volilno število 100 preveliko. Skušali so zaradi tega zmanjšati količnik na ta način, da se ne deli število oddanih glasov s številom poslanskih mest, temveč s številom teh mest več ena. Delitev s to večjo številko daje seveda manjši količnik. Poskusimo to pri prej navedenem primeru; namesto da bi delili 1000 z 10, delimo 1000 z 10 več ena = 11, kar da za količnik 90; s tem volilnim številom (količnikom) delimo število glasov prve stranke: 560:90=6; nato število glasov druge stranke: 440:90 = 4. Vidimo torej, da so takoj vsa mesta zasedena in da ni treba segati po sredstvu ostankov. Ta količnik se razlaga tudi sledeče: Ako je več poslancev voliti, zadostuje, da ima vsak izvoljeni kandidat več glasov kakor vsak protikandidat. Če sta n. pr. dva poslanca voliti, ni treba da bi imel vsak polovico vseh glasov, temveč da ima vsak več kot 1ja, torej oba skupaj več kot 2/a vseh glasov, ker je potem nujno, da ima vsak protikandidat le manj kot */„; da se dobi pri izvolitvi dveh poslancev količnik, ni torej treba deliti vkupnega števila glasov s številom poslanskih mest, t. j. z 2, temveč z 2+1=3, pri izvolitvi treh poslancev ne s 3, temveč s 3+1 = 4, itd. Tako se sedaj splošno do- loča volilno število ali količnik pri volitvah po proporcu. Upoštevanje ostankov. Pa tudi pri proporcu se ne da izhajati vedno brez upoštevanja ostankov. Recimo, da so v našem prejšnjem primeru nastopile 4 stranke. Stranka A je dobila 530, stranka B 170, C 160, D 140 glasov. Količnik je 1000 : 11 (10+1) = 90. Stranka A dobi 530 : 90 = 5 (ostanek 80), B 170 :90 = 1 (ostanek 80), C 1 (ostanek 70), D 1 (ostanek 50). Zasedenih je torej samo 8 mest namesto 10! Po načelu največjih ostankov ;noramo dodeliti še en mandat stranki A in enega stranki B. Kako se je mogoče izogniti dodelitvi mandatov po ostankih, kar ne odgovarja, kakor smo videli, sorazmernemu ali proporcionalnemu načelu? Vzrok ostankov je, kakor smo tudi videli, delitev z vnaprej določenim količnikom. Poskusimo torej brez tega sredstva neposredno primerjati število glasov ene stranke s številom glasov druge stranke. Stranka A je dobila n. pr. 88 glasov, stranka B 54; dodeliti je en sam mandat. Dodelili ga bomo stranki A in ne stranki B, ker je stranka A številčno močnejša in je zaradi tega pravičneje, da je 88 oseb zastopanih in 54 nezastopanih, kakor pa narobe. Kako bomo pa postopali, ako se morata dodeliti dva mandata ? Ako damo oba mandata stranki A, je 88 volilcev zastopanih po dveh poslancih (ali 44 po enem zastopniku), 54 (t. j. celokupno število stranke B) pa po nobenem. Pravičneje bo, da je 88 volilcev enkrat in 54 Volilcev tudi enkrat zastopanih, kakor da pride že na 44 volilcev po eden, torej na 88 volilcev dva zastopnika. Primerjajoč številčno moč teh dveh strank, bomo potemtakem dodelili stranki A en mandat in stranki B tudi enega. Kako dalje, če hočemo razdeliti tri mandate? Če damo sedaj stranki A dva, pride na 88 : 2 = 44 volilcev en poslanec; če pa damo stranki B dva mandata, pride na 54 : 2 — 27 volilcev en poslanec. Primerno številčni moči strank je sedaj, da damo stranki A dva mandata in stranki B enega. Poskusimo porazdeliti še štiri mandate. Ako damo sedaj stranki A še en mandat, torej vsega skupaj 3, in stranki B enega, potem pride pri stranki A na 88 : 3 = 29 volilcev en mandat, pri stranki B pa na 54. Če bi pa dali stranki A po dva in tudi stranki B po dva mandata, potem bi prišlo pri stranki A na 44 volilcev en mandat, pri stranki B pa na 27, torej na manjše število volilcev, kakor če bi dali stranki A tri mandate (po 29). Sorazmerno številčni moči strank je torej, ako damo pri porazdelitvi štirih mandatov stranki A tri in stranki B enega. To, kar smo sedaj poskusili pojasniti z besedami, se da z golimi številkami slikati na sledeči način: stranka A (88) stranka B (54) 88 deljeno z 1: 88 54 deljeno z 1: 54 88 » z 2: 44 54 » z 2: 27 88 » s 3: 29 54 » s 3: 18 Pogleda se, kje so največje številke zaporedoma. Kolikor mandatov je porazdeliti, toliko takih največjih številk se išče. Te številke so: pri enem mandatu 88, pri dveh 88 in 54, pri treh 88, 54 in 44, pri štirih 88, 54, 44 in 29. Če ne bi dodeljevali mandatov zaporedoma po velikosti številk, bi se lahko pripetilo, da bi bil manjšemux številu volilcev kake stranke prej dodeljen mandat kakor večjemu številu volilcev kake druge stranke, tako bi ostalo morebiti to večje število sploh ne-zastopano. Da pa dobimo zaporedoma največje število volilcev, na katero spada lahko e n mandat, moramo deliti glasove vseh strank s številkami, ki se pričnejo s številko ena, in se pri vsaki nadaljnji delitvi zvišajo stalno z 1, torej najprej z 1, potem z 1 + 1=2, nato z 2+1=3, torej z 1, 2, 3 itd. Ta bistroumni sistem, ki omogočuje, da se vsi mandati med udeleženimi strankami takoj sorazmerno porazdele, je iznajdba belgijskega univerzitetnega profesorja d'H o n d t - a. Uporabiti se da ta način razdelitve pri poljubnem številu strank in mandatov. Razdeliti je n. pr. 6 mandatov med tremi strankami, od katerih je dobila stranka A 34.000, B 19.000 in C 7000 glasov. Deli se število glasov vsake teh strank zaporedoma z 1: 34.000, 19.000, 7000 z 2: 17.000, 9.500, 3500 s 3: 11.333, 6.333, 2333 s 4: 8.500, 4.750, 1750 Od 6 največjih številk ima stranka A 4, stranka B 2, stranka C nobene. Torej dobi stranka A 4 mandate, stranka B 2 in stranka C nobenega. To sta dva glavna sistema (Hare in dHondt), po katerih se dandanes poraz-deljujejo mandati tam, kjer veljajo proporcionalne volitve. Pri teh volitvah je zanimivo še marsikaj drugega, n. pr. ali je sestavitev list popolnoma svobodna, t. j, da lahko vsak volilec napiše na' glasovnice imena po svoji svobodni volji, ali pa da sme, ako hoče sploh glasovati, oddati svoj glas le za tako listo, ki je od izvestnega števila volilcev že vnaprej sestavljena in od ob-lastva potrjena kot kandidatna lista. Ta slednji način glasovanja omejuje sicer svobodo volilcev, preprečuje pa razcepitev glasov in pospešuje organizacijo volilcev v politične stranke; taka volitev je seveda bolj glasovanje za stranke kakor za osebe. V tem smislu obvezne liste so pa zlasti tedaj neobhodne, kadar volilec sploh ničesar nima napisati, temveč kadar se, kakor v Jugoslaviji, tajno glasuje s kroglicami, ker se more kroglica oddati le za kako že vnaprej ugotovljeno listo. Okrajni kandidati. Vendar pa je pri takih volitvah tudi osebnost kandidata lahko zelo važnega pomena, če se oddajajo glasovi za tako-zvanega okrajnega kandidata (v SHS). Zanj oddani glasovi pa veljajo za listo njegove stranke v vsem volilnem okrožju; okrajni kandidat, če je znana in veljavna osebnost, je potemtakem lahko neko privlačno sredstvo za vso stranko. Zanj oddani glasovi pa so tudi važni za njega samega. Kajti če si je lista njegove stranke v vsem volilnem okrožju priborila nekoliko mandatov, potem se ti mandati porazdele (poleg nosilca liste) na one okrajne kandidate te liste (stranke), ki so dobili največ glasov po vrsti. Izvolitev okrajnega kandidata je torej najprvo odvisna od tega, koliko glasov je dobila njegova stranka v vsem volilnem okrožju, in potem šele od tega, koliko glasov je dobil on sam. Listam se dodelijo mandati po Harejevem količniku, t. j. število vseh v volilnem okrožju oddanih glasov se sešteje in se deli nato s številom mandatov več ena; lista, ki ni dobila na ta način določenega količnika, ne dobi sploh nobenega mandata (neka izjema za stranko, ki je najbližja količniku, je predvidena za okrožja, ki volijo več kot 5 oziroma več kot 8 poslancev). Med listami, ki sploh pridejo v poštev, se razdelijo mandati po d'Hondto- vem sistemu. Na vsaki listi pa dobijo tej listi dodeljene mandate poleg nosilca liste oni okrajni kandidati, ki imajo na tej listi po vrsti največ glasov. Pri skupščinskih volitvah je torej uporabiti najprej Harejev princip (za liste) in potem d'Hondtov princip (za posamezne mandate). Na koncu bodi še pripomnjeno, da tudi najskrbneje izmišljeni način sorazmernih volitev ne bode mogel podati v svojem izidu, t. j. v izvoljenem zastopstvu, točne slike politične opredelitve volilcev, dokler obstajajo volilna okrožja. Prav lahko je namreč mogoče, da ima neka stranka v nekaterih volilnih okrožjih veliko večino, v drugih volilnih okrožjih pa le malo ali sploh nobenih pristašev; vendar bo zastopana v parlamentu. Druga stranka pa, ki je morebiti raztresena po vsej državi, torej po vseh volilnih okrožjih, ki pa ni dosegla v nobenem volilnem okrožju količnika, sploh ne bode dobila nobenega poslanca, dasi je mogoče vkupno število vseh njenih volilcev v vsej državi večje kakor ono prvoimenovane stranke. Vzrok temu je, da pokaže izid volitev le sliko politične moči strank v posameznih okrožjih, ne pa v vsej državi. Ta pomislek odpade pri občinskih volitvah, kjer je ves občinski zastop izvoljen le v enem volilnem okrožju, t. j. v vsej občini. Zaželeno sorazmerno sliko bi tudi za parlament dosegli tedaj, kadar bi tvorila vsa država le eno volilno okrožje, kar pa zadeva pri večjih državah na velike težkoče. Vsak volilec bi moral glasovati za vsa poslanska mesta, torej za ves parlament. Tak volilni centralizem bi zelo otežkočal upoštevanje razmer v posameznih krajih in ožji stik poslancev s svojimi volilci. Za večje države taka volitev pač ne bo prišla v poštev. Več izgleda na uresničenje pa ima predlog, naj se poleg list za volilna okrožja uveljavi tudi sistem takozvanih državnih list, to se pravi, da postavijo stranke poleg kandidatnih list'za posamezna okrožja tudi še eno listo za vso državo. Mandati se porazdele v okrožjih po količniku, glasovi pa, ki ne dosežejo količnika (ali pa ki po d'Hondtovem sistemu ne dobijo mandata), se prištevajo državni listi dotične stranke. Državne liste vseh strank konkurirajo med seboj posebej pri dodelitvi mandatov. Majhne stranke seveda tudi pri tem načinu ne bodo zastopane. Če bi pa hoteli upoštevati vsako stranko, tudi naj- manjšo, in to je končno tudi taka, ki ima samo enega volilca, potem bi morali tudi tej stranki dati enega poslanca, dosledno pa po sorazmernem načelu tudi vsaki drugi stranki toliko mandatov, kolikor ima volilcev; potem se pa sploh vsako predstavništvo ljudstva ali naroda neha, vsak volilec bi bil tudi poslanec, iz tako-zvane posredne ali reprezentativne demo-kratije bi postala neposredna demokratija. Kaj izvaža Jugoslavija, koliko in kam? akor mora gospodar stvari kupovati, druge pa sam prideluje v taki meri, da jih ima ne le za lastno porabo dovolj, ampak jih še prodaja, tako je tudi z državami. So države, v katerih se izdeluje razno tovarniško blago (stroji, usnje, blago za obleke, barve itd.) v toliki množini, da pokrijejo ne le lastno potrebo, temveč jih še lahko izvažajo. Države s takim gospodarstvom imenujemo industrijske države. So pa tudi države, v katerih se pridelujejo poljedelski pridelki v toliki množini, da jih poleg domače potrebe ostane veliko za izvoz. Države s takim gospodarstvom imenujemo agrarne (poljedelske) države. Med agrarne ali poljedelske države štejemo tudi našo državo Jugoslavijo. Naša država pridela zelo veliko žita, živine in prašičev, jajc, sadja itd., tako da te stvari v veliki meri izvaža. Nasprotno pa mora industrijske izdelke, zlasti stroje, blago za obleke (manufakturo), barve, zdravila in drugo uvažati. Kakor mora gospodar gledati, da to, kar kupuje, ne stane več nego ono, kar prodaja, ker bi se drugače moral stalno zadolževati, tfko mora tudi država pri svojem uvozu in izvozu voditi tako politiko, da vrednost uvoženega blaga ne presega vrednosti izvoženega blaga, sicer bi se morala država oziroma njeno gospodarstvo pri drugih državah zadolževati ali, kot pravimo, trgovska bilanca države bi bila pasivna. Vsaka država pa stremi za aktivno trgovsko bilanco, to se pravi, da vrednost izvoženega blaga presega vrednost uvoženega. V sledečem bomo na kratko povedali, kakšne pridelke v Jugoslaviji v glavnem izvažamo in kaka je bila njih vrednost v letih 1920—1923. 1. V prvi vrsti navajamo kot pridelek, ki se izvaža, žito (pšenica, koruza, ječmen, rž). Koliko se tega v naši državi pridela, ni točno ugotovljeno. Po podatkih poljedelskega ministrstva je bil pridelek žita in koruze 1. 1921 43,932.000 kvintalov1 1 Kvintal (q) = 100 kg. Dr. J. B. nekatere ali 439.320 vagonov. (Toda tu je treba pripomniti, da so podatki poljedelskega ministrstva zelo netočni.) V istem letu 1921 se je izvozilo žita in moke za 338 milijonov dinarjev, koruze za 326 milijonov dinarjev. Ako računamo povprečno tedanjo ceno (za moko in žito) po 2 5 dinarjev in za koruzo po 2 dinarja, bi to značilo, da smo izvozili okoli 1,350.000 q ali 13.500 vagonov žita in moke ter 1,630.000 q ali 16.300 vagonov koruze. Čeprav se zdi, da je to velika številka, vendar v resnici to ni; kajti to pomeni, da smo izvozili le blizu 15 odstotkov pridelka tistega leta. In vendar je žito glavni pridelek in izvozno blago, ki naj nam da sredstva, da plačujemo blago, ki ga uvažamo. »Žito treba, da dvigne dinar!« trdijo finančniki in trgovci, za katere je silno padanje dinarja neprijetno. Veliko zadržuje izvoz žita izvozna carina, ki jo vlada menja in s tem izvoz zadržuje ali pospešuje. Tako je n. pr. v jeseni 1922 vlada postavila za izvoz žita tako visoko carino, da je bil izvoz popolnoma nemogoč. Tako visoka izvozna carina je v posledicah čisto enaka prepovedi izvoza. Poleg žita je koruza eden najobil-nejših pridelkov našega kmetijstva. V letu 1921 se je pridelalo 18,743.119 q ali 187.431 vagonov koruze. Podobno kakor pri pšenici so glavne pokrajine za pridelovanje koruze Vojvodina, Srbija in Hrvatska, kjer se pridela blizu 90 odstotkov vsega pridelka. Izvoz koruze je prinesel v letu 1921 v državo 326 milijonov dinarjev, torej le 12 milijonov manj nego izvoz žita in moke. Ker se izredno mnogo koruze porabi za pitanje prašičev, ker so tudi pasivni kraji (Dalmacija, Črna gora in Slovenija) potrebovali zase mnogo koruze, je gotovo, je izvoz 1. 1921 obsegal tudi precej starega pridelka. Zanimivo je namreč, da se je v 1. 1922 dobilo za izvoženo koruzo le 356 milijonov dinarjev, torej le malo več kot desetina dohodka prejšnjega leta, dasi je bila cena v letu 1922 znatno višja nego v letu 1921. 2. Na drugem mestu glede izvoza stojijo živina, prašiči, meso in izdelki iz mesa. Da more biti izvoz živine, prašičev in mesa tako znaten, si moremo razjasniti iz dejstva, da redi naša država izredno veliko število živine, zlasti pa prašičev. Po zadnjem štetju je bilo v naši državi 1,069.293 konj, 4,959.807 krav in volov, 3,372.852 prašičev in 5,095.397 ovac in koza. Glede števila prašičev se Jugoslavija kosa celo z Ameriko. Prašičev, mesa in mesnih izdelkov smo 1. 1921 izvozili za 472 milijonov dinarjev, tako da prfedstavlja to blizu 20 odstotkov vrednosti vsega izvoza. Vsega blaga se je namreč v 1. 1921 izvozilo za 2461 milijonov dinarjev. V letu 1922 smo sicer izvozili prašičev in živine nekoliko manj, namreč za 438 milijonov dinarjev, vendar je gotovo, da bomo morali z izvozom živine stalno napredovati. Podnebje in tla s krasnimi planinskimi pašniki so za živinorejo zelo ugodni. Eno stvar bo gotovo še morala živinoreja izvesti, izvoz mleka in mlečnih izdelkov, sira in masla. 3. Na tretjem mestu po važnosti stoji izvoz lesa, čigar zakladi so v naši državi naravnost ogromni. Bogato razvita lesna industrija, ki je še v razmahu, obdela in predela sicer veliko lesa, tako da se v /eliki meri izvažajo že tudi razni lesni izdelki. Pretežno pa se izvaža rezan les in drva, posebno v Italijo. V 1. 1921 se je izvozilo sicer le za 177 milijonov dinarjev lesa, na čemer je kriv neurejeni promet. Zato pa se je v 1. 1922 izvoz več kot podvojil in se je izvozilo za 483 milijonov dinarjev lesa, t. j. 16 odstotkov od celokupnega izkupička za ves izvoz. Slovenija ima sicer največ mehkega lesa, smreke in jelke, ki se rezan izvaža v Italijo, Slavonija pa ima mnogo izvrstnega hrastovega lesa, ki gre za lep denar tudi na Francosko in Nemško. Žito, živina, les so najvažnejši predmeti, ki jih izvažamo. Poleg žita moramo navesti tudi f i ž o 1, ki se ga je v 1. 1921 izvozilo za 42 milijonov dinarjev, v 1. 1920 pa celo za 54 milijonov dinarjev. Poleg živine moramo navesti perutnino in jajca, katerih izvoz stalno raste, V letu 1921 se je izvozilo za 147 milijonov dinarjev jajc, v 1. 1922 pa že za 268 milijonov dinarjev. Prav tako tudi izvoz perutnine zlasti v Švico in Italijo vedno bolj raste. Poleg lesa moramo navesti čreslovino (izvlečki iz lubja za strojenje), za katero smo v 1. 1922 prejeli iz inozemstva 17 milijonov dinarjev, v 1. 1920 celo 35 milijonov dinarjev. Žito in fižol, živina in jajca, les in čreslovina so po svoji vrednosti predstavljali v 1. 1922 polovico, v 1. 1921 pa celo skoro dve tretjini celokupnega izvoza. Še en pridelek je važen za našo državo, ki se tudi v veliki množini izvaža in nam nosi lepe denarje. To so suhe slive. V letu 1921 se jih je izvozilo za 144-3 milijona dinarjev, v 1. 1922 celo za 186 milijonov. Pridelujejo jih največ Bosna, Slavonija in Srbija. Ne moremo pa navajati — žal — med predmeti izvoza tudi vina, ki se že štiri leta ne izvaža. Škoda od tega je dvojna, v gospodarskem oziru, ker se toliko blaga, ki bi prineslo lep denar v državo, potroši po nepotrebnem doma in ker so zaradi pomanjkanja izvoza kleti polne, cene pa tako nizke, da vinogradniki ne vedo, kaj početi. Kolika pa je moralna škoda od preobilnega, uživanja alkohola, od širjenja alkoholizma, o tem tu ne moremo govoriti. Vzrok, da izvoza ni, je ta, da imajo naši sosedi sami vina toliko, da ga izvažajo. V državah zunaj, kamor bi ga lahko izvažali, nas pa ubija konkurenca boljših pridelkov, n. pr. madžarskih. Trditev, ki smo jo zgoraj postavili, da je naša država agrarna ali poljedelska država, v celem obsegu drži, ker s poljedelskimi pridelki v polni meri krijemo domačo potrebo tako, da jih poleg tega še v veliki meri izvažamo. Seveda — in to je slaba stran našega gospodarstva — ne izvažamo teh pridelkov toliko, da bi z dobljenim denarjem plačevali to, kar uvažamo. Naš izvoz je še premajhen v primeri z našim uvozom ali, mogoče bolj pravilno, naš uvoz je prevelik. Veliko preveč raznega blaga moramo kupovati v tujih državah. To pa je, kakor smo v uvodu rekli za naše gospodarstvo slabo, ker zaradi tega ali naše zlato roma iz države v tujino (kadar uvoženo blago sproti plačujemo) ali pa se pri tujih državah zadolžujemo. »Naša trgovska bilanca je pasivna,« pravijo v takem slučaju strokovnjaki. V 1, 1921 smo izvozili vsega skupaj raznih pridelkov, kakor smo zgoraj najvažnejše navajali, za 2 milijardi1 460 mil. dinarjev, dočim smo v istem letu raznega blaga uvozili za nič manj kot 4 milijarde 122 mil. dinarjev, V 1 Milijarda = 1000 milijonov. 1. 1921 smo torej za 1662 mil. dinarjev več blaga v tujini kupili, nego smo ga v tujino prodali. Kljub tej pasivnosti naše trgovske bilance ali razmerja med uvozom in izvozom pa ni položaj tako obupen, kot si predstavljate. To pa radi tega, ker naš izvoz stalno raste v večji meri nego naš uvoz. Zato se primanjkljaj ali pasivnost naše trgovske bilance manjša. V 1. 1919 je bil namreč uvoz za 2295 mil. dinarjev večji nego izvoz, v 1. 1920 za 2145 milijonov in 1, 1921 že samo za 1662 milijonov dinarjev, Žal se kaže, da tudi uvoz raste veliko hitreje nego bi bilo želeti, in tako se razmerje med izvozom in uvozom v letu 1922 ne bo toliko zboljšalo, kot se je bilo v 1. 1921, Celokupni izvoz v 1. 1922 je znašal 3071 milijonov dinarjev in v primeri z letom 1921 zrastel za 611 mil. dinarjev. Med uvoženim blagom so po vrednosti na prvem mestu bombažne in volnene tkanine ter obleka, potem sladkor, stroji in aparati, petrolej, železo, kolonialno blago itd. Neumestno je, da n. pr. uvažamo kuhinjsko sol, ko bi je lahko doma dosti nakopali. Treba bi bilo samo potrebnih naprav in kapitala zanje. Tudi pregled blaga, ki se uvaža, potrjuje našo gornjo trditev, da je Jugoslavija poljedelska država. Naša država ima le začenjajočo se mlado industrijo, ki jo podpira z zaščitno carino in na druge načine in ki se bo, upajmo, polagoma tako razvila in okrepila, da nam ne bo treba toliko raznega blaga uvažati. Še na eno vprašanje glede izvoza moramo odgovoriti, na vprašanje namreč, kam izvažamo naše pridelke. L. 1920 in 1921 smo še pretežno množino blaga izvažali v Nemško Avstrijo, in sicer je 1. 1920 znašal izvoz v Nemško Avstrijo 43 odstotkov, 1. 1921 pa le še 34 % od vrednosti vsega izvoženega blaga. L. 1922 pa se je stvar že zasukala in stoji na prvem mestu kot kupec (uvoznik) našega blaga Italija z 28 odstotki vrednosti izvoženega blaga, dočim se je v Nemško Avstrijo izvozilo le 23 odstotkov. Potem prideta kot kupca za naše pridelke Nemčija in Švica z 8xj2 in 7 V. odstotka, Češkoslovaška in Francija s 7 V, in 6 odstotki. Tu navajamo statistične podatke o našem izvozu v letih 1920 do 1922, kakor jih je izdala generalna direkcija za carine: 1920 1921 1922 Din mil. % Din mil. % I Din mil. % Žito . . . 126-7 10 212 9 110-5 4 Koruza . . 150-6 11-4 326 12 35-6 1 Moka . . . 96-6 7-3 126-6 5 115-8 4 Fižol . . . 53-7 4 41-7 2 22 1 Suhe slive 63-8 5 144-3 6 185-7 6 Svinje . . . . 26-9 2 209-3 8- 5 157-5 5 Mesni izdelki 107-2 9 263 11 280-5 9 Jajca . . . 39-1 2-3 146-7 6 267-7 8 Drva . . . 311-7 33 176-9 7 482-6 16 Ekstr. za strojenje 34'8 2 10-7 0-5 16-8 0-5 Vse ostalo 318-5 24 803-5 33 1396-8 45-5 Vsega . . . 1320-6 100 2460-7 100 3071-5 100 Po državah se je izvoz razdelil (v od- 1922 Din mil. % 861-5 28-05 705-6 22-97 260-2 8-47 235-3 7-66 233-3 7-59 181-4 5-91 146-8 4-78 588 1-92 38-3 1-25 166 5-41 9581 9597 2887-2 94-01 H koncu še pripominjamo: Slika, ki jo nudi naš izvoz in uvoz prva leta po prevratu, kaže dosti jasno neurejenost in zmedo, ki je prišla po vojni tudi v gospodarstvo, zlasti radi novih državnih meja. Notranja finančna in gospodarska politika je zelo neugodno vplivala na izvoz. To ni bila trdna politika, ki bi šla za gotovimi gospodarskimi cilji. Bila je politika slabe vlade, katera se je v borbi dveh močnih skupin nasprotnih interesov — skupine izvoznikov in skupine uvoznikov — nagibala zdaj na eno, zdaj na drugo stran in tako neprestano menjala predpise carine, uvoza in izvoza. Ta nestalnost gospodarske politike nam je veliko škodovala. Poleg tega je slabo vplivala na izvoz tudi nestalna naša valuta. Naposled moramo tudi omeniti neurejene prometne razmere, zlasti neprestano omejevanje in zapiranje prometa zdaj na eni, zdaj na drugi progi, včasih tudi na več progah istočasno. Gospodarstvo, zlasti trgovina, hoče stalnosti, da more računati, kalkulirati. Stalnosti pa pri nas še ni niti v carinski politiki niti pri valuti niti pri prometu. Upajmo, da se vse to kmalu ustali in izravnovesi; potem se bo zboljšal tudi naš izvoz in se uravnovesil z uvozom in bomo polagoma namesto pasivne trgovske bilance imeli aktivno, t. j. premoč izvoza nad uvozom, > ' 1920 1921 % % Italija . . . . 26-98 23-43 Avstrija . . . . 42-67 35-86 Nemčija . . . . 7-52 1615 Švica , . . . 3-68 6-87 Češkoslovaška . 5-12 4-10 Francoska . . . 313 1-66 Grčija . . . , 4-57 5-19 Anglija , . . — — Reka .... — 1-50 Madžarska . . . 2-14 1-21 r □So ----------—v □Sn cgp c®n cgn n®=i □$£□ □£□ □£□ □£□ aJo Ško —7Z5X— f dr. Anton Bonaventura Jeglič zlatomašnik ob srebrnem škofovem jubileju J7fl J j~fn ž Fotogr. J. Dostal 29. maja 1923 ob obletnici rojstnega dne. Preteklo leto, dne 22. maja, je minulo 25 let, odkar vodi ljubljansko škofijo goreči apostol, škof dr. A. B. Jeglič. 27. julija 1923 je pa poteklo 50 let, odkar je pel novo mašo v Begunjah na Gorenjskem, star 23 let. Višje dušnopastirsko delo za versko probujenje, vse njegove žrtve za blagor duš in njegovo veliko prosvetno delo za slovenski narod je tako ogromno, da ga ni mogoče opisati v kratkem članku, pa tudi tako znano starici s hribov in razumniku na vseučiliški stolici, da bi bila vsaka hvala le medel odlesk istinitosti in resnično odveč. Zato Mohorjeva družba s tisoči svojih članov zahvaljuje Boga, ki nam je podaril tega moža, se klanja njegovemu ogromnemu delu, ki gaje izvršil za svojo škofijo, za ves slovenski narod m posebe še za našo Družbo kot njen pospeševatelj in plodovit sotrudnik. Prosimo dobra nebesa, da ohranijo slavljencu še mnogo let čudovito svežost in čilost duha v blagor cerkvi in domovini. Naši življenjepisi. mirno in trezno gledam nazaj v svojo mladost, priznati nekaj, kar se mi zdi posebno značilno za razvoj vsega mojega življenja. Trdno sem prepričan, da se imam za Bogom zlasti materi in očetu zahvaliti za to, kar sem. Bila sta oba izredno dobra, poštena, pravična, globoko verna in pobožna. Prepričan sem, da mi je njuna pobožna, goreča in stanovitna molitev izmolila in izprosila duhovski stan in tisto zadovoljnost, ki me je spremljala skozi življenje do današnjega dne.« — Tako je postal mali Andrejček dijak, bogoslovec, pel novo mašo, bil kaplan v Smledniku, v Šenčurju in v Ljubljani pri Sv. Jakobu. Odtod je šel v Rim, kjer je postal doktor, bil nato osem let profesor-veroučitelj na gimnaziji v Ljubljani, postal kanonik in vodja deškega semenišča Alojzijevišča, 19. marca 1911 pa je bil posvečen v cerkvi sv. Justa v Trstu za škofa. — »Kako mi je bilo tam,« nadaljuje škof sam, »tega vam na kratko ne morem povedati. Najlaže bi to izrazil z besedami kraljevega pevca: Delo in bridkost. In res! Bilo je mnogo dela, mnogo skrbi, mnogo trpljenja, mnogo bridkosti. V škofiji so bile štiri narodnosti: Slovenci, Hrvatje, Italijani in Nemci. Težko je bilo vse zadovoljiti. Ali bodi Bogu hvala! Šlo je, tako da sem dostikrat poln hvaležnosti klical v svojem srcu s kraljevim pevcem: Usmiljenje Gospodovo bom prepeval na vekomaj.« — Nato je prišla še vojna, po njej lakota in draginja; pomanjkanje in negotovost je tlačila ljudstvo in škofa, iz letala mu je 1917 treščila bomba v hišo in jo poškodovala. Povojne razmere in sklepanje miru pa nas je, zlasti Slovence, silno razočaralo in potrlo. Tudi škof dr. A. Karlin je moral zapustiti Trst; prevzel je vodstvo škofovega zavoda v Št. Vidu, odkoder je bil pozvan na škofovski sedež v Mariboru. Družba sv. Mohorja ga kot lavantin-skega vladiko, zlasti še kot svojega odličnega so-trudnika, iskreno pozdravlja in mu želi najlepših uspehov in obilnega blagoslova ob težkem in odgovornem delu. t Dr. Ivan Tavčar. Spisal J. D. Dne 19. februarja 1923 nam je neusmiljena morilka — smrt ugrabila moža, čudo moške lepote, pisateljski talent prve vrste, sijajnega pravnika in govornika, moža z zlatim srcem za trpečega brata — dr. Ivana Tavčarja. Tudi Družba sv. Mohorja žaluje za njim. Saj je takoj v začetku svojega javnega delovanja mislil tudi nanjo. Svoj prvi spis je poslal Slovenskim Večernicam v Celovec 1. 1880 pod naslovom: »Beseda o zemljišč ni h knjigah«; Koledar za leto 1881 pa je prinesel sestavek: »Dva imenitna člena ali paragrafaiz občnega državljanskega zakonika« s podpisom Dr. T—r. Leta 1883, ko je dr. Tavčar v Trstu napravil izpit, je pričela Družba sv. Mohorja izdajati delo Tavčarjevega bistroumnega duha, njegov »Slovenski pravni k«, ki je izšel v petih snopičih (v letih 1883—1888) na 626 straneh. Če danes — po 40 letih — beremo Uvod k tej knjigi, se nam milo stori, ko vidimo, s kakšno ljubeznijo do slovenskega naroda je to delo spisano in kako je pisatelj tej svoji mladeniški ljubezni zvest ostal do smrti. Lavantinski škoi dr. Andrej Karlin. o petnajstmesečnem izpraznjenju la-vantinske škofovske stolice v Mariboru je bil s papeževim pismom, z dne 6. junija 1923, imenovan za škofa bivši škof tržaški dr. Andrej Karlin. On je prvi, čigar imenovanje je izvršil papež Pij XI. sam. Doslej so namreč redno izbirali novega lavantinskega škofa solnograški nadškofje, ki so mariborsko škofijo pred sedem sto leti ustanovili. Dne 29. julija je bil škof dr. Andrej Karlin slovesno ustoličen v Mariboru. — V prvem pa- Dr. Andrej Karlin. stirskem pismu je opisal sam svoje življenje takole: »Rodil sem se dne 15. novembra 1857 v Stari Loki na Gorenjskem kot najmlajši sin številne kme-tiške družine. Bilo nas je osem, trije bratje in pet sester. Ker sta moja dva starejša brata odšla v šolo — eden je postal župnik, drugi pa gimnazijski profesor —, sem bil jaz že vnaprej določen v bodočo pomoč svojemu očetu in za gospodarja na domu. Previdnost božja pa je drugače ukrenila. Kajjsem bil še v ljudski šoli, so me tu in tam za-ht^fali za kako domače delo. Ali bodisi da sem bil še tako slaboten, bodisi da me res ni veselilo kmečko delo, prosil in moledoval sem, naj me pošljejo za bratoma v Ljubljano v šolo. Naposled se je oče vendarle vdal, bržčas na prošnjo materino. Tu pa moram pred vsem svetom sedaj, ko Ko je dr. Ivan Tavčar dne 28. avgusta 1921 praznoval na Visokem pri Poljanah nad Škofjo Loko 70 letnico svojega rojstva, in dve leti potem ob njegovi smrti, so prinesli razni listi toliko lepih sestavkov in življenjepisov o njem, da »Koledar« pač ne more nič novega povedati, česar čitatelji ne bi že vedeli. Zagledal je luč sveta dne 28. avgusta leta 1851 v preprosti kmetski hišici v Poljanah nad Škofjo Loko; pri hiši se je reklo »pri Kosmovih«. Ivan je bil najstarejši izmed šestero otrok. Oče Janez in mati Neža sta z majhno kmetijo ob neumornem delu preživljala svojo družinico. (Oče je umrl leta 1895, star 75 let, mati leta 1897.) Ljudsko šolo je mali Janezek dovršil v Poljanah. Marsikaj iz tiste dobe izvemo iz njegovih povesti »Med gorami« ter iz njegovega »Ivana Slavlja«. Stric, župnik na Raki na Dolenjskem, je vplival, da je oče dal dečka v gimnazijo. Gimnazijo je dovršil ž odličnim uspehom v 1. 1863—1871 izvečine v Ljubljani, par razredov v Novem mestu. Kot drugošolec je bil v šolskem letu 1864/65 sprejet v ljubljansko Alojzijevišče, kjer je imel tovariše in sošolce Franca Detelo, Jožefa Lavtižarja, Antona Žlogarja. Od Ljubljane in Alojzijevišča se je — kakor či-tamo v »Obiskih« (str. 141) — le nerad ločil, ko je odšel v šolskem letu 1866/67 za pet let v Novo mesto. Vsake velike počitnice je preživel pri stricu na Raki kot »farovški študent«. Jeseni 1. 1871 se je vpisal kot jurist na vseučilišču na Dunaju, kjer je kmalu postal duša akademičnemu društvu »Slovenija«. Svoje študije je odlično dovršil leta 1875. Tri ideje (misli) so v tistih letih navdajale dijaško mladino bivše Avstrije; nasproti Nemcem in Madžarom, ki so bili 1. 1867 razdelili Avstrijo, da bi s svojim narodnim pritiskom tlačili vsak svojo polovico, so nenemški narodi (Čehi, Italijani, Rumuni, Slovenci) tembolj gojili svojo narodnost, in čim večji je bil pritisk nemštva v naši polovici, tem večji je bil odpor v mladih dušah; že od 1. 1848 (bolje rečeno: od francoske revolucije) je v vsakem narodu tlela iskra mržnje proti krvnemu plemstvu, ideja enakosti vseh stanov, ideja resnične demokracije; tretja ideja, ki je užigala mlada srca vseučiliščnikov, pa je bila ideja liberalizma, ki se je v državi javljal v odpravi konkordata z Rimom, v interkonfesionalnih in novih šolskih zakonih (1868); pri Čehih so takrat nastali Mladočehi proti Staro-čehom, pri nas Mladoslovenci proti Staroslo-vencem. Dočim je bilo teh geslo: Vse za vero, dom, cesarja, je bilo onih: Vse za svobodo in narodnost. V katoliški cerkvi so zmotoma videli največjo jo je med vojno 1. 1916 in 1917), pripoveduje, kako je Emil Leon, doctor iuris, star že osem in trideset let, bivajoč na oddihu pri stricu Presečniku tam pod Blegašem, nedeljo, ko je bilo žegnanje pri podružnici na Gori in so trije bratje zabavljači nekaj razžalili njegovo sestrično Meto, drugega za drugim »očrevljal«, da so se lovili po bregu oviro na poti do nejasno pojmovane svobode, Mladočehi so začeli proslavljati Husa, Mladoslovenci pa Trubarja in slovensko luteranstvo sploh. V teh idejah je zorel mladi Tavčar. Dozorel je v njem sklep, da plane v boj zanje. Čutil je v sebi moči za tisoč drugih. In je bil res močan, prekipeval je od telesnega in duševnega zdravja. V svoji najlepši noveli, »Cvetju v jeseni« (spisal doli za svojimi kastorci in kamižolicami in se spustili v beg. Tak bojevit in močan gorenjski fant — se mi zdi — je bil mladi dr. Tavčar, ko je stopil 1. 1875 v javno življenje: Kot lev se je vrgel v boj za toli prezirano, ali od njega toli ljubljeno slovensko domovino, v boj za pravice slovenskega jezika, v tistih žalostnih časih od Nemcev toli za-ničevanega. Kot ognjevit govornik, .kot vešč jurist je mladi odvetniški koncipijent dosti pripomogel, da je dunajska vlada začela slovenski jezik pri sodiščih spoštovati. V romanu »Mrtva srca« či-tamo, kako se je v mladem dijaku ta domovinska ljubezen polagoma razvijala: »Nekdaj sem se prebudil. To je bilo takrat,« piše (Zbrani spisi, V., str. 80) — »ko se mi je v gimnaziji odprlo zlato polje domovinske ljubezni: Tedaj se mi je povedalo, da imam domovino, majhno, zapuščeno in tlačeno. Povedalo se mi je, da jo smem, da jo moram iz vsega srca ljubiti. In kako se je to mehko, to mlado srce oklenilo te domovine in vse misli so ji bile posvečene! Res, sladka je vsaka prva ljubezen, ali najslajša, najsrečnejša je tista prva, komaj zbujena, mlada ljubezen do domovine.« V svojih povestih rad opisuje lepoto domovine, posebno — razen Ljubljane — treh krajev: okolico Rake na Dolenjskem (v »Mrtvih srcih«), reko Krko (»Otok in struga«), predvsem svoj rojstni kraj, Poljansko dolino, vso, od Škofje Loke gori do Žirov, v sedanjih in preteklih časih. V Poljanski dolini se gode skoro vse njegove povesti. Noben kraj na Slovenskem — razen morda Vrhnike po Iv. Cankarju — še ni tako pesniško opisan in ovekovečen kakor dolina Poljanščice s svojim kraljem Blegašem. Zoper privilegije krvnega plemstva grmi v novelah »Ivan Slavelj« ter »Otok in Struga«, pa tudi v »Mrtvih srcih« ter v zgodovinskem romanu »Izza kongresa«. — Dr. Ivan Tavčar je že zgodaj postal voditelj mladosloven-slva ter oče slovenskega liberalizma. V njegovih povestih se liberalna misel javlja na neštetih mestih: zgodovinski noveli »Vita vitae meae« ter »Grajski pisar« proslavljata luteranske pridigarje, dočim na katoliških ne najde nič prikupljivega. Vobče lahko rečemo, da Tavčar v svojih povestih na katoliške duhovnike, katerih nam toliko predstavlja, gleda s sumljivim, celo porogljivim očesom. Višek v tem oziru pomeni njegov spis »4000«, ki ga je dr. Mahnič imenoval pamflet (sramotilni spis) na katolicizem. O povesti »4000« je dr. Tavčar sam izjavil 1. 1918, da mu je žal, ker jo je spisal. Rekel je: »Zadeti sem hotel le napake in izrodke napačnega klerikalizma, pa so udarci odleteli na vero samo, česar mi je zelo žal.« In istega leta je izrekel glede slovenske duhovščine sledečo sodbo: »Dasi sem naprednega mišljenja, sem globoko uverjen, da slovenskega naroda brez slovenske duhovščine ne bi več imeli, in si ga tudi danes brez nje niti misliti ne morem, kar je dokazala majniška deklaracija.« Smrt mu je iztrgala pero, katero bi bilo še pisalo (še II. in III. del »Visoške kronike«). Če zdaj gledamo na vso dolgo vrsto Tavčarjevih leposlovnih del in se nam zdi, da je vendarle preveč »poltnosti« v njih . in preveč smešenja katoliškega celibata (razen v dveh, spisanih po 1. 1916), ne smemo pozabiti trojega dejstva: prvič, dr. Tavčar sam piše v »Cvetju«, da je smešenje v njegovem pogorju ukoreninjeno in torej tudi njemu nekako prirojeno; drugič da je bila marsikatera beseda za- pisana v vročini boja, iz opozicionalnosti, kakor je proti koncu življenja dr. Tavčar sam priznal (Cankarjevi Obiski, 1920, str. 146 nasl.): »Zaljubljene povesti niso bile všeč Jeranu in njegovim somišljenikom; zatorej smo jih s posebno vnemo pisali ali pa .pisarili', kakor se že ravno hočete izraziti.« In o svojem liberalizmu pravi: »Ker je bil tiste dni liberalizem moderen, kakor je danes .socializem', sem hotel v svojih spisih zastopati prvega, čemur se ni čuditi.« Tretjič pa moramo poudariti, da je dr. Tavčar katoliško vero kot tako, njene resnice, v srcu kakor tudi v svojih spisih vedno ohranil. V času najljutejšega boja, ko je pisal proti Mahniču svojo satiro »4000«, čitamo ondi njegovo veroizpoved. Kakor Dante pred Beatrico tako moli naš pisatelj pred nebeškolepo dekliško prikaznijo v nekakem zemeljskem raju to svojo veroizpoved. Na trikratno vprašanje neznane device: »Veruješ v pravega Boga? Veruješ v Kristusa, Odrešenika našega? Veruješ v čisto Devico, ki ga je porodila grešnemu svetu?« odgovarja naš znani tujec (pisatelj sam) s trikratnim: »Verujem«. Da so bile te besede, zapisane 1. 1891, izraz najglobljega prepričanja, je dr. Tavčar pokazal v času svoje težke bolezni in ob svoji krščansko lepi smrti. Njegovi leposlovni spisi, polni nazornosti, plastike, temperamenta, bodo najbrž živeli, dokler bo živel — slovenski narod. Monsignor Tomo Zupan. Skromno in tiho prebiva v svojem gradičku na Okroglem pri Kranju mož, ki se je ognil vsemu časovnemu hrupu, toda ne zato, da bi pdčival, ampak zato, da dela ob tistem podrobnem delu, ki zahteva železno vztrajnost in vročo ljubezen: preiskuje življenje in izsleduje rodovnik našega največjega moža, pesnika Prešerna. Kak zaklad bo to za naše slovensko vseučilišče, o tem bodo izrekli pravično sodbo šele zanamci. In ta mož je kljub svojemu delovnemu življenju dočakal, da je dne 14. marca 1923 pri Mariji Pomagaj na Brezjah slavil tiho, sam s svojim Bogom in Marijo šestdesetletnico mašništva — demantno sveto mašo. Starosta slovenske duhovščine! Toda če ž rjjim govoriš, ne moreš verjeti, da je bil rojen 21. decembra 1839. Njegov duh je veder kot mladeniča, njegov spomin tako živ, da se ti zdi pisana zgodovina, ki priča točno o vsaki malenkosti, zlasti o naši ožji domovini, za stoletje nazaj. Msgr, Tomo Zupan je bil rojen v Smokuču, pri Novaku, v brezniški župniji, v tisti sloviti fari, ki je dala v enem stoletju slovenskemu narodu razen Prešerna in Čopa krog 120 izobražencev: duhovnikov, profesorjev, učiteljev itd. Novakova hiša je dala kar tri: profesorja Ivana, meščansko učiteljico Agnezo in duhovnika-profesorja Toma. Brat in sestra, oba mlajša, sta že v večnosti. Tomo Zupan se je posvetil z vso vnemo šolstvu. 41 let je poučeval na gimnaziji. Ob tem poklicnem delu pa nam je poudariti še trojno, vele-važno njegovo delovanje. Bil je vodja A 1 o j z i j e v i š č a dvanajst let. Pod njegovim vodstvom je bil ta zavod resnično ponos gimnazije. Če kdo, je znal on buditi talente. Sam delaven kot mravlja ni v zavodu pre- nesel ne pohajkovanja ne zapravljanja časa s praznim igračkanjem. Delo — delo — je blio njegovo geslo. Zlasti še je vedel, koliko zaleže pisana beseda v narodu, in je navajal svoje gojence do znanstvenega in leposlovnega pisateljevanja. In to njegovo delo je bilo blagoslovljeno. Ni ga med nami moža, ki bi mogel pokazati na zbor tako odličnih prosvetnih delavcev kot on in reči: Glejte, ti so bili moji alojzniki! Drugo njegovo delo je bilo narodnoobramb-nega značaja. Družba sv. Cirila in Metoda za otimanje naše dece potujčevanju se je rodila Fotogr. Ferdo Vesel 2. apr. 1923. Msgr. Tomo Zupan. in cvela ob njegovem požrtvovalnem delu. 21 let ji je posvečeval vso svojo ljubezen in vse svoje moči. Tretje delo so njegovi spisi: pesmi, življenjepisi, pridige in urednikovanje »Zgodnje Danice«, ki ji je bil že. od leta 1861 sotrudnik, zadnja leta njenega obstoja (od 1899 do 1905) pa urednik in lastnik. Toda mnogo dragocenega gradiva in spisov še čaka v pisalni mizi monsignorovi, ki še neprestano dodaja, izpopolnjuje in dovršuje ta dela, tikajoča se zvečine kulturne zgodovine Slovencev. Dal Bog, da učaka demantni mašnik svojo mašo-bisernico in da izpopolni svoje delo do najmanjše podrobnosti. Ksaver Meško. (Ob petdesetletnici njegovega rojstva.) Narte Velikonja. Letos obhaja petdesetletnico svojega rojstva naš odlični pisatelj in pesnik, ljubljenec mladine, Ksaver Meško, katerega prvo pisateljsko delo je bilo namenjeno Mohorjevi družbi; kot tretje-šolec je zanjo napisal povest, ki sicer ni izšla v Mohorjevih knjigah, temveč bila obelodanjena šele leta 1908 v »Miru«. Resno je začel pi-sateljevati kot bogoslovec v Mariboru 1. 1896 v »Ljubljanski Zvon«. »Hrast«, »Trnje in lavor«, »Kam plovemo?« so njegova dela iz onih dni, ki so obrnila pozornost na novega pisatelja. Od tega časa je napisal celo vrsto pesmi, črtic in povestic, povesti in dramatičnih del. »Ob tihih večerih«, »Mir božji«, »Slike in povesti«, »Na Poljani«, »Mati«, »Na smrt obsojeni«, »Pri Hrastovih«, »Volk spokornik«, »Naše življenje« in druge. V vseh različnih leposlovnih slovenskih listih in zbirkah »Slovenske Matice« srečuješ Meškovo ime. Mohorjanom so predvsem znane otroške povesti in sličice v treh zvezkih: »Mladim srcem«; pozornost je vzbudila tudi črtica »Norec« v Koledarju leta 1900. Kdo ni od mladih Mohorjanov čuvstvoval s »Poljančevim Cenckom« in »Cigančkom«, kdo ne pozna prelepe črtice »Petelin in gosak«? V vsakem svojem spisu odkriva Meško tajin-stvene globočine nežnih, trpečih, globokočuvstve-nih src, ki jih je svet . razžalil, grešil nad njimi ter jih ponižal. Zanimanje za duševno življenje človeka je bilo znak Meškovega umetniškega nastopa, zanimanje za vse, kar kreta človeško dejanje. Meško je soustvaritelj slovenske psihološke novele, pravijo literarni zgodovinarji. V pripovednem pesništvu je značil njegov nastop v Sloveniji pravcat prevrat. Zato ni čudno, če smo se takrat, kar nas je sedelo na šolskih klopeh, zgrnili okoli Meška kot novega vidca v pesniškem svetu, kot vodnika v nove jezikovne in umetniške skrivnosti. Pisatelj sam toži v »Obiskih« dr. Izidorju Cankarju, da je pisateljski pot trnjev; tudi njemu ni prizaneslo življenje s trpljenjem. Prav njegovo pisateljevanje, njegova ljubezen do domovine sta trpljenje od prevrata sem povzročila in povečala. Rodil se je 28. oktobra leta 1874 pri Sv. Tomažu nad Ormožem. Študiral je v Ptuju in Celju, kjer je maturiral 1. 1894. Za mašnika je bil posvečen 1. 1898. Kot kaplan je služil v Škocijanu v Podjuni in na Višarjih, potem kot župni upravitelj v Knezovem nad Trgom in Št. Danijelu nad Pli-berkom. L. 1901 je postal tam župnik ter po šestih letih dobil župnijo Marija na Žili. Ob prevratu je za koroških bojev moral zapustiti svojo faro in vse imetje, trpel nekaj časa v ječi ter se po daljšem tavanju po Sloveniji kot begunec brez doma in krova naselil nazadnje v Selih pri Slovenjgradcu Povsod je Meško kot duhovnik ljubljen od svojih faranov, prijatelj, tolažnik in učitelj ljudstvu. »Meško je kot pisatelj in človek čuvstvena lirična narava,« pravi dr. Ivan Grafenauer v svojem 4. (Meškovem) zvezku Zbirke slovenskih povesti, »žensko nežen in občutljiv je v svojem čuvstvovanju, poln ljubezni do revnih in trpečih ljudi, do ubogih na umu, do slabotnih, teptanih in blodečih duš.« Meško je glasnik pravice slabotnih in ponižanih. S svojim hrepenenjem po lepoti in dobroti, s svojo ljubeznijo do domovine in do dobrih ljudi, s svojo željo, da se ves svet spomni bednih in zatiranih, da se usmili šibkih, je naravno užgal mlada srca. On ne obsoja, temveč razgrinja z usmiljenjem slabosti človeškega srca ter propo-veduje ^uha odpovedi in zatajevanja, ljubezni do Boga in do bližnjega. Njegova beseda obsoja z gnusom in zaničevanjem le zavedno zlobo, obsoja one, ki ne poznajo ljubezni do domovine (»Mati«), one, ki so v narodni zagrizenosti krivični (»Na smrt obsojeni«) in samopašneže, ki ne poznajo krščanske ljubezni do Ksaver Meško. bližnjega (»Pri Hrastovih«), Z drugimi, ki tavajo, trpijo ter iščejo resnice in lepote, pa je usmiljen, kot more bili usmiljen le Kristusov svečenik, odpušča in opravičuje, tolaži in dviga človeška srca, kakor je to delal veliki Učenik. Venec, ki mu ga morejo Mohorjani pokloniti ob njegovi petdesetletnici, ta venec si je Meško sam spletel s svojimi neštevilnimi deli; »Na Poljani« — povest slovenske družine in domovine —, »Ob tihih večerih« — skrivnosti polne črtice —, »Mati« — drama krvavečega materinega srca, drama domovinske ljubezni — in omenjene zbirke otroških črtic so svetli biseri v tem vencu. Meško se je v svojih delih vsega daroval svojemu narodu. Ivan Trinko - Zamejski. (Ob pesnikovi šestdesetletnici.) Dr. Joža Lovrenčič. Pod Matajurjem, kraljem beneško-slovenskih gor, v prijazni rebrski vasici Trčmunu se je rodil Ivan Trinko 25. januarja 1863. Talentiranega fanta so poslali starši v šole. V videmskem nadškofijskem semenišču, ki je internat, združen z gimnazijo, kakor naši škofijski zavodi v Št. Vidu, je študiral. V Vidmu šele se je seznanil s slovensko knjigo. Sam pripoveduje, »kako je obstal, ko je dobil slučajno v roke prvo slovensko tiskano delo in je tem potem zvedel, da imajo tudi Slovenci knjige, kakor drugi izobraženi narodi.« To odkritje ga je tako prevzelo, da se je vrgel z vsem navdušenjem na Študij materinega jezika. »Še dobro pomnim,« — pravi — »kaj sem moral prestati v šestem razredu, preden sem se naučil brez učitelja, brez slovnice in brez slovarja malce slovenščine, in sicer skrivej, po noči.« (Rutar, Beneška Slovenija, str. 176.) Čudno se sliši vse to, a je resnica. Vedeti je namreč treba, da okoli 50.000 Slovencev v starih mejah Italije še danes nima ljudskih šol v materinem jeziku in da veljajo še danes besede Petra Podreke, ki jih je zapisal 1871 o beneški slovenščini: »Jaz nisem ne v uradu ne v šoli, čeprav tu od vekov živim, ko tujka beračim okoli, le v cerkvi zavetje dobim.« Kot dijak je prišel Trinko v stik tudi ' s starim, častitljivim kaplanom Podreko, ki je rad občeval z dijaki in bogoslovci in jih navduševal, sam navdušen Slovenec," za slovenščino ter jim posojal knjige. »Na, na, puobič, boš videu, kake bukve 'majo Slovinj',« je rekal in se dobrodušno smejal. Trinku samemu pa je pokazal kakor veliko svetinjo Prešernove pesmi v prvi izdaji in krasni vezavi: »Vidiš, vidiš, puobič, takih piesmi je malo na sviete. Telih na damvuozrok!« In jih je zopet skrbno shranil. Pri takih »gospodih«, kakor je bil Pod-reka — in po beneških župniščih in kapla-nijah, hvala Bogu,, niso bili redki —, se je mladi Trinko še bolj navdušil za materinščino in postal je Slovenec z dušo in telesom, kar je izpričal pozneje s svojo pesmijo in delom. Po končanih gimnazijskih študijah se je pro-bujeni Slovenec posvetil bogoslovju gotovo s tiho željo, posvetiti svoje moči v vsestransko korist svojih rojakov, med katerimi je želel delovati. Preden je bil posvečen, je moral 1886 odslužili še vojake, a je še istega leta 20. junija pel svojo novo mašo v domačem kraju »z nemalim veseljem, povzročenim iz več razlogov, med katerimi ni bil zadnji, da je v onej priložnosti triumfovala slovenska ideja. Počastili so ga na njegovih ,ojcetih' s slovenskimi pesmimi, izmed katerih je bilo troje v Vidmu tiskanih.« (Rutar 176.) Trinko ni ostal na deželi. Poznali so njegove sposobnosti in ga kmalu po novi maši poklicali za prefekta v nadškofijsko semenišče v Vidmu, iz katerega je sam izšel. V istem zavodu je postal čez štiri leta profesor nižje gimnazije, pozneje pa profesor teologije in filozofije, kar je še danes. Doslej je bil Trinko tudi ponovno izvoljen od svojih rojakov v videmski pokrajinski zbor in letos tudi v izvršilni odbor videmskih ljudovcev (partito po-polare italiano). Politično se seveda Trinko udej-stvuje kot zvest lojalen italijanski državljan, ki mu je zlasti skrb za dobrobit ožjih rojakov. Kot vzgojitelj - profesor in kot poslanec je Trinko res oče beneških Slovencev. Danes govoriti o vseh njegovih zaslugah, bi bilo prezgodaj. Kdor pozna Beneško Slovenijo, more le želeti, da bi ji Nebo ohranilo najboljšega izmed njenih sinov še dolgo, dolgo. Videli smo, kako se je šestošolec Trinko seznanil s slovensko knjigo. In slovenski knjigi je ostal zvest. Vzel je pero v roko in postal — slovenski pesnik in pisatelj. Leta 1884 je priobčil v Ljubljanskem Zvonu »Narodno blago iz Beneške Slovenije«, naslednje leto pa beremo že njegove »Pesmi beneškega Slovenca« pod pravim imenom, v naslednjih letnikih pa pod pseudonimom Zamejski ali pod šifro I. T. ali D. I. T. Pesnil je tudi v Hribar-Tavčarjevem »Slovanu« in v Domu in svetu. Do leta 1897 se mu je nabralo toliko pesmi, da jih je poslal v Gabrščkovi goriški »Slovanski knjižnici« med slovenski svet. »Poezije. Zložil Zamejski« — se glasi njihov naslov. Zanimiva knjiga je to: prva pesniška zbirka beneškega Slovenca. Slovenska kritika onih dni ji je bila krivična, ni se poglobila, da bi pokazala Trinka kot bogo-nadarjenega pevca, ki je zajemal iz dna srca, katero je čutilo in čuvstvovalo iz bridko preizkušenega ljudstva ob Nadiži, ki je v vizijonarnih slikah gledal našo prošlost in bodočnost. Posamezne njegove pesmi je svetovna vojna, ki jo je napovedoval, naravnost podčrtala. Ni tu mesto, da bi podrobno ocenjeval in pokazal njegove pesmi, ugotoviti moram samo, da so kljub vplivu Prešernovemu, Jenkovemu in Gregorčičevemu, ki se mestoma javlja, le pristne, res njegove. Da so zorele pod italijanskim nebom, se jim tudi pozna. Glede na motive in podajanje je pač Trinko svojo pot sam označil v pismu 12. decembra 1882: »Dobro bi storili Slovenci, ako bi čitali italijanske klasike. Po mojem mnenju opevajo Italijani bolj pesniške, bolj vzvišene predmete kot Slovenci. Jaz pogrešam v slovenskih pesmih ono vzvišenost, katero toliko slavijo Italijani.« S »Poezijami« je Trinko zaključil svojo pesniško pot, nekoliko zagrenjen radi kritik. Tu in tam je še zapel kako priložnostno, ki je pa ostala le med beneškimi Slovenci. Omenil sem, da je Trinko nastopil prvič v Zvonu z narodnim blagom iz Beneške Slovenije. Priobčil je par pravljic. Po smrti Petra Podreke je priobčil v istem listu 1890 toplo pisano življenje tega zaslužnega moža, kar je storil tudi ob 100 letnici v »Mladiki«. Leta 1898 je popisal svojo ožjo domovino, Beneško Slovenijo, v Domu in svetu (do Rutarjeve knjige gotovo najpopolnejši spis o tem delu naše zemlje), širšo slovensko javnost pa je seznanil z beneškimi Slovenci v Mohorjevem koledarju 1905. Malo poznani svet rezijanskih Slovencev je odkril v Domu in svetu 1907 (»Haj-dimo v Rezijo!«). O Beneški Sloveniji je še pisal v Jadranskem almanahu za leto 1923. Ob 100 letnici Prešernovega rojstva je prevedel za Prešernov v almanah nekaj pesmi v italijanščino, ki se berejo tako zvočno in gladko kot v slovenščini. Trinko pozna tudi slovanske jezike in je oskrbel Italijanom prevod Gogoljevega Taras Buljba. V zadnjem času pripravlja v družbi s profesorjem dr, Muso-nijem, ki je tudi beneški Slovenec, iz Št. Petra ob Nadiži, obširno delo o Jugoslaviji, ki naj bo služilo Italijanom v objektivno spoznanje naše države. Poleg vseh teh spisov pa je Trinko napisal še celo vrsto razprav v italijanskem in latinskem jeziku. Blagoslovljeno in sadov polno je bilo dosedanje življenje Ivana Trinka in šestdesetletnik je še čil in svež. Naj ga ljubi Bog ohrani še dolgo, dolgo in naj bo v bodoče skrben oče ne samo svojim ožjim rojakom kot doslej, temveč tudi goriškim Slovencem, ki so danes upravno priključeni Vidmu. Ivan Trinko. Louis Pasteur. je temu vdal in šel z ženo v Kamnje k sinu župniku. V 1. 1920 sta slavila svojo zlato poroko v krogu svojih deveterih otrok. (Od teh sta dva duhovnika, tretji učitelj, četrti posestnik, urar in župan, peti in šesti sta trgovca; tri hčere so poročene.) — Nekaj posebnega še je bilo pri vrlem pokojniku to, da je svoja zadnja leta — pesnikoval. Vse njegove pesmi hrani njegov sin, župnik v Kamnjeh. Od tega slavja dalje je bil starček še vedno čil in se je rad tuintam še bavil z urami. Kot v mladih letih, tako tudi sedaj v starosti je vedno rad molil in delal. Dočakal je visoko starost 83 let; delo in molitev sta ga krepili. — O Božiču 1921 se je v cerkvenem stolpu smrtnonevarno prehladil, ko je za veselje Bogu v čast in sebi v kratek čas blagi starček popravljal stolpno uro. Po treh mesecih, polnih trpljenja, je zatisnil v Gospodu svoje trudne oči 20. marca 1922 v župnišču. Pokopan je v Kamnjeh. Njegov pogreb je bil izredno veličasten. — Pokojniku, vzoru krščanskega in družinskega očeta, blag spomin! S. Knjigovez Josip Črnigoj. Predlansko leto je umrl v Kamnjeh na Goriškem obče spoštovan in priljubljen mož, Josip Črnigoj. Vsi njegovi znanci se ga spominjajo kot blagega in vzornega delavca v knjigoveški obrti, s katero je daleč na okrog, zlasti po Primorskem, zaslovel kot prvovrsten strokovnjak. To obrt je opravljal s posebnim veseljem 65 let na Cesti pri Sv. Križu na Goriškem. — V mestih, trgih in vseh vaseh v Primorju vidimo Črnigojevo vezavo knjig. Majhne in večje knjižnice raznih društev po deželi so izšle izpod njegovih spretnih rok. Uradi: sodnije, davkarije, okr. glavarstva, okr. šolski sveti, župni in občinski uradi itd. so polni številnih knjig, ki jih je on vezal. Celo v nekaterih inozemskih mestih po knjižnicah in cerkvah se zrcali njegovo delo. Pokojnik je vezal vsako leto tudi nebroj knjig »Družbe sv. Mohorja«. Predvsem je kaj okusno vezal razne molitvenike, ki jih je Družba izdajala. Smelo trdim, da je večina Mohorjevih knjig, posebno molitvenikov, ki jih še danes rabi verno ljudstvo po Goriškem, vezal Črnigoj. — Njegova vezava je bila naj^vaost nekaj posebnega. Delo se je odlj^^akLvr v tem, da je bilo trpejft^ iivftfea«i tega zelo natančno iiMTkfpIično. Ni 'ouda^ da si je s takim delom pridobil splošen sloves in ž njim naročil, da jihfc je' težko zmagoval. — Josip Čtrfiigoj "jž^Tlrjl rojen 11. marca 1839 v Dobravljah na Goriškem. Kljub visoki starosti ^T>il do zadnjega ča§a vedno zdrav, čvrst in' cfelaJjen. Ob izbruhu vojne z Italijo je moralNt^ž^ti. Pod divnimi Kamniškimi planinami je prežjv»l s svojo-glo-bokoverno in blago soprogo Marijo š(iri leta begunstva. Tudi tu ni ostal mož dela križem rok. Bavil se je z urarstvom, v kojem je bil tudi veščak. Kmalu po preobratu se je vrnil s soprogo v ljubljeno domovino. Knjigoveško orodje je bilo pokvarjeno in večjidel • poiz-gubljeno. Kako žalostno je zrl pokojnik na to razdejanje! »Rad bi še vezal,« je rekel svojemu sinu. A zaradi njegove visoke starosti so mu sinovi odsvetovali, da bi se še nadalje bavil s knjigoveštvom. Starček Se Vsaka dekla v mlekarni pozna besedo: paste-rizacija, vsakdo tudi ve, da je treba mleko pasterizirati, če ga hočemo spraviti iz oddaljenih krajev na trg, sicer se nam zagrize. Toda malokdo ve, da ta beseda prihaja od imena moža izumitelja pasterizacije — Louis Pasteurja. Leta 1923 je ves Louis Pasteur. Josip Črnigoj. izobraženi svet slavil stoletnico rojstva (L. Pasteur je bil rojen 27. decembra 1822, umrl je 28. septembra 1895) tega velikanskega dobrotnika človeštva. Ta mož je z neutrudljivim učenjaškim iskanjem odkril neskončno majhne rastlinice-glivice, katerih je polno vse naše ozračje, vsa naša okolica, in dokazal, da te povzročajo kisanje mleka, kipenje mošta, octa itd. Dokazal pa je tudi, da prav one povzročajo kvarjenje vina. Poskusil jih je uničiti na ta način, da je segrel vino na 60" in jih pomoril s to vročino; in glej, vino se ni več kvarilo. Pasteur je izrekel tudi trditev, da razne bolezni takisto povzročajo podobne glivice. Na podlagi njegovih odkritij so razni učenjaki iskali in preizkušali tako dolgo, da se jim je posrečilo preprečiti zastrupljenje — gnojenje — ran, zlasti pri operacijah. Vsi starejši ljudje še pomnite, kako se je razglašalo, da se je ta in ta operacija izborno posrečila, — čez nekaj dni pa ste čuli, da je bolnik umrl: rana se je ,prisadila', gnojila. Danes pa se operacije vrše dan za dnem — brez gnojenja. To je zasluga Pasteurja in njegovega naslednika Angleža, zdravnika Listera, — Pa še nekaj je dosegel ta mož. Iznašel je cepivo zoper pasjo steklino. Kogar ugrizne stekel pes, steče tudi sam in umrje v groznem stanju. Danes imamo Pasteurjeve zavode, kjer ugriznjenega cepijo, in v par tednih se Pasteurjev spomenik. (Od steklega psa popaden deček prosi učenjaka pomoči.) Koledar 1924. vrne rešen in zdrpv med svojce. Seveda se ne sme cepitev zamuditi. Čim prej, tem bolje! Pri zamudah ni več pomoči. To je bil torej Pasteur, dobrotnik človeštva, oče svojih učencev, vztrajen do skrajnosti pri znanstvenem delu, zaeno ognjevit narodnjak (Francoz) in prepričano veren katoličan. Tudi Mohorjani se s tem skromnim spominom hvaležno klanjamo njegovemu duhu. Matija Gubec — kmečki kralj. (Ob 350 letnici.) Kdor si bil v Zagrebu in si ogledal saborsko cerkev sv. Marka (v gornjem mestu), nisi zlepa zgrešil pred cerkvijo petero v tla vdelanih, pre-vrtanih, belih kamnitih plošč. Če si čital Grudnovo Zgodovino slovenskega naroda 5. zv., si se takoj spomnil, kaj da ti kamni pomenijo. Tam je namreč tisti usodni prostor, kjer je bil na strašen način umorjen .kmečki kralj' Matija Gubec dne 15. febr. 1573. Z žarečimi kleščami so mu trgali meso z života, ga posadili na razbeljen železen tron, na glavo mu potisnili žarečo železno krono in ga nazadnje s konji razčetverili. Kaj malo najbolj preprostih Slovencev je, ki bi ne vedeli tega. Vsakem« učenčku je znana zgodovina slovensko-hrvatskega kmečkega upora, od ust do ust, od stoletja v stoletje jo je ponavljala živa beseda. Toda kljub temu je dolžnost knjige in časnikov, da te zgodbe ne pozabijo ob slavnostnih obletnicah. Vprašajmo se najprej, kaj je bilo povod temu uporu? Ali je bila to le kmečka sitnost, godrnjavost in objestnost? Ali je bila to le bleda zavist kmetov, ki so videli, da se .gospodi' godi bolje kot njim? Ali je bila ta .moška punta', kot so imenovali kmetje svojo zvezo v boju za .staro pravdo', le izraz neutemeljene nezadovoljnosti, sad sebičnih podpihovalcev ljudstva in sirov izbruh zapeljanih kmečkih množic? Kdor bi tako sodil ,moško punto' in tako razlagal vse podobne pojave iz najstarejše dobe do najnovejšega boljševizma, bi se motil in bi bil kmečkemu ljudstvu sila krivičen. Zakaj nobenega stanu ni, ki bi bil bolj miroljuben kot kmet, ki bi bil bolj pripravljen, »dati Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega«, in tudi nobenega stanu ni, ki bi tako iskreno ljubil to, kar je njegovega. Zakaj vse to, kar ima: polje, vinograd, vrt, hiša, živina — vse to je nekaj živega, čemur posveča vso svojo ljubezen, kar boža s svojo roko, kar goji in redi s kapljami svojih potnih srag. Vse to imetje ni denar kapitalista, bankirja, verižnika, mešetarja, ki je neskončno grd v primeri z .blagom' kmetovim. Zakaj kmetovega .blaga' se drži njegova vroča, ljubezni polna kri, denarja pa se drži le prečesto kri revežev, vdov in sirot. Prav zato pa je razlagljivo, da kmet krčevito brani, kar je njegovega: vsako ped zemlje, vsako brazdo, vsako drevo v gozdu. Da, tudi svojce ščiti bolj žilavo kot drugi stanovi. In v tem je iskati pravične jeze kmečkih uporov. Kmet se ni branil dajati grofom in graščakom, kar jim je šlo po stari pravdi. Ko pa so prišla nadenj krivična bremena od gospode, v čemer so grešili z malimi izjemami vsi, takrat pa še prav posebno Franc Tahi, gospod s Susedgrada in Stubice. Pred njim ni bila varna ne hči ne živina, ne žito ne vino. Zločini so kričali do neba. Ti so zataknili ,moški punti' petelinje pero (znak boja) za klobuk in bršljan ter zimzelen za trak. Dolgo so prosili, iskali pravice v Gradcu, župnik Ivan Babič jim je sestavljal pritožbe na kralja samega. Toda povsod so naleteli na gluha ušesa. Vse to jim je potisnilo v roke sekiro in cepec in jih strnilo v vojsko, da si pribore pravice. Zedinilo je Slovence in Hrvate v obupni boj za ,staro pravdo'. Uporni kmetje so si izvolili vlado treh mož: načeloval je Matija Gubec, Hrvat, prisednika sta mu bila Ivan Pasanec in Ivan Mogaič. Za poveljnika kmečke armade so izvolili Metličana Ilija Gregoriča. Njihov politični osnutek za bodočnost moramo občudovati. Sklenili so, da rešijo vse slovenske in hrvatske kmete izpod oblasti gospode. — Zahtevali so svoboden promet do morja. — Sklenili sami pobirati davke in skrbeti za varnost dežele. — Pokorni hočejo biti edinole kralju, uživati pa popolno parodno avtonomijo brez tuje nadvlade. To so 350 let stari zamisleki naših pradedov, ki jih je tedaj graščinska gospoda ljuto zatrla, udejstvila pa jih je kesneje francoska revolucija, deloma šele svetovna vojska in nekaj se jih rešuje tik pred našimi očmi. Edinost kmetov je bila sijajna, žal pa, da niso imeli orožja in da je bil malokdo vajen pravilnega bojevanja. Vojskovodja, Ilija Gregorič, je napravil dober načrt, ko je razdelil vojsko v tri skupine, ki naj bi se s Kranjskega in Štajerskega združile pri Stubici s Hrvati in tamkaj izvojevale odločilno bitko. Toda preden je kranjsko in štajersko krilo dospelo na določeni kraj, je bilo že poraženo od graščinskih čet: Thurn jih je porazil pri Krškem, Schrattenbach pri Sv. Petru pod Svetimi Gorami. Glavna bitka pa se je bila 9. februarja 1573 pri Stubičkih toplicah. Krog 10.000 kmetov je napadla plemiška vojska, ki je imela težko konjenico in dobro oboroženo pehoto. Odpor kmetov je bil obupno hraber, toda vzdržati ni mogel. Trde, da je obležalo 5000 kmetov na bojnem polju. Plemiška vojska je divjala, morila in obešala že premagane kmete na hiše in drevesa; na neki lesniki ob glavni cesti je viselo 16 kmetov.1 Tako nesrečen je bil konec kmečke vojske, zmagal je graščak in gospoda. Toda po 350 letih ni skoro sledu več o tisti gospodi, oba naroda, slovenski in hrvatski še živita, združena v eno državo s srbskim narodom, ki je imel takisto žalostno usodo robstva, pa je tudi kmet bil tisti, ki je otre-sel jarem turške sužnosti. Zgodovina teh treh narodov pa je glasna priča, da more narod, ki je v njem globoko vkoreninjeno verskonravno čuvstvo, ki je pošten in iskreno ter požrtvovalno ljubi svojo domovino, silnejši sovražnik sicer zatirati, zatreti pa ga ne more nikdar. 1 Glej dr. J. Gruden, Zgodovina slovenskega naroda, 5. zv., str. 765; izdala Družba sv. Mohorja. V. katoliški shod Slovencev v Ljubljani. Da je vsa Evropa strašno bolna, da je vse to velikansko telo kakor nekdaj Jobovo na gnoju, ki je obdano od ran, iz katerih se cedi bolečina, solze in kletev, krivice in razbrzdanost, to nam je vsem jasno. Mogočnjaki, ki so stoletja vladali krivično, so izginili s prestolov, a njih mesta so mno-gokje zavzeli ljudje, ki jih je Previdnost pozvala, da kaznujejo preteklost, pa so se sami usužnjili krivici in nenravnosti in so zato vse lepe pridobitve vnovič kaljene z grenkostjo (Rusija!). Ohola Nemčija, ki je iz same objesti in škodoželjnosti hotela pomandrati vse narode, ki je med vojsko cvetoča mesta, polja, vinograde, rudnike v Franciji požigala, uničevala, zasipala, je danes ponižana do obupnosti. Wilson, ki je s svojim človekoljubnim in pravičnim geslom o »samoodločbi narodov« zasijal kot zvezda pravice, je bil od bankirjev, ki jim pravični mir ni ugajal, pahnjen v kot in z njim vred njegovo pravično geslo. Miru niso sklepali z ljubeznijo v srcu in ne z zavezanimi očmi pravice, marveč s koristolovnim ključem do svojih blagajn v rokah, s katerim so rezali kot z nožem telesa narodov, ne meneč se za njih solze in bolečine. In nobenemu narodu niso zadali hujših ran kot našemu slovenskemu narodu, ki so ga raztrojili. Ko je tako krivica postala zakon, ni čuda, da se vleče skozi vso Evropo grenka reka bede na eni strani, na drugi pa se košati kapitalizem, oderuštvo, »ki zaklade zbira iz bližnjikov krvi« in iz tega izvira obup, ki peha široke sloje v blato nenravnosti, sirovosti in pi- jančevanja. V bedi je danes uradnik — vsepovsod, ne samo pri nas —, v bedi učenjak, v bedi večina duhovščine; v kakšni bedi pa sirote, stare vdo-vice, vojni invalidi — o tem ni mogoče več pisati. V bedi je danes mali in srednji kmet, v bedi mnogo delavstva. Kaj se je zgodilo? Zemlja rodi, kot je rodila prej in pogrinja zadostno preskrbljeno mizo za vse — in vendar toliko bede? Človeštvo je ranjeno, človeštvo je bolno, napilo se je strupa iz čaše materializma, ki je celo stoletje napadal Boga, dušo, vest, vero, krščanstvo, tajil posmrt-nost in ustvarjal nebesa na zemlji. To njegovo protibožje in protivečnostno ustvarjanje pa se mu je strašno izmaličilo: namesto nebes je človeštvu ustvaril — pekel. Narodom pa so se odprle oči. Sredi zmot in trpljenja se dviga vsepovsod glas in klic: nazaj h krščanstvu! V Italiji, v Franciji, v Ameriki, na Nemškem se zgrinjajo milijoni pod zastavo križa. Celo na Ruskem, kjer je toliko duhovščine boljševizem pobesil v cerkvah na oltarje, celo tam se ljudstvo dviga in išče pregnanega Boga. V neko selo se je vrnil pobegli pravoslavni duhovnik, ki so ga prej zasmehovali in pljuvali za njim. Ob povratku pa so ljudje pokle-kali pred njim in mu poljubovali raztrgano suknjo, češ, pregnani Bog pravice, poštenja in nravnosti se je s pregnanim svečenikom spet vrnil v njihovo sredo. Bolne duše, bolna srca more ozdraviti edino On, ki je prišel med nas zato, da daje pričevanje resnici. To prepričanje, da je edino Bog s svojimi zakoni tisti, ki more ozdra- viti bolno človeško družbo, je bilo navod in pogon za dva veličastna shoda katoličanov meseca avgusta 1923: Evharistični kongres v Zagrebu in V, katoliški shod v Ljubljani, Stotisoči so se zbrali, da dajo duška svoji verski zavesti in da izrazijo svojo zahtevo, ki se je zlila v pesem, odmevala iz src po ulicah in božjih hramih s ponavljajočim se vzklikom: Povsod Boga! Za to načelo ni manifestiralo nekaj odbranih izvoljencev, nekaj v to najetih ljudi; za to načelo je kriknila duša narodova. Ista sila in isio prepričanje je zvabilo na shod staro ženico, župana in gospodarja, mladeniča in dekle, izobraženca in dijaka, kmeta in delavca. Isto prepričanje je razvilo na stotine zastav in praporov, ki so vihrali nad glavami onih, ki se tesno organizirani zbirajo pod njimi iz vseh slojev in stanov v najrazličnejše svrhe, toda edini v načelu: Povsod Boga! Zunanjega leska in veličastva obeh shodov ne bomo popisovali na drobno. V Zagrebu je bilo 5000 Slovencev, ki so bili priča peturnega sprevoda z Najsvetejšim in so občudovali vso pestrost naroda, ki se je izražala v dragocenih, ponositin nošah hrvaških odličnjakov in v pisani množici ljudstva, odetega v preprosto, pa tako lepo narodno nošo. Brez posebnih organizacij, brez izrazitega vodstva je hrvaški narod takorekoč sam od sebe razlil svojo mehko dušo pred Gospoda — Zveličarja. V Ljubljani pa je bil V. katoliški shod odsev tridesetletnega organizatoričnega dela. Krog 200 zastav in praporov je pomenilo 200 discipliniranih in urejenih polkov, ki so pripravljeni za krščanska načela delati, žrtvovati, boriti se in tudi trpeti. Ves ta svečanoresni red, ki ob teh tisočih ni niti enkrat pozval policije na pomoč, je sad organizacij. Kdor je to nepristransko opazoval, je moral priznati: Slovenci smo velik narod, naj si smo še tako majhni po številu! Nam, ki smo vse to videli — saj je bil vsak dvanajsti Slovenec na V. katoliškem shodu —, zadoščaj beseda našega kralja, ki je sam s predsednikom skupščine Ljubo Jovano-vičem počastil shod in ves zavzet na Kongresnem trgu izrekel svojo sodbo: »Krasno! Edinstveno!« To zunanje slavje je bilo potrebno, da s svojim čarom okrepi krščansko prepričanje, da razgiblje duše in ogreje srca za krščanska gesla. Toda pravo jedro shoda je tičalo drugod. Svoje kali in korenine ima v tisočerih urah duševnega, pripravljalnega dela. Deblo shodu pa je zrastlo iz tehtnih govorov, razgovorov in živahnih razprav v posameznih odsekih. Ni ga stanu, ni ga javnega delovanja, ki bi se ga ne bili lotili posamezni odseki in z vso ljubeznijo sklepali o smernicah za nadaljno delovanje v korist človeštvu, cerkvi in narodu. Odkritosrčno so se raz-odele vse rane, ki jih skriva ponekod še preplitvo krščanstvo, obsodile so se brezobzirno napake in zablode v nas samih in jasno začrtale smeri onih potov, po katerih naj hodi živo in blagotvorno katoličanstvo. Toda vse to ogromno delo, vsa ta najboljša volja pa bi bila le glas vpijočega v puščavi, če to deblo ne dobi vej in jih ne razširi med vsem slovenskim narodom. S koncem katoliškega shoda mora biti postavljen začetek splošnega uresničevanja teh sklepov in načrtov. Vsi ti tehtni govori bodo zbrani v knjigo. Ta knjiga naj bo več let neizčrpna učiteljica slovenskega ljudstva. Vsako društvo beri, predavaj, T Slavnostni sprevod. razpravljaj o posameznih strokah iz te knjige. Ne domišljajmo si, če je shod zunanje uspel tako sijajno, da nimamo ničesar več popravljati! Koliko je še treba izruvati sirovosti, koliko omejiti blazno veseljačenje in popivanje, koliko zanetiti želja in vzgojiti žeje po duševni hrani, po dobri knjigi, koliko je treba poglobiti zavest, kolike važnosti je dobra organizacija, kako se moramo vzgojiti v živi narodni in državni misli, v socialnem vprašanju itd. Ne čakajmo boljših časov kot mutasta zijala. Vsi na delo! Vsak, kdor nosi v srcu krščansko prepričanje, se žrtvuj. Uredi samega sebe po katoliških načelih, pomagaj drugim, da spoznajo taista. To bodo košate veje tega drevesa in sadov na njih bo mnogo. Pravica in mir naj se v ljubezni poljubita — in bolna Evropa se bo dvignila ozdravljena v novo, srečno življenje. Dasi nam zaradi tesnega prostora ni bilo mogoče poseči v podrobnosti katoliškega shoda, ne smemo prezreti enega trenutka: To je bilo ono slavnostno zborovanje, ki je bilo posvečeno našim bratom v dveh tujih, sosednih državah. Bili so drugi hipi na shodu morda bolj veličastni, toda bolj prisrčnega ni bilo nobenega. Srca so zaplala, solze so se zaiskrile, vsa ljubezen je planila na dan. Ta ljubezen do naših bratov in do naše po krivici nam odsekane zemlje mora po vplivu tega shoda prežeti vsa naša srca. Nobenega veselja bi ne smelo biti med nami, da se ne bi spominjali zasužnjenih bratov in ne bi položili zanje če še tako skromnega daru na žrtvenik ljubezni. Mogočni jih zatirajo in jim jemljejo materino besedo, mi pa jih podpirajmo, da ne klonejo in ne omagajo. Zaupajmo! Bog je pravičen! Povsod Boga! 1. Povsod Boga! Devica Marija, mi hočemo povsod Boga! Razgrni plašč usmiljenja, Mati, nad svodom našega neba. Pošlji z ljubljenim Sinom iz blagoslovljenih dalj povsod Boga, ki naš je Oče, povsod Boga, ki naš je Kralj. 2. Povsod Boga po naših družinah, mi hočemo Boga povsod: hčera bo naših nežna milina, sinov bo naših krepek rod. 3. Povsod Boga, po šolah, po naših, povsod Boga mi hočemo: On bodi Mojster našim otrokom, vodnikov drugih nočemo. 4. Povsod Boga po naših sodiščih, mi hočemo povsod Boga: da mogla biti sodba bo vsaka odsev pravičnega moža. 5. Povsod Boga med zveze zakonske, mi hočemo Boga povsod: Mož bodi ženi, žena pa možu, obema bodi vzor Gospod! 6. Povsod Boga v armadi junaški, povsod Boga zahtevamo: Mučencem Cerkve in domovine svobode pesmi pevamo. 7. Povsod Boga, prisegamo verno, ohraniti povsod Boga: Ti blagoslovi, Mati Marija, prisego vernega srca. Glasnik Družbe sv. Mohorja. Nekaj o gospodarstvu. Premnogo udov naše Družbe se živo zanima za gospodarske razmere Mohorjeve družbe. Glavna vprašanja so: Zakaj je še vedno na Prevaljah? Kaj je z Družbinim domom, tiskarno in premoženjem Družbe v Celovcu? Ali se Družba ne misli preseliti kam drugam — v središče Slovenije? Na taka in podobna vprašanja podamo kratko pojasnilo. Družba je za sedanje prostore, ki jih je primerno opremila, popravila in za tiskarno, vezalnico ter skladišče priredila, porabila dokaj denarja. Nikakor bi ne bilo gospodarsko, če bi te prostore prenaglo zopet zapustila in si iskala drugod nove strehe. Na Prevaljah ima na razpolago električno silo, ima železniško postajo, redne poštne zveze, kar ji omo-gočuje obratovanje in točno poslovanje. Resnica pa je tudi to, da se je Mohorjeva družba rodila na Koroškem, delovala na meji slovenske zemlje od rojstva in jo zaradi tega veže ljubezen in staro izročilo na koroška tla, na obmejno krajino. In ker se je izkazalo, da je njeno poslovanje na Prevaljah možno in je že prišlo v redoviti tek, nima nujnega povoda, da bi iskala prenagljeno novega selišča. — Družba sv. Mohorja ima tudi še vedno svoje pravno bivališče v Celovcu, kjer je njeno imetje (hiše). Te so sedaj oddane v najem. Prodajati jih ob teh nestalnih valutnih razmerah ne kaže in je treba počakati ustaljenih prilik. Odborniki v Celovcu nadzirajo in skrbno vodijo tamkaj Družbine gospodarske posle in imajo vestno brigo, da se Družbi ne godi škoda. Žal seveda, da to sicer lepo premoženje ob stanovanjskih na-redbah in stiskah ne daje onih dohodkov, ki bi jih bilo želeti. Ob rednih razmerah bi Družba od tamkaj lahko dobivala marsikak priboljšek, ki bi ga naklanjala v obliki bolj obsežnih knjig svojim članom. Tako pa dohodki često ne pokrijejo — to skuša sedaj vsak hišni posestnik — niti troškov, potrebnih za ohranjevanje poslopij. Družbin odbor se je pri sejah že večkrat bavil z vprašanjem, ali ne bi kazalo, da se Družbina tiskarna preseli drugam: v Celje, Maribor ali kar v središče — v Ljubljano. Tehtni razlogi so doslej izpodbili take načrte in odbor nagnili, da počaka ugodnejše prilike. Razvoj Družbinega delovanja. Lani smo govorili o načrtih, ki jih je odbor zasnoval, da se naša Družba razširi in po dobi begunstva zopet začne s smotrenim delom za ljudsko prosveto, kakor je delala pred vojsko. K temu delovanju štejemo v prvi vrsti ustanovitev Mohorjeve knjižnice. Slovensko ljudstvo rado čita. Med vojsko se je porazgubilo in uničilo mnogo knjig. Da po svojih močeh Družba odpomore pomanjkanju dobrih knjig, je zasnovala svojo Mohorjevo knjižnico, V priročni obliki, ki bo ostala neizpremenjena, je začela izdajati leposlovna dela, izvirna in prevedena; pa tudi poljudno znanstvo bo prinašala. Vsi drugi kulturni narodi imajo take knjižnice. Pri nas so se že večkrat začeli taki poizkusi, pa so redno prenehali. Mohorjeva družba hoče vztrajati in v nedoločenih rokih pošiljati na knjižni trg dobro berilo. Prvi zvezek je izšel in prinaša Al. Remca ljudsko igro: »Užitkarji«, ki so prehodili že mnogo odrov z velikim uspehom. Ko to pišemo, je v tisku Sovretov prevod Platonovega zagovora. Ponatiskuje se iz »Mladike« »Knez Serebrjani«, ena najboljših ruskih ljudskih povesti, ki nam odkriva dobo Ivana Groznega in nas uči razumevati rusko dušo. Pripravljen je tudi rokopis dr. Fr. Kotnika: Koroške pravljice, Sprejeta je tudi Silvin Sardenkova zbirka Izbranih pesmi, ko so skoro vsa njegova dosedanja izdanja pošla, V kratkem izide tudi Kneippov Domači zdravnik, 6. izdaja, po katerem je tako mnogo popraševanja. Tudi tako poljudni, zaeno pa tehtni in strokovni članki dr. B r e c 1 j a o zdravstvu izidejo v posebnem zvezku. Naše poverjenike prosimo, da opozore člane na Mohorjevo knjižnico, in vabimo, zlasti knjižnice in društva, da se naroče nanjo. To naj ukrenejo takole: Mohorjevi družbi na Pre-valje pišejo dopisnico, na katero napišejo natančni naslov nase in izjavijo, da so naročniki Mohorjeve knjižnice. Ko izide knjiga, jim jo Družba takoj dostavi, vanjo priloži ček in vpiše ceno. Zakaj na ogled Družba knjig ne more pošiljati, ker je vsaka knjiga danes predragocena in bi bila škoda preobčutna. »Mladika.« V lanskem Glasniku je Družba napovedala, da ima namen, izdajati družinski list s podobami. Ta namen je uresničila s tem, da je prevzela izdajanje »Mladike«, in sicer za vse Slovence. Že prvo leto se je »Mladika« priljubila slovenskim družinam. Toda naročnikov le še ni toliko, kakor bi bilo želeti, in ima Družba to leto občutno izgubo. Zakaj naročnina 70 Din za ilu-strovan list, ki obsega 480 strani, je tako majhna, da je izguba neizogibna. Toda Družba hoče vztrajati in prosi vse poverjenike, naj se zavzamejo za »Mladiko« in naj živahno poagitirajo zanjo. Naš vzor je, da bi mogla Družba v doglednem času pridobiti večino udov tudi za naročnike »Mladike«. Tedaj bi bil list lahko poceni in tudi vsebinsko na višku. Za prihodnje leto se je zvišala naročnina le za 14 Din, to je na 84 Din, dasi so plače v tiskarni in papir poskočile razmeroma za mnogo več odstotkov. Razen Mohorjeve knjižnice ima Družba resno voljo, da izda čim več in čim boljših knjig kot Družbine založne knjige. Slovensko-nemški slovar je pošel. Poizvedovanja po njem so priča, kako ga danes še prav posebno potrebujemo. Zlasti tudi zato, ker slovenska knjiga prodira v svet. Celo v londonskem vseučiliškem seminarju že čitajo naše knjige. Potreba nam je priročnega slovarja. Družba je poverila delo dr. Glonarju, ki bo skupno s prof. Ramovšem staro Hubadovo izdajo predelal. Iz nje bo izločil vse besede, ki so mrtve, in dodal novih, ki žive v našem najnovejšem slovstvu, ki jih celo Pleteršnik nima. Delo je v teku in bo približno do velike noči izvršeno. Knjigo o državi piše vseuč. prof. dr. Leonid Pitamic. Knjiga je živa potreba za nas, da se vsak Slovenec zave, kake dolžnosti ima kot državljan in kake pravice. Če bo le mogoče, izide knjiga kot Družbin dar, sicer pa kot posebno izdanje. Družba je prejela na vpogled rokopis štirih gospodarskih knjig strokovnjaka Fr. Štuparja, in sicer: O rodni zemlji, O gnoju, O gnojenju in Pogled v rastlinstvo. Ako bo gmotno zmogla, izda tudi te knjige. — Živinozdravnik Franjo Dular prireja Umno živinorejo za novo izdajo. Vse te knjige so prave neločljive svetovalke naprednega kmetovanja. Če še omenjamo, da je izšla v ponatisu leta 1923 Aljaževa pesmarica (I. in II. zvezek), Križana usmilje-nost in Lisica Zvitorepka, sodimo, da so to dokazi, ki pričajo o zopetnem razgibanju Družbe po praetanem trpljenju in težkih vojnih udarcih. • Družbin dar. Najbolj živo pa se bodo vsi Mo-horjani zanimali za knjige, ki jim jih Družba poda kot članom. Za leto 1923 dobijo člani sledeče knjige: Koledar za prestopno leto 192 4; povest Carski sel (I, del), iz francoščine (Jul. Verne) prevel dr. A. R. kot 76. zvezek Slovenskih Večernic; Življenje svetnikov 4. snopič, dr. I, Ev. Zore; namesto napovedane kemije pa izide knjiga dr. Ozvalda Za vsak dan. Treba se nam je opravičiti, zakaj da ni izšla obljubljena kemija. Vzrokov je bilo več. Delo je bilo preobsežno, da bi izšlo v eni knjigi, deliti ga ni kazalo. Strokovnjaki-ocenjevalci so vsi bili edini, da so posamezni oddelki vzorno napisani, bili pa so mnenja, naj nekatere težje umljive stvari izostanejo. Zato bo treba delo preurediti in skrajšati, za kar je bilo pa premalo časa. Poleg tega so nam mnogi svetovali, češ, poljudna kemija ni tako nujna kot vzgojna čitanka (Za vsak dan) v teh tako trdosrčnih in posirovelih časih. Zato je odbor kemijo za letos odložil in jo izda kesneje. — Opozoriti moramo tudi na vsebino Koledarja. Koledar ne prinaša običajne koledarske vsebine, ki je redoma lahka, zabavna in drobižasta. Letošnja vsebina je po večini tehtna, za kar jamčijo že imena sotrudnikov. Mnogi članki nudijo kaj pripravno gradivo za predavanja. Ako predavatelj obrazloži in razdrobi članek, ga bodo člani doma s posebnim pridom brali in do dobra umeli. — Tudi oglase smo prevzeli v Koledar. Resnica je, da oglasi dajo neko mikavnost knjigi, so pa tudi potrebni in poučni. Samoumevno pa je, da nismo sprejeli nikakih, ki so naperjeni le na žepe brav-cev (razna ničvredna mazila in zdravila itd.). V Koledarju so oglasi tvrdk, tovaren, obrti in denarnih zavodov, ki pojasnjujejo razvoj našega trga in kupčije in so vodič, kam naj se obrnemo in kako naj izbiramo nakup vsakdanjih potrebščin. — Koledarju smo dodali 12 strani za domače knjigovodstvo. Če kdaj, je v naših časih potrebno, da vsak gospodar in gospodinja vodita majhno knjigovodstvo o troških in dohodkih, sicer koncem leta ne moreta dati odgovora od svojega hi-ševanja. Prostor, ki ga je zavzemal prejšnji zapis- nik, smo porabili na drugi, upamo, koristen način. Žal nam je, da nismo mogli vsega dospelega gradiva priobčiti. Papir se je nanovo podražil. Izostati je moral zelo lep Razgled po katoliškem svetu, Domača lekarna za živalske bolezni, skrčeni so tudi življenjepisi. Družbin dar za leto 1924. Člani dobijo prihodnje leto sledeče knjige: 1. Koledar za navadno leto 192 5. Opozarjamo, da ostane Koledarju oblika, kakor je letos in da dobi za okras nove, izvirne risbe. 2. Dr. J. Lesar: Apostoli Gospodovi. Ker je dr. Zore bolehen in nujno potrebuje oddiha, je odbor sprejel in med Življenje svetnikov uvrstil to strokovno delo prof. dr. J. Lesarja. Izide v isti obliki kot Življenje svetnikov. 3. Slovenske Večernice, 77. zvezek, prineso II. del prezanimive povesti: Carski s e 1 (Mihael Strogov). 4. Ing. Turk: T r a v n i š t v o. To je izvirno delo našega prvega strokovnjaka o travnikih, o zboljšanju, o( deteljinah, umetnih travnikih itd. Knjiga je živa potreba za naše kmetovalce. 5. Vsak član pa dobi še z^ doplačilo 14 Din Meschlerjevo knjigo: Trije temeljni nauki duhovnega življenja. V platno vezani knjigi, ki bo imela obliko Pasijonskega molitvenika, bo dodan tudi kratek molitvenik. Knjigo je prevel Marko Krajnc in spisal tudi molitvenik. To krasno premišljevalno berilo bo gotovo ustreglo tolikim željam našega vernega razumništva, kongregacij, samostanov, duhovščine itd. Nečlani dobijo v platno vezano knjigo za 40 Din. Sotrudnikom in poverjenikom. Odbor Družbe sv. Mohorja se najiskreneje zahvaljuje vsem sotrudnikom. Imena odličnih mož, ki se čezdalje bolj uvrščajo v zbor sotrudnikov naše Družbe so nam priča, s kako bistro uvidevnostjo spoznavajo ti najveljavnejši možje važnost ljudske prosvete in ji zato po Družbi posvečajo svoje duševno delo. Oni so porok za uspešno delo naše Družbe, ki jih zahvaljuje in prosi, naj ji ostanejo zvesti prijatelji z delom in svetom. Nič manj zahvale naj ne bo vsem poverjenikom. Brezplačno se žrtvujejo za Družbo, zbirajo člane in razdeljujejo knjige. Tisočera hvala in gorka prošnja: Vztrajajte in nabirajte še novih članov! Letnina za leto 1924 je 20 Din za vsako posamezno osebo ali ustanovo. Pri najboljši volji ni mogel odbor ostati spričo naraščajoče draginje, zlasti papirja, pri lanski naročnini. Kljub temu pa je ta cena vsaj trikrat nižja, kot so cene knjig na knjižnem trgu. Vse poverjenike prosimo, da udom obrazlože, zakaj je bilo treba dvigniti letnino. — Dosmrtnina znaša 300 Din za vsako osebo, za župnijske ali šolske knjižnice in društva (hiše ali cele družine se ne sprejemajo za dosmrtne ude). Do-smrtniki z izplačano dosmrtnino do 50 kron (do štev. 3220) naj doplačajo 12 Din, oni z dosmrtnino 80 kron (od štev. 3221 do 3275) naj doplačajo 11 Din, z dosmrtnino 200 kron (od štev. 3276 do 3317) 10 Din, z dosmrtnino 400 kron (od štev. 3318 do 3331) 7 Din, z dosmrtnino 900 kron (od štev. 3332 naprej) 3 Din, ali pa naj povzdignejo dosmrtnino do sedanjih 300 Din. — Udje v Julijski Benečiji plačajo letnine 25 Din. Ako želijo prejeti knjige po pošti, plačajo 34 Din. — Za Ameriko znaša letnina 1 dolar, dosmrtnina 15 dolarjev, doplačilo za dosmrtnike 70 centov, doplačilo za vezan molitvenik 45 centov. Opomba. Glede nabiranja in vpisovanja prosimo: Gg. poverjeniki naj začno z nabiranjem naročnikov takoj, ko dobe knjige. Koncem februarja 1924 naj bi bilo končano, da Družba nima škode ob natisku knjig zaradi silno dragega papirja. Pri naknadni priglasitvi velja knjigotrška cena. (Glej zadnjo stran Koledarjevih platnic!) Vpisovalne pole in članarino naj odpošljejo na naslov: Družba sv. Mohorja, Prevalje. Račun za leto 1922. Dohodki: 1. Lelnina 43.518 udov po 25 K 2 Doplačilo dosmrtnikov , . 3. Dosmrtnina ...... 4. Saldo ........ kron 1,087.950-— 19.365 — 7.545-— 1,058.982-40 2,173.842-40 Stroški: kron 1. Dosmrtnina v »Matico«..... 7.545'— 2. Nagrada pisateljem...... 33.008 — 3. Klišeji in podobe....... 16.941-40 4. Papir za družbene knjige 5. Stavek in tisk družbenih knjig . 6 Knjigoveško delo družbenih knjig 7. Skladišča in uradni prostori . . 8. Tiskovine......... 949.950 — 729.010-— 357.020-— 2.280-— 10.135 — 9. Uprava........... 67.953 — 2,173.842-40 Primanjkljaj (saldo) K 1,058.982-40 se bode pokril z dohodki zaloge in tiskarne Matica je znašala 31. decembra 1. 1921........ K 133.279-23 Leta 1922 ji je prirastlo po dosmrtnini.........» 7.545-— Skupno matično premoženje je znašalo dne 31. decembra 1922 . . K 140.824-23 ki je naloženo v Družbinih hišah v Celovcu. Dr. Franc Cukala, župnik v Guštanju, predsednik. Andrej Truppe, kn.-šk. tajnik, duh. svetnik v Celovcu, njega namestnik. Josip Zeichen, ravnatelj tiskarne in Družbin blag. Dr. Janko Brejc, odvetnik v Ljubljani. Dr. Lambert Ehrlich, univ. profesor v Ljubljani. Odbor Družbe sv. Mohorja: Janez Hutter, duh. svetnik, profesor v p. Dr. Franc Kotnik, gimn. profesor v Ptuju. Msgr. Val. Podgorc, prof. pri uršulinkah v Celovcu, Janez Vidovic, stolni školastik v Celovcu, Urednik Družbinih knjig: F. S. Finžgar, v Ljubljani, Trnovo. Imenik župnij, krajev, gg. poverjenikov, pošte in število udov Družbe sv. Mohorja. Pokrovitelj: Gospod dr. Adam Helter, knez in škof krški itd. 1. Goriška nadškofija. 1. Dekanija Biljana. 1923 Kojsko. Marinič Fr., župnik. (P. Kojsko) . . 25 Št. Martin. Vendramin Kari. (P. Kojsko) . . 2 Medana. Milanič Jos., bnrat. (P.Dobrovo) . . 49 Vedrijan. Košir Ivan, vikar. (P. Kojsko) . . 24 2. Dekanija Bovec. Bovec. Klobučar And., dekan. (P.Bovec) . . 40 Log. Sekula Ivan, kurat. (P. Log).....41 Srp eni ca. Man kar Božo, kurat. (P. Srpenica) 60 3. Dekanija Cerkno. Novaki. Kenda Iv., kurat. (P.Cerkno) ... 16 Ravno. Mozetič Ivan, župni uprav. (P.Cerkno) 11 Sebrelje. IvančičJos., župnik. (P. Slap) . . 25 4. Dekanija Crniče. Črni če. Berbuč Alfonz, kaplan. (P. Črni če) . 30 Ajdovščina. Fon Jos., ž.upr. (P.Ajdovščina) 109 Batnje-Selo. Leban Ign., župnik. (P. Crniče) 50 Kamnje. Črnigoj Fr., župnik. (P. Crniče) . . 5 Sv. Križ. Rejec Iv., župnik. (P. Sv. Križ-Cesta) 50 Osek. Franke Franc, vikar. (P. Šempas) . . 31 Še m p a s. Kragelj M., župnik. (P. Šempas) . 70 V e 1. Ž a b 1 j e. Kragelj V., žpk. (P. Sv. Križ-Gesta) 10 5. Dekanija Devin. Doberdob. Bressan Josip, vikar. (P.Tržič) . 9 Jamlje. Bressan Josip, vikar. (P.Tržič) . . 4 M a v h i n j e. Štanta Vinko, vikar. (P. Nabrežina) 25 Nabrežina. Vodopivec Jož.,kur. (P.Nabrežina) 34 Še m pola j. Štanta Vinko, vikar. (P. Nabrežina) 12 6. Dekanija Gorica. Št. Andrež. Kosovel Jos., kur. (P. Št. Andrež) 69 7. Dekanija Kanal. Kanal. Bele Vene., žpk.-dekan. (P. Kanal) . 26 Banjšice. Matelič Al., župn.upiav. (P. Grgar) 11 Desk le. Mežan Vinko, vikar. (P. Plave) ... 50 Kal. Podberšček Štefan, kurat. (P. Avče) . . 22 Lom. Pisk Anton, kurat. (P. Sv. Lucija ob Soči) 65 Ročinj. Močnik Fr., kurat. (P. Ročinj) ... 21 8. Dekanija Kobarid. Kobarid. Koršič Ivan, dekan. (P.Kobarid) . 183 Borjana. Shejbal Jož., vikar. (P.Kobarid) . 21 Drežnica. Kalin Jožef, kurat. (P. Drežnica) . 94 Kred. Aljančič Vinko, vikar. (P. Robič). . . 35 Libušnje. Leben Ivan, kurat. (P.Kobarid) . 101 L i vek. Jelovčan Pavel, kurat. (P. Livek) . . 44 Logje. Knavs Val., župnik. (P. Breginj). . . 6 Staro selo. Aljančič Vinko, vikar. (P.Kobarid) 13 Trnovo. Monkar Božo, kurat. (P. Srpenica) . 25 9. Dekanija Komen. Komen. Nemec B., žpk.-dek. (P. Komen) . . 27 Gaberje. Kos Jos., kurat. (P.Štanjel) ... 50 Veliki Dol. Stubelj Leop., vikar. (P.Komen) 4 10. Dekanija Solkan. Solkan. Rejec Jakob, dekan. (P.Solkan) . . 55 Bate. Matelič Al., kurat. (P. Grgar) .... 12 Cepovan. Franke Iv., župnik. (P. Cepovan) . 65 Odnos udov . 1731 1923 Prenos udov . 1731 Sv. Gora. Ferlin o. Jan. Kap., gvard. (P. Solkan) 4 Pevma. Budin Jožef, župnik. (P.Pevma) . . 18 Trnovo. Tomšič Krištof, kurat. (P. Trnovo) . 51 11. Dekanija Št. Peter pri Gorici. Št. Peter. Pahor Oskar, žup. upr. (P.Št.Peter) 38 Bilje. Župni urad. (P. Bilje).......110 Dornberg. Godnič Jos., župnik. (P. Dornberg) 34 Gaberje. Cargo Angelj, župni upr. (P. Miren) 13 Gradišče. Cemažar Fran., žpk. (P. Prvačina) . 21 Prvačina. Primožič Jos., žpk. (P. Prvačina) . 47 Renče. Pipan Val., župnik. (P. Renče) ... 50 Sovodnje. čargo Angelj, vikar. (P. Miren) . 51 V o grško. Uršič Andrej, žpk. (P. Volčja draga) 26 12. Dekanija Tolmin. Tolmin. Msgr. Rejec Iv., dek. (P.Tolmin) . . 250 Grahovo. Kokošar Ivan, žpk. v p. (P. Grahovo) 47 Idrija pri Bači. Vidmar Iv., žpk. (P. Sv.Lucija) 28 Kamno. Jarec Jan. Ev., kur. v p. (P.Kobarid) 26 Sv. Lucija. Abram Jož., žpk. (P. Sv. Lucija). 80 O bloke. Sedej Jan., župnik. (P. Huda južna) . 14 Pečine. Pisk Ignacij, cerkv. (P. Slap ob Idriji) 5 P o d b r d o. Batič Val., žpk. (P. Podbrdo ob Bači) 66 Podmelec. Hren Jož., kaplan. (P. Podmelec) 85 Roče. Reja Karol, žup. upr. (P. Slap ob Idriji) 8 Št. Vidska gora. Pirec Val., župnik. (P.Slap) 24 Volče. Kodermac Alojzij, žnpn. upr. (P. Volče) 143 Skupaj udov . 2970 2. Krška škofija. a) Republika Avstrija. 1. Dekanija Bel j a k. Brnca. Verhnjak Jož., žpk. (P. Brnca) D. M. na Žili. Lamprecht J., župnik. (P. Beljak) . ......... Št. Lenart. Sadjak A., žpk. (P.Rekaija 1922 1923 14 - Loče. Ogiis Jožef, žpk. (P. Loče) . . Podklošter. Oraš T., žpk. (P. Podklošter) Šteben. Ožgan Ivan, žpk. (P. Malošče) 2. Dekanija Borovlje. Bor o vije. Trabesinger Lenart, kaplan. (P. Borovlje)......... B i 1 č o v s. Stich J., žpk. (P. Bistrica v R.) Glinje-Bajtišče. Primožič Val., žpk. (P. Borovlje)......... Št. Janž v Rožu. Fugger Josip, žpk. (P. Svetna vas)........ Kapi a. Singer Št., žpk. (P. Svetna vas) Kotmara vas. MenteK.,žpk.(P.Vetrinj) Sele. Vavti Alojzij, žpk. (P. Borovlje) Slov. Plajberg in Ljubelj. Skrinar Al., provizor. (P. Podgora v Rožu). . Sveče. RuprechtVikt.,žpk. (P.Bistrica) Šmarjeta v Rožu. Božič Lovro, žpk. (P. Šmarjeta v Rožu)...... Ž ih p olje. Mihi Fr., žpk. (P. Žihpolje) 46 47 100 53 33 24 — 24 140 152 24 34 38 30 125 58 37 45 84 47 55 — 73 59 17 56 24 Odnos udov . 687 752 Prenos udor . 3. Dekanija Celovec. Celovec. Sv. Duh. Msgr. Podgorc Val. (P. Celovec).......... Celovec. Sv. Lovrenc. Kolarič Fr., župnik. (P. Celovec)..... Hodige. Stare Ivan, župnik. (P. HodiSe) Otok. Peterman Jos., dekan. (P. Otok) Vetrinj-Zakamen. Staro Iv., župnik. (P. Vetrinj).......... 4. Dekanija Dobrla res. Dobrla ves. Randl M., prožt in dekan. (P. Dobrla ves)......... A p a 8 e. Božič Lovro, žpk. (P. Galicija) Galicija. Bbner J., žpk. (P. Galicija) Globasnica. Pšeničnik Jernej, žnpnik. (P. Globasnica)........ Kamen. Šturm Anton, žpk. (P. Tinje) Št. Kancijan vPodjuni. Poljanec V., župnik. (P. škocijan v Podjuni) . . Št. Lipš. ZulechnerF.,žpk.(P.Dobrlaves) M o h 11S e. Rudi Joso J., žpk. (P. Galicija) Obirsko. Zupan Ign., prov. (P.Ž.Kapla) R e b e r c a. Sporn Ivan, žpk. (P. Miklavc) Šteben v Podjuni. KaplanAnt.,žpk. (P. Šmihel nad Pliberkom) .... Št. Vid v Podjuni. Kindlman Jakob, žpk. (P. Št. Vid v Podjuni) .... Železna Kapi a. Brandstatter Val., kaplan. (P. Železna Kapla) .... Ž i t a r a ves. Weifi V., žpk. (P. Miklavc) 5. Dekanija Pliberk. Pliberk. Dr. Zeichen Franc, kaplan. (P. Pliberk).......... Kazaze. Župni urad. (P. Sinča ves) . Šmihel pri Pliberkn. Vintar Josip, župnik. (P. Šmihel pri Pliberkn) . . V o grče. Sekollv., župnik. (P. Pliberk) Ž vabe k. UranšekFr., žpk. (P. Pliberk) 6. Dekanija Rožek. Dvor. Fric Josip, dekan. (P. Vrba). . Domačale. Serajnik J. (P. Podravlje) Na Dravi. Ulbing M., soprovizor. (P. Podravlje).......... Št. Ilj ob Dravi. Nagel Ivan, župnik. (P. Vrba).......... Sv. Jakob v Rožu. Šenk Franc, žpk. (P. Sv. Jakob v Rožn)...... Kostanje. Kuchler M., žpk. (P. Vrba) P e č n ica. Kuchlinglv., žpk. (P. Ledenice) P o d gorje. Vnk Fr., žpk. (P. Podgorje) Rožek. Dobernik Jos, žpk. (P. Rožek) Strmec. Marašek Karel, žpk. (P.Vrba) Skočidol. Ulbing T., žpk. (P. Podravlje) 7. Dekanija Šmohor. Bori je. Dr. Lučovnik Iv., žpk. (P. Gorice) Gorje. MeSnikL., org. (P.Zilj.Bistrica) Melviče. MikulaFranc, žnpnik. (P.Brdo pri Šmohorju)......... 8. Dekanija Tinje. Tinje. Prelat dr. Ehrlich M. (P. Tinje) Grabštanj. Kulterer M ar. (P. Grabš t anj) Št. Jakob ob cesti. PetričJ., sooskrb. (P. Celovec) ......... Medgorj e-Podgrad. Wolfl Blaž, žpk. (P. Žrelc).......... 1922 687 65 83 1923 752 38 8 87 5 — 13 122 19 23 22 52 16 18 31 91 108 60 147 60 129 57 54 43 7 25 64 124 34 72 7 24 10 17 15 136 19 53 29 28 43 60 14 15 23 18 99 123 67 150 37 124 56 54 29 7 20 42 132 33 40 48 60 6 27 20 18 20 50 — 5 14 — Odnos udov 2342 2614 Prenos udov . Podkrnos. Kovač Fr., žup. upr. (P. Žrelc) R a d i S e. Holec Franc, župnik. (P. Žrelc) Žrelc. Petrič Janez, provizor. (P. Žrelc) 9. Dekanija Velikovec. Djekše-Kneža. Benetek Al., župnik. (P. DjekSe).......... G oren če. Muri Ig., župn.upr. (P. Ruda) Grebinj. Meny J., mlinar. (P. Grebinj) Št. Jurij na Vinogradih. Wornig Matej, provizor. (P. Zgornje TruBnje) K1 o § t e r. Knkačka Jos., žpk. (P. Grebinj) Št. Peter na Vašinjah. Rosman Fr., župnik. (P. Velikovec)...... Ruda. Laure Franc, župnik. (P. Ruda) Š m a r j e t a. Womik M., žpk. (P. Velikovec) 1929 2342 5 73 50 41 11 35 20 40 b) Jugosla vij a. Dekanija Dravograd. Dravograd. Serajnik Volb., inf. proSt, gen. vikar. (P. Dravograd) .... Orna. Dobrove Jožef, župnik. (P. Črna) Črneče. Kogelnik Franc, pos. (P. Meža) Št. Danijel. Božič Fr., žpk. (P.Prevalje) Dev.Marija na Jezeru. Prevalje. Riepl Jlatej, župnik. (P. Prevalje) G u S t a n j. Dr. Cukala Fr., žpk. (P. Guštanj) Javorje. Vitemik Lud., žpk. (P. Črna) Jezersko. Drunecky Jan., župnik. (P. Zgornje Jezero)........ Koprivna. Hojnik Iv., žpk. (P. Črna) Kotlje. Serajnik Ivan, žpk. (P. Kotlje) Libeliče. VogrinecA., žpk. (P.Libeliče) Mežica. HornbiikIvan, žpk. (P.Mežica) Ojstrica. Hafner U., žpk. (P. Dravograd) Strojna. Božič Fr., žup.upr. (P.Prevalje) Število udov . 3. Lavantinska škofija. 1. Dekanija Slov. Bistrica. Slov. Bistrica. Cerjak Jož., dekan. (P. Slov. Bistrica)......... Crešnjevec. Zamuda Al., župnik. (P. Slov. Bistrica)......... Gornja Polskava. ŠebatAnton, žpk. (P. Gornja Polskava)...... Laporje. Ozimič Jos., žpk. (P.Laporje) Majžberg. Bratanič Rajmund, prov. (P. Ptujska gora)....... Makole. Šegula Franc, žpk. (P.Makole) Sv. Martin na Pohorju. Sinko Frane, žnpnik. (P. Slov. Bistrica)..... P ol j č a n e. CilenSek V., žpk. (P. Poljčane) Spodnja Polskava. Heber Fr., žpk. (P. Pragersko)......... Studenioe. Cede J., žpk. (P. Studenice pri Poljčanah)......... Tinje. Podpečan J., žpk. (P.SI.Bistrica) Sv. Venčesl. Zakošek Ivan, žpk. (P. Slov. Bistrica)......... Pragersko. segula F. S., župnik. (P. Pragersko).......... 2. Dekanija Braslovče. Braslovče. BohakJ., dek. (P. Braslovče) S v. A n d r a ž. Ocvirk M., žpk. (P. Velenje) 1923 2614 9 68 10 60 45 16 7 25 35 20 43 Število udov . 2617 2952 1922 1923 17 14 98 126 — 9 47 34 194 167 66 57 20 15 60 49 — 35 40 38 — 24 — 112 20 15 17 12 579 704 1922 1923 164 152 82 72 43 31 73 63 60 61 88 74 62 90 100 81 54 47 50 60 57 57 27 24 — 2 141 4 121 11 Odnos udov . 1005 916 Prenos udov Gomilsko. GrobelšekIvan,župnik. (P Gomilsko)......... Št. Jurij ob Taboru. Zdolšek Fran župnik. (P. Št. Juri ob Tab.) . . . Marija Reka. Agrež Davorin, župnik (P. Št. Pavel pri Preboldu) . . . Št. Pavel pri Preboldu. Končan Fr. župnik. (P. Št. Pavel pri Preboldu) . Sv. Martin na Paki. Presker Karel žnpnik. (P. Rečica na Paki) . . . Vransko. IrglFranc,žpk. (P.Vransko) 3. Dekanija Celje. Oelje. Jurak Pet., mestni vikar. (P.Celje) Gotovlje. V&clavikRob.,žpk. (P.Žalec) Sv. Jakob v Galiciji. Jager Avguštin, župnik. (P. Žaleo)....... Griže. Krančič Ivan, župnik. (P. Griže) Sv. Peter. Dr. Jančič Ivan, župnik. (P. Sv. Peter v Sav. dolini)...... Polzela. Jodl Ivan, župnik. (P. Polzela) Teharje. Cemažar Iv., žpk. (P. Štore) Žalec. Veternik Anton, žpk. (P. Žalec) 4. Dekanija Dravsko polje. Hoče. Grušovnik Adam, dekan. (P. Hoče) Cirkovce. Ravšl A., žpk. (P.Cirkovce) Orna gora. Zagoršak Fr., župnik. (P. Ptujska gora)......... Fram. Kragl Viktor, župnik. (P. Fram) Št. Janž. Sagaj Alojzij, žpk. (P.Ptuj) Sv. Lovrenc. Zadravec Ivan, župnik. (P. Sv. Lovrenc na Dravskem polju) . Slivnica. Mihalič Josip, župnik. (P. Slivnica pri Mariboru)...... 5. Dekanija Gornji grad. Gornji grad. Novak Anton, dekan. (P. Gornji grad)......... Bočna. Potokar G., žpk. (P. Gornji grad) Sv. Frančišek. Vogrinec Ivan, žpk. (P. Ksaverij v Sav. dol.)..... Ljubno. Krančič J., žpk. (P.Ljubno) Luče. Mikolič Jurij, kaplan. (P. Luče) Marija Nazaret. Tušek o. Kerubim, župnik. (P. Mozirje)...... Mozirje. Krošelj Fr., žpk. (P. Moziije) Nova Štifta. Ferme Gothard, žpk. (P. Gornji grad)......... Rečica. Požar Alfonz, žpk. (P. Rečica) Šmartno. Kitak Jak., žpk. (P. Šmartno ob Dreti).......... Šmihel. Gunčer Jož., žpk. (P. Mozirje) Solčava. Šmid Mih., žpk. (P.Solčava) 6. Dekanija Jarenina. Jarenina. Cižek J., dch.) Pogorele Mat. 1 Manistique. (Mich.) Schwab Ana. 1 Anaconda. (Mont.) Miller Angela. 1 Butte. (Mont.) Koren Rosie. 1 St Louis. i Mont.) Sorin Frank. 1 Cleveland.(Ohio.) Rev.Oman.Tohn .T.. Mrs.Knous Frances, Rev.BombachAntonL., Gorenc Louis, Baznik Ana, Perko Daniel, Valenčič Anton, Hrvatin Geo., Skufca Jos., Tomazin Ant., Skufca Jos., Mauer John, Rugel John, Sader Joseph, Suh»dolnik Anton, Kužnik Frank, Paulin Ana, Winter John, Zrimšek Jos., Globokar Anton, Zajec Ivana, Papež Mary, Marinčič Mary, Filipovič Mary, Fink Josephine, Miklič Joe, Gliha Anton, Miklavčič Mary, Železnikar Mary, Adler Mary, Glavach Bose, Mrs. Cerček John, Blatnik Fr., Jerič Joseph, Lindič Josephine, Dedek Ivana, Čolnar Katarina. Cordsn Anton, Mervar Tom, Coračin Jennie, Shusteršič John, Verhovec Egidij, Pintar Jennie. Mencin Julija, Fink Albina, Smrekar Mary, Stare Josephina, Novak Frank, Urbančič Rozalija, Karlinger Kari (2394). 1 + 49 = 50 Bridgeport. (Ohio.) Hočevar Mihael, Hoge Pet., Bende Rikard, Gregorčič Frank z dr., Simončič Josip z druž, Hočevar Anton z ženo, Berus John z ženo, Longar Josip z ženo, Hočevar Andrej z druž., Avsec Frank z druž. 10 Pover Point. (Ohio.) Loushin Mary. 1 Lorain. (Ohio.) Zaletel Jožef. 1 Pitlsburgh. (Pa.) Golobič John, Rev.Mihelič V., Bojane John, Henrihar Alojz, Rogina John, Golobic Jos., Vidina Mih., Šute Mat, Balkovec Pet., Kompare Alojz, Ponikvar John, Dekleva Ivana, Hodnik And., Vidina Mat., Pavlekovič Jos., Zakrajšek John, Stareš nič George, Stajdokar John, Kobi John, Žumič Helena, Kos Marijana, Kuzman Frank, Rogina Štefan, Valenčič Josip. Oblak Štef., Pikel Mat., Žalec Frank, Habjan Anton, Starešinič Nik, Flajnik Frank, Faber Anton, Flajnik John, Dalmovič Josip, Mravinec Mat, Cestnik John, Moravec Frank, Knnič Mat, Iva ni 6 Mat, Bahor Mike, Gašparič John, Šnelar Jož., Kroteč Jož., Žugel Mihael, Šepec Mih., Žugel Mat., Veselic Jož., Simčič Peter, Cadonič Marija, Jaketič Mihael, Cvetic Frank, Bohorič Jož., Stampehar Ana, Gašperič Fr., Balkovec John, Golob Jožefa, Nerulič Katarina, Lokar Jožef, Rabič Katarina, Krajnc Jožef, Golobič Fr., Berkopec Frank, Starešinič Barb., Kroteč Mih., Panjan Anton, Škof John, Kireta Ana, Miketič Rud., Bukovinski John, Balkovec Mat., Rihtaršič Mat., Cadonič Jož., Ivanušič Jožef, Veselič George, Flajnik Ana, Šumnič George, Jaketič Ana, Rev. Mertel John, S mčič Peter, Bašel Jos., Bašel John, Tičar Jos., Mravinec John, Persetič Frank, Jesih Peter, Kapela Nikolaj, Kogovšek Konr., Berdik Mart., Šmuc Benj., Antlogar Mart., Razbinšek Rozi, Bukovec Justina, Miroslavič Frank, Kanič Fr., Vidina Josip, Stegnar Frank, Johovič Tomaž. 96 Hermine. (Pa.) Coz Frank. 1 East Belley. (Pa.) Brisky Jos., Beljan Jos. 2 Johnstown. (Pa.) Tomec Andrew, Mele Fr., Gruda Neža, PesičMary, Pečjak Berta, KlučarRoza. 6 Forest Clty. (Pa.) Šivic John, Ponikvar Jos., Švigel Mary. 3 Steelton, (Pa.) Rev. Gladek Luka (5izt.), Rev. Širca Ambr., O. F. M.; Hren Ant., Petrič Mart., Težak Martin, Papič Anton, Petrašič John, Mohar Gregor, Tkalčič Št., Benkovič Janko, Nemeth Mart., Petrašič Anton, Simonič John, Matjašič Anton, Kostelc Anton, Mavrin John. 20 Saint Marys. (Pa.) Rollich Mary. 1 Bridgeville, (Pa.) Rev. Moder Albin F. (5 izt.), Rajner Mart. st., Krek John, Scurich Frank, Beg Frank, Kopač Florijan. 10 Imperial. (Pa.) Dolinar Barbara. 1 Meriden. (W. Va.) Tekavec Math. 1 Verona. (Va.) Kencijan Rezika. 1 Enumclav. (Wash.) Malneiič Mat., Pashich Jos., Kehovnik Agnes. 3 Tacoma, (Wash.) Cekada Jožef, Tudor Johana, Bratovich Mat., Udovich Jož., Udovich John, Grubiša Marija, Paž Marija, Surina Marija, Šplina Marija, ŠtunfMarija, EvancichRose, Klarich Joe, Hrvatin Mat., Mihcich Mar., Iskra Ant., Udovich Ant., Šlosar John. 17 Eagle, (Wisc.) Mrs. Cheinevsek Dorotty. 1 Tioga. (Wisc.) Toleni Mary. 1 Rok Springs. (Wyo.) Rev. Schifferer A. (5 izt.). 5 Število udov: 7 dosmrt., 547 letnih. Brazilija. Nuporanga. Dernovšek Anton, Ambrož Janez, Pintar Jože, Železnikar Franc. 4 7. Afrika. Cairo. Stanet p. Evgen, kurat (19izt.); Koban Lovrenc (2091). 1 -I- 19 = 20 Aleksandrija. Cč. šolske sestre, P. Schiffrer Br., Gleščič Frančiška, Cijan Hortcmija, Zibilič Ivan. Zibilič Vlado, Zaje Fran, UrŠič Alojzija, Simčič Franč.j Pregelj Roza, Krajnc Ema, Leban Zofija, Furlan Ter., Vrtovec Amalija, Bizaj Pavlina, Mele Urš., Podberšič Marija, Debevšček Helena, Velišček Leopolda, Cuk Bernarda, Tušar Marija, Komel Frančiška, GregoriČ Marija, Gruntar Marija, Šulin Anica, Devetak Alojz., Globelnik Pepina, Cokarelo Karolina, Gross Katarina, Debelak družina, Škrbec Katarina, Zemljak Anica, Novak Marija, Beltram Amalija, Dinarič Amalija, Izobraž. društvo (5 izt.). 2 + 38=40 Število udov: 3 dosmrt., 57 letnih. Imenik novih dosmrtnih udov. Do konca junija 1923 so vstopili kot dosmrtniki sledeči čč. udje in pristopnino vplačali v „Matico": 3330. Steblovnik M., župan, Šmartno ob Paki 100 Din 3331. Senekovič Ivan, Bukinje (Kreka) . 100 „ 3332. Zaje Alojz, Vič....... . 225 " 3333. Gnlin Mihael, obč. tajnik, Brezovica 225 3334. Šterk Iv. ml., Paka 8, Stari trg ob Kolpi 225 „ 3335. Macun Martin, Ptuj, Sv.Peter in Pavel 225 „ 3336. Brenčič Anton, Ptuj, Sv. Peter in Pavel 225 „ 3337. Smrekar Ivan ml,, Kneža (Podmelec) 225 „ 3338. Smrekar Angel, „ n 225 „ 3339. Smrekar Elizabeta, „ „ 225 3340. Božič Terezija, Temljine „ 225 „ Skupaj . . 2225 Din 3341. Ogrin Fienci, Wankegan, 111. (U.S.A.) 15 dol. Imenik umrlih dosmrtnih udov. Naznanili so se nam naslednji dosmrtniki, ki so zaspali v Gospodu ter se priporočajo v molitev in blag spomin: 820. Boldan Franc (1519), Hinje. 821. Bedrač Magdalena (2563), Sv. Vid pri Ptuju. 822. Cerjak Franc (1489), kaplan, Sv. Križ tik Slatine. 823. Dovgan Franjo (919), prošt, Metlika. 824. Esenko Anton (1668), Sv. Jurij ob južni železnici. 825. Dr. Gruden Josip (2025), stolni kanonik, Ljubljana. 826. Krmelj Gregor (2149), Poljane nad Skofjo Loko. 827. Mecesnik Liza (1476), Solčava, 828. Pacarič Jožef (2656), Metlika. 829. Podlesnik Franc (3134), Dole pri Litiji. 830. Robnik Magdalena (1477), Solčava. 831. Rupnik Leopold (2927), Črni vrh nad Idrijo. 832. Šelih Jurij (1338), župnik, Sv. Kunigunda. 833. Dr. Tavčar Ivan (789), odvetnik. Ljubljana. 834. Vider Valentin (1474), Solčava.' 835. Vojsk Anton (1060), Sv. Lovrenc v Slov. goricah. 836. Krašovec Valentin (1163), Vogrfe. 837. Baznik Janko (2496), župnik pri Sv. Trojici v Hal. Pregled čč. udov Družbe sv. Mohorja. Škofije in dežele Š t e je udov dosmrt. letnih vkup od lanskega leta + več — manj 1. Goriška nadšk. 61 2.909 2.970 | 368 _ 2. Krška škofija: a) Rep. Avstrija 85 2.867 2.952 254 '_ o) Jugoslavija 23 681 704 125 _ 3. Lavant. škofija 697 15.245 15.942 _ 1.393 Prekmuije . . 3 481 484 41 4. Ljublj. škofija: a) Jugoslavija. 736 17.439 18.175 _ 1.149 b) Jul Benečija 26 895 921 451 _ 5. Trž.-kopr. škof. 6 682 688, _ 31 6. Amerika. . . 7 551 5581 476 _ 7. Afrika . . . 3 57 601 8. Razni kraji . [ 19 336 355 — 142 Skupaj . 1666 42.143 43.809 1.715 — 2.715 L 000 Sejmi. V Sloveniji. Dnevi pomenijo vobče letne in živinske sejme. — Pri okrajnih glavarstvih, ki so zaznamovana z zvezdico je opomniti sledeče: Ako pade sejm na nedeljo ali zapovedan praznik, se vrši sledeči delavnik; dnevi v oklepajih ( ) pomenijo sejme samo za blago. Okrajno glavarstvo Brežice.* Brežice. 14. febr., poned. po sv. Florijanu, 13. jnn., 10. avg., 6. nov., sobota pred božičem; vsako soboto prašičji sejm. — Dobje. Soboto pred belo ned., 16.jul., sredo pred praznikom Im. Mar., 25. nov. — Dobova. 31. jan., 26. marca, 25. apr., lO.jul., 13. sept., 9. dec. — Golobinjek. 14. sept. — Kapela. 17. jan., 10. marca, 17. aprila, 7. junija, 17. avg., 17. sept. — Koprivnica. 25. jan., 10. apr., 28. okt. — Kozje. 24. febr., 26. apr., 13. jun., 25. julija. — Lesično. Poned. po vseh svetih. — Pilštanj. 9. febr., 8. marca, 16. maja, 9. jun., poned. po Rokovem, 29. sept. — Pišece. 19. febr., 2. marca, 28. aprila, 8. julija, 1. avg., 6. okt., 3. novembra. — Planina. 11. jan., 1. marca, 12. maja, 15. jnn., 12. jul., sobota pred ang. ned., 15. okt., 3. dec. — Podčetrtek. 17. marca, veliki torek, 10. avgusta, 21. novembra. — Podsreda. 24. jun., 21. sept., 18. okt., 19. novembra. — Rajhenburg. 29. jan., veliki četrtek, ponedeljek pred bink., dan po sv. Petru in Pavlu, 26. avg., 10. okt. — Sevnica. 14. febr., poned. po tihi ned., 3. sredo po vel. noči, 22. jun., 16. avg., 21. okt., 6. decembra. — Sv. Gora pri Podsredi. Soboto pred tiho nedeljo, bink. soboto. — Sv. Gora pri Sv. Petru. 4. avg., 7. sept. — Sv. Filip v Veračah. 14. jan., 22. febr., 1. maja, 25. maja, 17. julija, 29. avg., 16. okt. — Sv. Miklavž v Polju. 8. maja, 6. dec. — St. Peter. 5. februarja, 6. marca, 21. oktobra, 13. dec. — Videm. 3. febr., pustni poned., 18. marca, 4. maja, 4. julija, poned. po sv. Luk., 25. nov. — Zabukovje. 3. aprila, 18. julija, 20. sept., 6. nov. (vsi za živino). — Zagorje. 31. jul. — Zdole. 15. marca, 24. apr., 15. jul., 15. sept. — Žigarski vrh. 21. marca, 13. jun., 1. sept. Okrajno glavarstvo Celje.* Dobrna. Poned. po svečnici, kvat. četrt, v sept., 6. decembra. — Dramlje. 2. aprila, 22. oktobra. — Frankolovo. 17. maroa, 24. sept, — Sv. Jurij ob južni žel. 2. jan., 10. febr., 12. marca, 23. aprila, 4. maja, poned. po letnih in jes. kvatrah, 23. jun., 12. avgusta, 28. okt., 19. nov., 10. dec. — Sv. Lovrenc pri Prožinu. Poned. po ang. ned., soboto po brezni, spoč. Dev. Mar. — Nova cerkev. Poned. po sv. Treh kraljih, četrtek po vel. noči, poned. po Telovem, 6. nov. — Sv. Ožboit. 21. marca. — Petrovče. 17. jan., 4. marca, 2. julija, 14. sept. — Svetina. Poned. po Mar. Snežni, 25. maja. — Teharje. 21. jan., 22. febr., dan po ozn. Marijinem, 26. jul., 12. okt., 19. dec. — Velika Pirešica (Pernov). 21. marca. — Vojnik. Poned. pred svečn., poned. po beli ned., 16. maja, 4. julija, 7. sept., 18. oktobra. — Žalec. 14. febr., 13. jun., 25. jul., 29. avg., 4. oktobra, 13. deo. — Gornji grad. (Tiha ned.), 4. maja, 28. okt. — Ljubno. 19. marca, l.maja, 24. jun., 26. avg., 19. nov. — Luče. 25.maja. — Mozirje. 22. jan., 24. apr., bink. torek, 15. jun., 16. avg., poned. pred malo Gosp., 18. okt. — Rečica. 17. marca, 6. nov. — Laško. 24. febr., vel. četrt., bink. torek, 24. junija, 24. avgusta, 21. sept., 11. nov., 21. decembra. — Dol. 10. marca, 25. aprila, 31. jul., 3. okt. — Jurklošter. 1. febr., 1. jul., 4. okt., 13. deo. — Sv. Jedert. 21. marca, 7. sept. — Loka pri Zid. mostu. 3. maja, 22. maja, četrtek po Telovem, 5. avg., poned. po ned. Im. Mar. — Trbovlje. 3. febT., 17. marca, 18. okt., 5. dec. — Šmarje pri Jelšah. Poned. po sv. Treh kraljih, 20. marca, 3. poned. po vel. noči, Koledar 1924. 21. jun., 17. avg., poned. po Im.Mar., 4. dec. — Sv. Ema. Torek po bink., dan sv. Lukeža. — Lemberg. Poned. po sredpostni sredi, cvetni petek, 12. maja, sredo pred Telovim, poned. po sv. Urhu, 6. avg., 25. okt., 25. nov. — Loka pri Žusmu. 13. apr., 20. julija, 25. avgusta, 12. sept. — Ponikva. 14. febr., četrti poned. po vel. noči, soboto pred sv. Martinom; živ. sejmi: 27. junija, 1. avg., prvo sredo po roženv. nedelji. — Pristava. Torek po bink., 15. junija, 8. julija, 17. oktobra. — Slivnica. 19. maja, 25. jul., 4. okt. — Tinsko. Tretji poned. po bink., 2. jul., poned. po ang. ned. — Zibika. 20. marca, poned. po ang. ned. — Vransko. 3. marca drugo sredo po veliki noči, 29. sept., 15. novembra. — Braslovče. Poned. pred sv. Matijem, cvetni petek, poned. pred sv. Matevžem, poned. pred sv. Martinom. — Sv. Jurij pod Taborom. 29. januaija, 10. marca, 25. aprila, 21. novembra. Okrajno glavarstvo Črnomelj. Črnomelj. Prvi četrtek v mesecih jan., febr., maj, avgust in september veliki sejmi za blago in živino; ako je ta dan praznik, se vrši sejm na drugi četrtek. ToTek po 1., 2., 3. in 4. kvat. ned., torek po cvetni ned., torek po vel. noči, torek po sv. Petru in Pavlu, torek po sv. Simonu in Judi. Vsak četrtek sejm za prašičke. — Metlika. Torek po sv. Treh kraljih, torek po svečnici, torek po sv. Jožefu, torek po beli ned., torek po bink., torek po sv. Marjeti, torek po vel. Gosp., torek po sv. Mihaelu, torek po sv. Martinu, torek po sv. Miklavžu. Vsak poned. za prašičke. — Planina, l.maja, poned. po ang.ned. — Semič. 14.febr., 26. apr., 15. jun., 24. jul., 12. okt. — Stari trg pri Poljanah. 18. marca, 13. jun. — Vinica. Poned. po Izpreobr. Pavla, poned. pred bink., poned. po sv. Marjeti, 1. avgusta, poned. po Mar. Imenu, poned. po 4. oktobru. Okrajno glavarstvo Kamnik. Kamnik. 20. jan., 12. marca, 9. junija, 24. avg., 15. okt., 4. dec. — Dob. 14. febr., 15. junija, 10. avg., 28. decemba. — Domžale. 4. jan., 4. maja, 26. julija, 25. nov. — Gor. Tuhinj. 20. febr., 3. marca, 3. aprila, 12. julija, 21. sept. — Krašnja. 5. avg., 21. deo. — Lukovica. 3. februarja, 26. marca, 27. apr., 9. sept., 18. okt. — MengeS. 9. februarja, 6. marca, 25. maja, 5. julija, 29. sept., 6. nov., 13. dec. — Moravče. Dan sv. Matija, velik, ponedeljek, 16. maja, 21. junija, torek po sv. Jerneju, 11. nov. — Motnik. 12. febr., tretji poned. v postu, 22. apr., 2. jun., sredo po roženv. ned. — SkaruSina. 15. apr., 1. sept., 28. okt. — Št. Gotard pri Trojani. Petek pred cvetno nedeljo, 5. maja, 25. maja, 2. julija, 11. novembra. Okrajno glavarstvo Kočevje. Kočevje. 20. jan., 20. marca, 4. maja, 15. junija, 25. jul., 24. avg., 16. okt., 30. nov., 31. decembra. — Kočevska Reka. 16. maja, 2. jul. — Koprivnik. 12. maja, 20. julija. — Loški potok. 3. febr., 4. aprila, 7. junija, poned. po mali Gosp. — Mala gora. 5. aprila, 25. maja, 1. jun., 30. junija. — Mozelj. 25. apr., 20. maja, 28. jun. — Ribnica. 2. jan.. velik, poned., 24. jun., poned. po 2. avg., 21. septembra. — Sodražica. Četrtek pred sv. Gregoijem, četrtek pred sv. Jan. Nep., četrtek pred sv. Terezijo. — Stari log. 13. julija. — Trava. 1. maja, poned. po 4. jul., 10. avg. — Turjak. 12. marca, 30. nov — Velike Lašče. Poned. pred sv. Matijem, četrtek pred bink., 21. jun., 9. sept., 6. nov. — Videm (Dobrepolje). 17.jan., l.maja, 31. avg., 5. dec. — Vrhoveo. Četrti poned. po vel. noči, 5. avg. — Zdenska vas. Poned. po tihi ned., 13. jun., 17. jul., sredo po roženv. nedelji. 8 Okrajno glavarstvo Konjice.* Konjice. 5. jan., 9. febr., 1. marca, vel. četrtek, križ. sredo, 24. jun., 31. jul., 31. avg., poned. po Mili., 4. novembra, 3. decembra. — Vitanje. Sredpostno sredo, 25. maja, 20. jul., 14. sept., 2. nov., 27. decembra. — Oplotnica. 3. marca (sv. Kunigunda), 25. aprila (sv. Marka), 15. jun. (sv. Vid), poned. po škapalirski ned., 16. avg. (sv. Rok), drugi poned. po roženv. ned.. 11. nov. (sv. Martin). — Loče. 24. febr., poned. po tihi ned., binkoštni torek, 13. jun., 13. jul., 15. oktobra, 25. nov. — Zreče. 30. jun., poned. po ang. nedelji. — Živinski sejmi v Oplotnici, Ločah in Zrečah se začasno ne vrše zaradi prepičlega prigona, deloma pa sejmišča niso v stanju, da bi se mogli sejmi vršiti. Okrajno glavarstvo Kranj. Kranj. Prvi ponedeljek v mesecih maj, sept., okt., nov., dec. letni sejmi za živino in blago in vsak poned. tedenski sejmi za živino in blago. — Cerklje. 17. jan. (sv. Anton), petek pred cvetno nedeljo, 16. avgusta, 21. okt. letni sejmi za živino in blago. — Jezero. Prvi ponedeljek po mali Gosp. — Hotemaže. Petek pred cvetno nedeljo, 13. junija. — Hotovlje. 25. aprila, 16. avg. — Poljane. 5. maja, 18. okt. — Škofja Loka. 3. febr., 17. marca, 24. apr., 24. jun., 16. avg., 29. sept , 25. nov.; ako je ta dan nedelja ali preddan praznik, se vrši sejm poprej v soboto ozir. v petek. — Tržič. 18. febr., 16. maja, poned. predvneboh.; (pri Sv. Trojici) ponedeljek pred Telovim, 23. jun., 26. jul., 30. sept. — Železniki. 17. januarja, torek po veliki noči, 10. avg., 30. novembra. — Jezero, Hotemaže, Hotovlje, Poljane, Škofja Loka, Tržič in Železniki nimajo živinskih sejmov, oziroma se ne vrše. Okrajno glavarstvo Krško. Krško. 3. februarja, 18. marca, 4. maja, 4. julija, 25. novembra, soboto pred ang. nedeljo, poned. po sv.Lukežu. — Boštanj. Prvo soboto v postu, 31. maja, soboto po sv. Urhu, torek pred poviš. sv. križa. — Branik. Petek pred cvetno nedeljo, 13. junija. — Bučka. 24. febr., 25. apr., poned. pred 24. jun., poned. pred 24. sept., 11. nov. — Bušeča vas. Torek po beli nedelji, torek po bink., 9. sept., 12. nov. — Drnovo. 12. marca, 24. jun., 29. sept. — Kostanjevica. 17. jan., 31. maja, poned. po tihi nedelji, poned. po sv. Jakobu, poned. po sv. Mihaelu, kvat. poned. v dec. — Leskovec. Ponedeljek pred sv. Jurijem, 26. julija, 14. avgusta.— Mokronog. 28. okt., 9. dec., soboto pred tiho nedeljo, soboto po Srcu Jez., soboto pred sv. Jernejem, tretjo soboto v sept. — Radeče. 25. jan., 19. apr., 28. jun., 9. avg., 1. sept., 11. okt., 27. dec., prvi poned. v postu, poned. po sv. Martinu (11. nov.). — Slanč vrh. Poned. po sv. Urbu. — Studenec. 31. marca, 16. maja, 8 avg. — škooijan. Vsak kvat. četrtek, 15. aprila, 15. julija. — Št. Jernej. 12. aprila, 24. avg., četrtek po svečnici, ponedeljek po sv. Trojici, poned. po vernih dušah. — Št. Janž. Prvi kvatrni torek, poned. po 24. jun., tretji kvatrni torek. — Topolovec. Binkoštni torek, 7. sept. — Trebelno. Soboto po vel. noči. — Vel. Cirnik. Prvi petek v postu, sredo pred binkoštmi. — Vesela gora. 12. marca, 27. aprila, 27. oktobra, četrtek pred bink., soboto pred 8. sept. Okrajno glavarstvo Litija. Litija. Poned. po sredp. ned., 4. maja, poned. po Telovem, poned. po sv. Mihaelu, poned. po sv. Miklavžu. — Brezovo. Četrtek po veliki noči, soboto po sv. Urhu, čet. po mali Gosp. — Kotredež.-17. jan., 12. marca, dan sv. Jošta. — Krka. Poned. po sv. Treh kraljih, 1. marca, 16. maja, 5. avg. — Mišji dol. 13. dec. — Podbukovje. Poned. po beli ned., 27. sept. — Polšnik. Ponedeljek po sv. Urhu. — Radohova vas. 2. jan., pustni ponedeljek, torek po bink., 18. okt. — Šmartno pri Litiji. Torek po 14. febr., poned. po 25. jul, torek po 8. sept., poned. po 11. novembru. — št. Lambert. 14. febr., 22. maja, 17. septembra. — Št. Vid pri Zatičini. Sredo po vel. noči, 15. junija, poned. po mali Gosp., drugi poned. po sv. Mihaela. — Tirna. 1. maja, 9. jun , 9. jul. — Vače. Poned. po beli ned., torek po sv. Trojici, 16. avgusta, 30. nov. — Veliki Gaber. 4. julija, 26. avgusta (za blago in živino). — Višnja gora. 21. jan., poned. pred pustno nedeljo, ponedeljek po prvi, drugi in tretji kvatrni nedelji, ponedeljek po cvetni ned., 24. junija, 26. julija, 1. septembra, ponedeljek po vseh svetih, ponedeljek pred četrto kvatrno nedeljo. — Zagoije. 9. februarja, četrtek pred cvetno nedeljo, 12. mnja, 30. junija, 29. avgusta, 3. novembra, 31. decembra. — Stična. Veliki četrtek, ponedeljek po vnebohodu, 20. avgusta, 25. novembra. — Žubina. Dan sv. Matija in 21. oktobra. Mesto in okrajno glavarstvo Ljubljana. Ljubljana (mesto). Vsako prvo in tretjo sredo vsakega meseca sejm za živino; 6e je v sredo praznik, se vrši sejm dan poprej; vsako sredo in soboto tržni dan. — Dolsko. Ponedeljek po tihi ned., 21. oktobra (sv. Uršula). — Grosuplje. 25. apr., 29. septembra. — Horjulj. 26. marca, 12. jul., torek po roženv. ned. — Ig. 27. febr., 20. marca, poned. po beli ned.. četrtek po bink., 10. avgusta, 11. nov. — Šmarje. Torek po sv. Florijanu, 16. avg. — Vrhnika. Prvi poned. v postu, torek po veliki noči, ponedelj. pred vneboh., poned. pred Telovim, 25. julija, 6. nov., 27. dec. Okrajno glavarstvo Ljutomer.* Ljutomer. Vsak kvat. torek, torek po veliki noči. — Cven. 7. sept. — Sv. Križ. Poned. po tihi nedelji, 3. maja, 26. julija, 6. nov. — Mala Nedelja. Četrtek pred ned. presv. Trojice, 21. okt. — Veržej. 6. maja, 29. sept., 30. nov. — Sv. Jurij ob Ščavnici. 3 februarja, 25. apr., 21. nov. — Sv. Duh. 24. avgusta, 13. decembra. — Negova. (8. septembra.) — Sv. Peter. 17. jan., (29. junija), 30. jun., 21. sept. Okrajno glavarstvo Logatec. Cerknica. Dan sv. Matija, poned. po sredp. nedelji, 26. jul., 2. nov. — Dol. Logatec. 3. jan., 12. marca. 24. okt. — Gor. Logatec. 7. febr. za živino in blago, dan po vneboh., poned. po roženv. ned., 13. dec. — Grahovo. 9. febr., 22. marca, 17. aprila, 15. nov. — HotedrŠica. 5. apr., 21. novembra. — Lož. 15. marca, 10. maja, 4. jun., 16. avg., 28. okt. — Nova vas na Blokah. Poned. po nedelji Im. Jez., 29. septembra. — Planina. Dan sv. Jurija, 13. julija, 16. avg., 30. nov. — Rakek. 30. jan., 2. apr., 30. junija, 16. sept. — Rovte. 14. marca, 24. jun., 10. avg., 29. sept. — Sv. Helena v Rovtah. Poned. po tihi nedelji, torek po roženv. ned. — Št. Vid na Blokah. Poned. po sv. Gregorju, poned. po sv. Vidu, ponedeljek po sv. Jerneju. — Unec. Dan sv. Antona, prvi poned. marca. — Vrh. Poned. po 3. ned. po vel. noči, 27. julija, 9. sept. — Žerovnica. Poned. po sv. Treh kraljih, 14. febr., sredo pred bink., 15. dec. (vsi za živino). — Žiri. Sredp. sredo, sredo po vel. noči, 13. jun., 4. jul., 21. okt. Mesto in okrajno glavarstvo Maribor.* Maribor (mesto). Vsak drugi in četrti torek v mesecu sejm za vse vrste domačih živali (konj, goved, ovac in koz); če je v torek praznik, se vrši živinski sejm dan poprej. Vsak petek sejm za prašiče; če je v petek praznik, se vrši svinjski sejm dan poprej. Vsako sredo in soboto tržni dan za vse kmetijske pridelke in suho robo, kramarje itd. — Slovenska Bistrica. 24. febr., veliki petek, 4. maja, 4. junija, 25. julija, 24. avgusta, 14. sept.. 28. okt., 21. nov. — Poljčane. Poned. po kvat. nedelji v postn, poned. po vnebohodu, 29. avg.. 15. nov. — Sp. Polskava. 3. febr., 10. marca, 30. junija, prvi poned. po 3. avg., 9. sept. — Sv. Lenart v Slov. goricah. 20.jan., poned. po beli ned., 19. maja, 24. janija, 2. avg., 4. okt., 6. nov. — Fram. 26. jol., 21. septembra. Okrajno glavarstvo Murska Sobota. Murska Sobota. Poned. pred pust. nedeljo, drugi poned. pred vel. nočjo, četrti ponedeljek po vel. noči, 24. jun., 24. avg., 15. okt., 6. dec. — Beltinci. 20.jan., 24. (prest. 1. 25.) febr., 25. aprila, 27. jun., 15. julija, 5. nov. — Bogojina. 19. maja, 4. sept. — Crenšovci. Poned. po 3. maja, poned. po 14. sept. — Dobrovnik. Poned. po Telovem, 25. jul — Dolnja Lendava. 25.jan., četrt k po 3. postni nedelji, veliki četrtek, poned. po binkoštih, 28. jul., 28. avg., 28. okt., četrtek pred bož.; vsak torek svinjski sejm in za drobnico. Ako pade veliki sejm na torek, potem se vrši svinjski sejm naslednji dan. — Dokležovje. 18. junija, 21. avg. — HodoS. 10. marca, 5. julija, 19. avgusta, 5. oktobra. — Križevci. 16. apr., 4. jun. — Prošenj ako vci. 15. marca, 16. jun., 2. sept., 28. novembra. — Puconci. 28. maja, 10. julija, 10. sept., 10. nov. — Rakičan. 26. marca, torek pred bink., 2. jul., 16. avg., 8. okt. — Ttirnišče. Četrtek pred cvet. ned.., drugi ponedeljek po vel. noči, četrtek pred bink., 12. jun., četrtek pred vel. Gosp., 2. dan po mali Gosp., 4. okt.; vsak četrtek svinjski sejm in za drobnico. Ako pade veliki sejm na četrtek, potem se vrši svinjski sejm naslednji dan. Okrajno glavarstvo Novo mesto. Novo mesto. Prvi ponedeljek vsakega meseca sejm za živino; vsak po-ed. (ako praznik, sledeči delavnik) sejm za prašiče; torek po sv. Antonu, torek pred sv. Jurijem, torek po sv. Jerneju, torek po sv. Lukežu, prvi torek v adv. — Kandija. Četrtek po 15. vsakega meseca, oziroma 15., ako četrtek in delavnik. — Crmošnjice. 12. marca, 24. junija, 9. sept. — Lukovk. 16. maja, pored. po sv. Jakobu. — Mirna. 24. junija, 2. nov. — Mirna peč. Pored. po sv. Jožefu, 31. maja, 30. junija, 29. sept., 29. dec. — Smuk. 10. marca. — Sv. Lovrenc. 10 avg., 23. nov. — Toplice. Četrtek po sv. Matiju, četrtek po sv. Florijanu, 27. jul., 14. avg., četrtek po roženv. ned. — Trebnje. 13. jun., 13. jul., 16. avg. — Vel. Brusnice. Delavnik pred sv. Jožefom, sobota pred kvat. nedeljo v sept. (za živino). — Velika Loka. 12. maja, 25. julija. — Zagradec. Soboto po veliki noči, 7. sept. — Žužemberk. 3. febr., 17. marca, dan sv. Jurija, dan po vnebohodu, 9. jun., 14. julija, 9. avgusta, 14. sept., 28. oktobra, 6. decembra. Okrajno glavarstvo Prevalje. Prevalje. Četrtek pred sv. Urbanom (25. maja), četrtek po sv. Jeronimu (30. sept.): letna in živinska sejma. — GuStanj. 17. jan. (sv. Anton) in na tiho ned. sejma lokalnega pomena ob priliki cerkvenega opravila; 24. aprila (sv. Jurij) živinski sejm; 24. junija, 18. okt. in 25. nov. (sv. Katarina) letni sejmi. — Črna. Poned. po sv. Florijanu, god sv. Ožbalta (5. avgusta), god sv. Uršule: letni in živinski sejmi; če je kateri teh dni nedelja ali praznik, se vrši sejm sledeči delavnik. — Dravograd. 20. marca, 9. maja, 15. jun., 2. avg., 21. sept., 3. novembra: vsi živinski sejmi. — Kotlje. 25. maja (sv. Urban) in 13. julija živinska sejma. Mesto in okrajno glavarstvo Ptuj.* Ptuj (mesto). Živinski sejmi: za konje in rogati živino vsak prvi in tretji torek v mesecu, za parkljarje vsako sredo; tržni dan je vsak petek; letni kramarski sejmi se vrše: 23. aprila, 5. avgusta, 25. novembra. — Sv. Andraž v Slov. goricah. 13. jun., 30. nov. — Ptajska gora. 18. marca, veliki torek, soboto pred Križ. nedeljo ali pa soboto po veliki noči, 2. julija, 14. avgusta. — Sv. Lovrenc na Dr. polju. 12. marca, 27. jun., 10. avg., 29. sept. — Sv. Lovrenc v Slov. gor. Sredo pred vneboh., 31. julija, soboto pred roženv. nedeljo. — Sv. Bolfenk, obč. Trnovska vas. 30. jun., 2. sept. — Sv. Urban. 25. maja, 25. jul. — Breg pri Ptuju. Drugi ponedeljek v maju, 6. jun., drugi poned. v juliju, 26. avgusta, drugi ponedelj. v septembru. — Ormož. Cvetni petek, poned. po Jakobovem (25. jul.), na Martinovo (11. nov.), vsak prvi poned. v mesecih jan., febr., marec, maj, junij, julij, sept., okt., dec. (ako pade na enega teh poned. praznik, se vrši sejm na drugi ponedeljek), svinjski sejmi vsak torek v tednu. — Sv. Tomaž. 21. junija, 29. avgusta, 28. okt., 3. dec. — Rogatec. 24. febr., 21. marca, poned. po beli nedelji, poned. pred vneboh., 25. maja, 12. julija, 24. avgusta, 14. sept., 30. nov. — Kostrivnica. 10. marca, 25. apr., 15. junija, ponedeljek pred sv. Jakobom, sobota pred roženv. nedeljo. Okrajno glavarstvo Radoljica. Radoljica. 12. marca, dan sv. Jurija, torek po Bink., (26. jul.), 28. okt., 13. dec. — Bitnje. 26. jul. — Bohinjska Bistrica. 1. maja, (24. junija), 18. okt., (6. dec.) — Jesenice. 4. maja, 22. julija, prvi poned. oktobra, 2. nov. — Kamna gorica. 10. avg., 4. dec. — Kranjska gora. Prvi torek po veliki noči, drugo ned. okt. — Kropa. 12. julija, 6. nov. — Lesce. Dan sv. Matija, torek po vel. noči, 29. sept., 21. oktobra. — Mojstrana. 23. novembra. — Podkoren. Drugo nedeljo oktobra. — Rateče. Četrto nedeljo oktobra. — Spodnje Gorje. Petek pred cvetno ned., 11. nov. (sv. Martina dan). — Žirovnica. Poned. po sv. Treh kraljih, 14. februarja, sredo pred bink. Okrajno glavarstvo Slovenjigradec.* Slovenjigradec. Živinski in kramarski sejmi: 25. jan. (spreobr. Pavla), 12. maja (sv. Pankracii), 10. avg. (sv. Lovrenc), 19. nov. (sv. Elizabeta); samo živinski sejmi so: vsako drugo soboto v postu ter vsak prvi ponedeljek v sept. in oktobra. — Marenberk. Četrti poned. po božiču, 1. marca, poned. pred cvetno nedeljo, bink. torek, 21. junija, 31. julija, 29. sept., 11. nov. — Muta. 1. maja, 17. jul., 29. avg., 28. okt. — Remšnik. 2. jul., 24. sept. — Ribnica. 10. aprila, poned. po 24. jun., ponedeljek po 21. okt. — Št. Ilj pod Turjakom. 20. apr., 2. jul., soboto pred ang. nedeljo. — Sv. Lenart pri št. Uju pod Turj. Pustni ponedeljek, 1. jun., 15. okt. — Št. Ilj pri Velenju. Ponel. po tihi ned., 4. avgusta, 1. sept. — Št. Janž pri Dravogradu. 15. apr., 13. junija, poned. po Im. Marije. — Šoštanj. Četrtek pred pustom, velikon. torek, 22. jun., 12. jul., 29. septembra, poned. pred sv. Katarino. — Velenje. Četrtek po pepelnici. 1. maja, poned. pred binkoštmi, 18. julija, 24. avg., 24. okt. — Vuzenica. Prva sobota v postu, 25. apr., 4. jul., 16. avg., 6. dec. — Vuhred. 10. marca, 4. sept. Medjimurje (kotorska oblast Cakovec). Cakovec. Cvet. poned., 29. jun., 3. avg., 25. nov. — Draškovec. Sreda po Jurjevem, 7. in 16. avg., 11. nov. — Kotoriba. 9. marca, 27. jun., 30. sept., 30. nov. — Nedeljišče. 15. jun., ponedeljek po angelski nedelji. — Prelog. Binkoštni torek, ponedeljek po Jakobovem. — Rac-Kaniža. 16. maja, 24. junija, 10. avg., sredo po beli ned. — Mursko Središče. 1. maja, 20. avgusta, 26. oktobra. — štrigova. 19. marca (sv. Jožefa dan), 22 julija, 30. septembra, 4. decembra. — Sv. Helena pri Cakovca. 18. avgusta, 22. septembra. — Sv. Rok pri Cakovcu. Na Rokovo in Mihaljevo. V Julijski krajini. Koroško. Nabor je t. Ponedeljek pred vsemi svetimi. — Pontabelj. 30.jnnija, 16. oktobra — Trbiž. Prvo soboto meseca aprila, 30. junija, 16. okt., prvo soboto meseca oktobra. — Ukve. Zadnji ponedeljek meseca marca in septembra. Goriško in Primorsko. Ajdovščina. 10. marca, križev petek, 24. jun., 16.okt. — A v če. Nedeljo po 6. avgustu. — Oglej. 26. do 28. marca, 11. do 13. julija, 19. do 21. dec. — Sv. Anton poleg Kopra. Poned. po sv. Antonu P., 20. okt. — Boljunec. 24. dan vsakega meseca in 1. sept. — Bovec. 20. in 21. marca, 29. in 30. sept. — Breginj. Prvi četrtek aprila in prvi četrtek okt. — Brezovica. 28. aprila, 3. julija, 17. oktobra. — Buje v Istri. 17. jan., 8. sept. — Buzet v Istri. Poned. po sl.Im. Mar. —Cerkno. Sredpostni poned., 23. aprila, 14. sept., 4. nov. — Cerovo. 26. aprila, 16. maja, 26. junija, 12. julija, 16. avgusta. — Cres. 1. do 8. avg. — Cervinjan. Poned. po sv. Martinu, tri dni. — Crniče. Prvo nedeljo po sv. Vidu. — De vin. 24. jun. — Divača. 26. dan vsakega meseca. — Dekani. 9.marca, 9. junija, 9. sept., 9. dec. — Dolina. 4.jul. — Domberg. 15. sept. — Du t o vije. 3. febr., 1. avgusta. — Gorica. Vsak dragi in zadnji četrtek v mesecu, 16. marca 8 dni, 24. avg. 14 dni, 1. oktobra 8 dni, ponedeljek po sv. Andreju 14 dni. — Gradiška. 25. marca, 1. in 26. okt. — Herpelje. Vsak drugi dan v mesecu. — Hrastovlje. Na praznik sv. Treh kraljev. — Jelšane. 1. aprila. — Kanal. 22. septembra, poned. pred sv. Martinom. — Krmin. 25. junija in 4. septembra po 3 dni, vsak 1. ponedelj. v mesecu živ. trg. — Kastav. 22. maja, poned. po ned. rožnega venca, 13. dec. — Klanec v Istri. Dan sv. Roka (16. avgasta), dan sv. Jeronima (30. sept.). — Kojsko pri Gorici. Ponedeljek po sv. Juriju, poned. po posveS. cerkva. — Kobarid. 9. marca, 13. junija, dan po mali Gospojnici, poned. po zahvalni ned. — Komen. 20. marca, 24. aprila, 10. nov. — Koper v Istri. 21. sept., 21 okt. — Sv. Križ. Poned. po sv. Reš. Tel., 14. septembra. — Kubed v Istri. Dragi poned. po rož. ned., poned. po sv. Martinu. — Labin (Albona). 30. jun., 7. okt. — Lokev. Veliki poned., 9. nov. — Monfalcone (Tržič). 20. marca in 6. dec. po 2 dni. — Moščenice. 3. febr., 29. novembra. — Mu je. 7., 8. in 9. okt. — Nabrežina. 5. aprila, 17. sept., 27. oktobra. — O s p. Zadnjo nedeljo jun. in prvo nedeljo nov. — Pazin (Pisiao). 2. avg. —Piran. 24. aprila in 15. sept. po dva dni. — Podgrad. Vsak mesec dne 8., le v nov. dne 27., kadar je praznik napoti, se vrši sejm naslednji delavnik. — Poreč (Parenzo) v Istri. 21. nov. — Po vir je. Poned. po sv. Antonu Padovanskem in po sv. Frančišku Ks. — Prosek. God sv. Mart. (11. nov.), ako je ta dan nedelja, dan poprej. — Renče. 6. sept., prvi poned. v sept. — Rihenberg. Vel. torek, 4. jul., kvat. sob. v sept., 21. dec. (če je 4. julija ali 21. dec. nedelja, se vrši sejm prihodnji dan). — Ročinj na Kanalskem. 30. nov. — Rovinj v Istri. 11. do 20. nov. — Sežana. Ponedeljek po 17. jan., 3. maja. 14. sept., 2. nov. in vsak 12. dan meseca. — Sli v je 15. aprila, 26. sept. — Sv. Lucija ob Soči. 14. febr., velikonočni torek, prvo ned. po sv. Jakobu, prvo ned. po sv. Simonu, darovanje Mar. Dev., god sv. Lucije, — Štanjel na Krasu. 7. jan., 21. maja, 30. jun., 22. avg. — Suta pri Sv. Tilhu. 11. julija, 1. sept., 10. okt. — Šmarje. Teden po jes. kvatrah, 3. febr., 22. nov. — Šmarje pri Kopru. Poned. po prvi ned. meseca okt. — Tomaj. 29. jun. — Trst. Prvi (večji) sejm teden po jesenskih kvatrah in drugi sejm prvi teden v nov., razen praznikov. — Tolmin. Poned. po sv. Jožefu, na dan sv. Jurija, nedeljo po sv. Reš. Telesu, poned. po sv. Uršuli, poned. po sv. Miklavžu. — Turjak. 20. aprila, 10. oktobra in 9. decembra po dva dni. — Vodnjan. 10. avgasta, 13. decembra. — Volosko v Istri. 16. maja. Kranjsko. Črni vrh. Sv. Jurija dan, poned. po mali Gosp. — Ilir. Bistrica. Prvi poned. v juniju, poned. po sv. Juriju, prvi poned. po mali Gospojnici in poned. po sv. Martinu. — Idrij a. Kramarski sejmi na velik, sredo in dne 5. in 15. decembra, živinski in kramarski sejm 16. maja, 15. oktobra. — Spodnja Idrija. Sv. Roka dan. — Prem. Ponedeljek po sv. Gregorju, poned. pred malo Gospojnico, poned. po sv. UrSuli. — Postojna. Poned.po vneboh., sv.Lukadan, 24. avg., 3. dec. in prvi dan vsakega meseca. — Senožeče. 11. marca, 11. aprila, 11. maja, četrtek po binkoštih, 11. junija, 12. julija, 11. avg., poned. po kvat. nedelji v sept., 11. sept., 11. okt. — Sorica. Sv. Luka dan (za živino). — Slap pri Vipavi. Poned. vel. tedna, 22. novembra, sv. Lucije dan. —Šturije. 1. febr. — Št. Peter na Notranjskem. 15. febr. za živino in blago, 17. marca, 18. apr. (za kram., govedo in konje), poned. po sv. Reš. Tel., 9. avg. in četrtek po nedelji rožn. venca. Št. Vid pri Vipavi. 14. marca, sv. Vida dan, 20. nov. — Trnovo. Poned. po sv. Treh kraljih, 24. junija, poned. po sv. Petru in Pavlu, 19. okt. — Vrhpolje pri Vipavi. 22. jan., sv. Primoža dan. — Vipava. Pastni poned., prvi poned. sept., dan bv. Sim. in Juda. — Zagorje. 10. marca, torek po bink., 17. sept., poned. kvat. v decembru. Na Koroškem. Št. Andraž. Cvetni petek, 3. maja, 28. avgusta, 30. nov. — Beljak. Ponedeljek po sv. Treh kraljih, poned. po sv. Lovrencu. — Borovi je. Poned. pred sv. Jožefom, sv. Martina dan (11. nov). — Celovec. Prvi poned. v aprilu (5e je ta dan praznik, se vrši prejšnji poned.), poned. po sv. Uršuli (za živino); vsak četrtek tržni dan. — Dobrlavas. Ponedeljek pred sv. Lukom (ako sv. Luka ni na poned.), poned. pred sv. Janezom Nep. — Grebinj. Poned. po tihi ned., poned. pred bink., poned. pred sv. Terez. (15. okt.) — Sv. Jakob v Rožu. Ponedeljek po mali Gosp. — Labod. 12. marca, 4. maja, 24. avgusta, 27. dec. — Sv. Lenart. Velikon. torek, bink. torek, 10. avgusta, 28. okt. — Št. Mohor Cvetni poned., torek po bink., 28. oktobra. — Nemški Bleiberg. 21. avgusta. — Št. Pavel. 25. januaija, velikon. torek, bink. torek, 29. sept. — Pliberk. Ponedeljek po sv.Treh kraljih, poned. po sredpostu, poned. po sv. Medardu, poned. po sv. Egidiju, poned po sv. Lenartu. — Podgorje. Bink. torek. — Podklošter. 4. maja, ponedeljek po vseh svetih. — Rožek. 29. sept. — Svinec. Torek pred cvet. ned., torek pred bink., 29. sept., 27. dec. — Trg (Feldkirchen). Ponedeljek po najdbi sv. križa, 24. apr. — Velikovec. Sreda po jes. kvat., nedelja in poned. pred sv. Miki. — Št. Vid n. G1. Ponedelj. po Im. Jezus., ponedeljek po sv. Mihaelu (29. sept.); vsak sejm traja štiri tedne. — Železna Kapi a. 1. maja, 2. julija, 16. avgusta, 28. oktobra. Opomba. Citatelje prosimo, naj nam naznanijo netočnosti glede sejmov. ni(j g b§buz Bnmsajdsjia; aBd 08 BgBnz Bnin}B8Aqo ui(j g bsboz BninAB^soo; •■rt ■M Uja BgBUZ i—i d »o o rH iH O c3 rt P uia °p jsoupajA BZ 100 500 1000 5000 1000 •o* ca 3>)U3J 1 -0| BZ 1c tO Td o o o 1-t (M lO 00 O rrt 'U P ■ b BgBUZ 00 Cl O O O H ca IO ca .S, ca -rt > ^ Bil op OJSJ BZ CO >Q o 03 . ri «3 £ C$ r—J (D OJ 3 S* »o'® 03 O o g ca CO M 'K S.A p .9 ^ ® M 'a >n o P. O M M S ® m niQ 5 BSBUZ Bniusaidsjia red og B§Bnz Bniu}S8AqQ UIQ g B§BUZ BgittAB^sog uiq; b§buz n;a op }soupaxA bz o%a% bz 18 UHI 0001 H!fnf[Bp >§ -BU qi5[BSA BZ a;st orasid oaagoiodnd' ■bi io^b^ uig 5 B§BPZ o^ipnod ou|K?Bidzi ni(j 5 Bg-enz ■Buinsaids^g ■Buin5ti[dzj n;a op 5[8sanz BZ o o o o o o J 2 J J J J p p EX> P lO o o o o o d tli o o o o o o o o PHO-^lO cS c3 h o O fl Ph tfupaid od ihpaid ud a>)!|i50d aupBABu bz ipnj BDinpaAzjoj; Kninsa.idsjja ttnjnooaodud "os mfufi«p -BU qj>|BSA BZ 6 OSS op •dBd '{sod s B 001 op •d -jsod za j q B os 4!f"fl®P -BU q!JlBSA BZ B 095 op B os M!(uf[Bp -BU 4!>|BSA BZ 6 001 op JHfBSA BZ raoioAožpo z SnpBABH B oz 1!f"flEP -BU l|IJ)BSA BZ 6 05 op a N S £ ■a* ^ o a § s ^ 5 rt « 03 rt 03 ^ g S 03 ^ ko to ° "C p. a a •2 § § »g,-? •Sa* S o. a a % O c 00 rt p ® v- ca P s a 2s a o o . .2 ro a -P 03 -M S.S P.O 5/3 "d rS P ^ - P '©».S « ® g.OlflO« P .r-M- -—08 >0 g | l^SNi ^ O pt ft D O J« o _S £ rs - P »g os H P >co P.—, ^ OS« s 5" S S ^ CO C3 ! S « Q rt .^H ™ O £"2 Zi © C M «1 sij ft? .9 g -g .P >3 m oN cs.g.S-a.H-g O) o •c --P< a«, s ® s BO ca ^ h §+3 'S" 15 S ™ " I"-S ca a ^ ° ^ « -H iS .9 a rt 'S s fl « 03 «2 o -iS |H Vtf O -- o s s §-• *> M ° S ► « . H « m s ij g c« to 'rt © ^ o > o 2 § S p. a "O -S £ o ® -H p rQ d o P g ■g a »O 4 A » N °ca M i P<-= +» O ' s n >o, o § 8^.51 5 P ^ ca o> 0J p 3 S g S a „ « o ® a-s g g- "•g.2'? S h h JI3 -»rs G 'E .S ^ ftS s rrt O s? ■3 • igUS.-S« KI O _l>| E<« O s s? a* a 2 d s,H h-3 s p.®-s? p Ss3n -§§S o-siog-sg N § 2-S P a 0 •3 ^ S a .a «® >n 03 Pi^ jMdp, • a « „ - .3 « 0i O S P N>l ® ja 03 ^."S ca a N ca I ca'p< . S rti!) J-iO.2 rt « g C S J4 | g ft-og" 1 o p a « » p, O S ° g-a a.s ^.a S1 S S ca os "3 P. w >o ca aJ'>M P H -H" o'C ® 2 s" o. p.^ g g O -"fl s I tx> oN O co S rt a? >s a t» > o S P is S 2-° « p S a ca o T3 •H »g s a _ B .ia-l g,|-a« rt C fl Cd 03 0 fl 03 r3 ■ M £ 2 w «8 'S 5 ^ .S ^ (OH'* ® ° H o ^ «3 bc« * rH P Cu .S p S z*-*?--* * o -r-s t- ca a P ^ PJ o3 m o, 0) a o o« •rt h h -c j; » ® > •g 2>g>g,p O o o.'S a ".a » S (U »fH M — ^ rt „ c® as m o S o S a ^ rt ft rt ® g p o P ca -P ta 03 S " ^ S £ 2 « 4 O ||| i 331 ž ^ as, o, ^fl CO S, rt o o-s-— rt -S1 p, P -P ^ . ^ Pi>o ^P "O _ « ^OortiSaOo.S rt P,°N > ■ ■g os S M £ P _ 03 'M' ® rt ® rt « S'l 'S ^ rO : — ' H 73 - r, v 03 pa p 2 g »O « ss g M- ,w 1H g N CT d ® * S C6 1—'.2 03 -r—s ri •rt -* ea rt rr, r! a 2■ « p,® Z rt P-5 p»05 rt trt ° P< s | »»g o s -S-P.1^ &£ a •S': o^ • rt^o^as rt g co rt a .3 (U ^ ^ - .o rt o lilJirsglr^ii p-CJ o P^Oj .3 ca ^^'H o " " g 85 ta 3 3 s a H^^fl ca oo^ « Bin » o o o Brzojavne pristojbine. V notranjem prometa kraljevine SHS se plača za vsako besedo privatne brzojavke 50 par, najmanj pa za vsako brzojako 5 Din; od sobote 20. nre do ponedeljka 8. nre se plača trikratni znesek. Za hitno brzojavko se plača za vsako besedo Din 1'50, za vsako hitno brzojavko pa najmanj 15 Din. Pristojbina za potrdilo brzojavke (priznanico) znaša 1 Din, za vsako brzojavno golico pa 50 par. Brzojavke za evropsko inozemstvo: a) Pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več, pri hitnih se računa ta beseda trikratno; b) ob nedeljah se ne računa trikratna pristojbina; c) najmanjša pristojbina brzojavke znaša 1 francoski frank (tačas 20 Din), pri hitnih 3 francoske franke. Za brzojaven odgovor se lahko plačajo pristojbine primerno prometu vnaprej. Splošne poštne določbe. Naslov vsake pošiljke mora biti čisto in razločno (s črnilom) napisan, tiskan itd. z latinico ali cirilico in mora imeti vse potrebne podatke (polna imena, kraj, ulico, vas, hišno številko, zadnjo pošto, državo, pokrajino), da se more pošiljka hitro in zanesljivo odpraviti ter dostaviti pravemu prejemniku. Na pisemskih pošiljkah naj bodo znamke nalepljene vedno na zgornjem desnem kotu naslovne strani. Priporočljivo pa je tudi, da napiše pošiljatelj na zadnjo stran svoj natančen naslov, da se mu pošiljka lahko vrne. Pismo ne sme na nobeno stran presegati 45 cm in mora biti zaprto tako, da je vsebina dobro zavarovana in da se brez vidne poškodbe ovitka ne more vzeti ven. Dopisnice (razglednice), ki jih izdelujejo privatniki, se morajo po obliki, velikosti in kakovosti papirja ujemati z državnimi dopisnicami. Slike, dobrodelne znamke in drugi okraski iz tankega papirja se smejo nalepljati le na zadnji strani in na levem delu naslovne strani. Tiskovine, poslovne papirje, blagovne vzorce in mešane pošiljke je treba oddati pošti, da jih odpravlja po znižanih pristojbinah, odprte, to je spravljene v pasico, povezani ovitek, škatlo itd., da uradnik lahko pregleda vsebino in se prepriča, če ni priloženo pismo ali kaka druga nedovoljena pismena sporočila. Za tiskovine se smatrajo knjige, brošure, muzi-kalije, fotografije in drugi razmnožki, ki so napravljeni na papirju s tiskom ali na katerikoli drug mehaničen način, samo ne s preliskom ali pisalnim strojem. Zavoj ne sme na nobeno stran presegati 45 cm ali zvit meriti čez 75 in 10 cm. Tiskovine se ne smejo izpremeniti ali izpopolniti s takimi podatki, ki napravijo vtis osebnega dopisovanja. Dovoljeno pa je: t časnikih itd. članke označiti s črtami, na izrezkih iz časopisov napisati naslov in številko časopisa in kdaj in kje je bil izdan; na posetnice napisati voščilo, zahvalo ali drug izraz vljudnosti z največ petimi besedami ali pa z običajnimi kraticami p f., p. c. itd.: na vabilih omeniti namen, kraj in čas sestanka; nacenikih, reklamnih ogl asi h izpremeniti šte vi Ike; na knjige, brošure, muzikalije, slike itd. napisati posvetila (dedikacije) in priložiti pošiljki tozad. račun; na položnicah nad napisom „Položnica" zapisati kratke beležke vknjiženja, ki se nanašajo na vplačitev. Za poslovne papirje se smatrajo vsi spisi in vse listine, ki nimajo značaja osebnega in stvarnega dopisovanja, kakor stara pisma, prevodni spisi, tovorni listi, rokopisi za knjige, časopise ali muzikalije. še ne-ocenjene naloge učencev in poselske (delavske) knjižice itd. Glede izmer itd. glej pri tiskovinah. Kot blagovne vzorce odpravlja pošta majhne količine raznega blaga in druge majhne predmete, ki nimajo nobene prodajne vrednosti, ne merijo v svojih smereh več ko 30, 20 in 10 cm in če je vsebina tako zavarovana, da ne more poškodovati drugih poštnih pošiljk ali poštnih uslužbencev. Mešane pošiljke imenuje pošta tiskovine, blagovne vzorce in poslovne papirje, če jih isti pošiljatelj na istega naslovnika pošilja pod skupnim ovitkom. V takih slučajih mora vsak predmet zase odgovarjati predpisom o teži, razsežnosti itd. Pri nakaznicah mora pošiljatelj vse dele razločno izpolniti s črnilom po predtisku; izbrisati ali popraviti ne sme nič. To velja tudi za denarna ali vrednostna pisma. Taka pisma v uradnih ovitkih je treba zapečatiti najmanj z dvema pečatoma, v privatnih ovitkih pa najmanj s petimi pečati in napraviti tudi na naslovni strani čitljiv barvni odtisk pečatnika. Paketi. Natančno vsebino, moreb tno vrednost, povzetek in druge pripombe (ekspres, pazi! itd.) je treba zapisati na spremnico in na paket. Oprema pošiljk mora biti glede na njihovo vsebino, težo, vrednost in daljavo pota primerno trpežna. Zavite oziroma zaprte morajo biti tako, da se ne pride do vsebine brez vidne poškodbe zavoja ali pečatov. Za ločenke se smatrajo paketi, s katerimi mora pošta zaradi vsebine (razlomljivo blago, žive živali itd.) posebno previdno ravnati ter bolj paziti; pošiljke v neprimerni obliki (košare, opletene steklenice itd.) in paketi, ki so daljši od 110 cm ali katerih obseg presega 180 cm; vendar pa ne smejo biti daljši ko 2 m, oziroma njih obseg ne sme presegati 240 cm. Paketi, katerih vrednost je označena s 600 Din in več, morajo biti tam, kjer se konci zavojne tvarine stikajo, zadostno zapečateni. Razločen barvni odtisk pečatnika se mora napraviti tudi na odrezku poštne spremnice. Morebitna vrvca mora biti primerno močna, ne sme imeti nobenih vozlov in oba konca vrvce je treba zapečatiti. Pravkar je izšla knjiga Dr. Janez Evangelist Krek, Izbrani spisi. I. zvezek: MLADA LETA (1865—1892). Uredil Ivan Dolenec. Knjiga obsega natančen življenjepis Krekov od detinskih let do doktorata in izbrane spise iz dobe od njegovega 14. do 26. leta: 18 njegovih pisem, 18 pesmi, 1 dramatičen prizor, 6 povesti itd. Knjigo krasi sedem slik: slika rojstne hiše in rojstne vasi, Selc in „štoka" v Selcih itd. Naroča se pri Novi založbi v Ljubljani, Kongresni trg 19, in stane broširana Din 45'— (po pošti Din 47'—), lepo vezana Din 56'— (po pošti Din 58'—). Družba sv. Mohorja Pošt. ček. račun št, 11412 i na Prevaljah i p°žt-°ek-račun 11412 h Knjigoveznica z električnim obratom se priporoča pre-častiti duhovSčini in cenjenemu občinstvu v izvrše-vanje vseh knjigo* veških del, kakor: vezanje molitveni-kov, liturgičnih, šolskih in raznih drugih knjig za urade, šole, knjižnice itd. Delo okusno. Cene zmerne. Um! Tiskarna je z najnovejšimi stroji z električnim pogonom in modernimi pismenkami oskrbljena ter prevzema razna naročila tiskarske obrti, kakor: uradne in pismene zavitke, poset-nice, poročne liste, razno-vrstne tiskovine za urade in industrijska podjetja, društva, trgovce in obrtnike, delnice, okrožnice, račune, pisma, cenike, letake, pravila, pristop-niče, računske zaključke, hranilne in zadružne knjižice, spovedne listke ter sploh vse v tiskarsko stroko spadajoče stvari in izvršuje vse točno, vestno in po najnižjih cenah. Priporoča Stenski koledar za leto 1924 s praznim prostorom za notice, v lični obliki 23 X 28 cm Cena za komad Din 5*—, po pošti Din 5*60. Mladika družinski list s podobami. Izhaja prvega dne vsakega meseca in je strogo nepolitičen list. Urejevan je tako, da ga lahko umeva in brez spotike bere naša mladina, pa tudi mož in žena dobivata v njem zabave in pouka. Mladika stane za celo leto . . 84 Din „ pol leta . . 42 „ „ četrt „ . . 21 „ Za naročbo in za razširjanje se prav toplo priporoča Uprava Mladike na Prevaljah. mm. O 000000000000 0 0 0 0 000 000000000 Zadružna gospodarska banka d. d. Ljubljana = Miklošičeva cesta 10 —= (v lastni palači nasproti hotela Union). BI BI O 0 S 13 B BI BI BI BI 0 BI BI BI BI 0 Podružnice: BI Telefon št. 57 in 470 Račun poštnega čekovnega zavoda za '= Slovenijo št. 11.945, v Zagrebu št. 39.080. Djakovo Maribor Sarajevo Sombor Split Šibenik 0 Ekspozitura: Bled. BI 0 0 Kapital in rezerve skupno nad Din 15,000.000'—. BI BI H Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne 0 0 0 pod najugodnejšimi pogoji. BI Pooblaščen prodajaleo srečk Državne razredne loterije. 0 00000000000000 0 0000000000000 Vloge nad Din 100,000.000'—. papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaja kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije ■ Prva žebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. Pisma: Žebljarska zadruga, Kropa (Slovenija). Brzojavke: Zadruga Kropa. — Telefon interurban: Podnart 2. Žeblji za železnice, žeblji za ladje, črni ali pocinkani, žeblji za zgradbe, žeblji za čevlje, spojke za odre in prage, spojke za ladje in splave, železne brane, zobje za brane, cevi, kljuke za podobe, zidne kljuke, matice, verige in zakovice, vijaki, žoki za pilote. Vsi drugi v našo stroko spadajoči izdelki po vzorcih in risbah. Ilustrovani ceniki na razpolago. 0201010001000000020101012302010000020202020002010101010001000000020101010002010101010100000000020202020202010148020201010053000000020023235302020101 Cene so tukaj označene one, katere so v letu 1923 veljale, ko je bil Koledar v tisku. Mogoče .e, da bodo cene še veljale, ko bo Koledar izšel. Na te cene se računa sedaj 10% doplačila. Zavojnina in poštnina, kjer poleg cen nista razumljivo označeni, se bodeta posebej toda najceneje računali. Da stroške in poštnino popolnoma izrabite, prippročamo, da čim več naenkrat naročite ker so do 5 kilogramov isti stroški. Vprašanju priložite Din 1-— v poštnih znamkah za pismeni odgovor, —Naročbe naslavljajte natančno Eugen V. Feller, lekarnar, Donja Stubica št. 589, Hrvaško. Sprejema vloge na tekoči račun in na vložne knjižice ter jih obrestuje najugodneje. Podeljuje vsakovrstne kredite, eskomptuje menice in devize, daje predujme. Izvršuje nakup in prodajo vrednostnih papirjev, valut in deviz. Otvarja akreditive in izdaja kreditna pisma na tu- in inozemstvo. Oddaja Safes deposits in shranjuje vrednote. Izvršuje sploh vse bančne posle najkulantneje. Ljubljanska kreditna banka Ustanovljena 1900 v Ljubljani Ustanovljena 1900 Dunajska cesta, v lastili palači. Delniška glavnica Din 25,000.000'—. Rezervni zakladi Din 20,000.000'—. Čekovni račun štev. 10509. © Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. © Telefon štev. 261, 413, 502, 503, 504. Centrala: Ljubljana. © Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. ^lll^mmmmMm^^^mm^L O Jadranska banka a. d. Beograd. D i o n i č k a glavnica Din 60,000.000'-. Rezerva Din 30,000.000'-. Podružnice: Bled Korčula Prevalje Cavtat Kotor Sarajevo Celje Kranj Split Dubrovnik Ljubljana Šibenik Hercegnovi Maribor Zagreb Jelša Metkovič Amerikanski odio. Naslov za brzojavke: JADRANSKA. Afiliirani zavodi: ladransha banko: Trst, Opatija, Wien, Zadar. Frank Sakser State Bank, Cortland Street 82, New-York City. Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofagasta, Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir. P——^^i* Trgovska banka d. d. Uubljana Dunajska cesta št. 41. Kapital in rezerve Din 17,500.000-—. Podružnice: Maribor, Novo mesto, Konjice, Slovenj gradeč, Slovenska Bistrica, Rakek. Ekspozitura: Meža-Dravograd. Menjalnica: Ljubljana, Kolodvorska ulica. Sprejema denarne vloge na hranilne knjižice in tekoči račun in jih obrestuje najugodneje. Kupuje in prodaja: vrednostne papirje, valute, devize, čeke itd. Eskomptira in vnovčuje menice, devize in kupone. Daje predujme na vrednostne papirje in blago. Posreduje pri borznih naročilih vestno in kulantno. Izdaja akreditive, u veren) a in izvršuje izplačila na vsa tu- in inozemska tržišča. Finansira industrijalna, trgovska in obrtna podjetja. Telefon: 139, 146, 458. Brzojavke: Trgovska. Imaš li solnčne pege, zajedavee, nabore, ogrce? Uporabljaj Elza obrazno pomado! Ali želiš imeti lep vrat, obraz in roke? Uporabljaj Elza obrazno pomado! Ali so ti roke in obraz občutljivi v zimi in vetra? Uporabljaj Elza lilijno-mlečno milo! Ali želiš imeti kožo bslo, mehko, čisto in zdravo? Uporabljaj Elza lilijno-mlečno milo! Ali se tožiš na izpadanju las, radi prhkosti in osivelosti? Uporabljaj Elza pomado za rast las! Ali želiš bujne mehke in lepe lase? Uporabljaj Elza pomado za rast las! Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš, da te povsod radi vidijo? Ali hočeš, da te veseli tvoja slika v zrcalu? Poskusi prave Feller-jeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tudi ti kakor vsi: To je ono pravo! Išči v vseh poslovnicah samo prave Elza preparate od lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, tako stane z zavojnino in poštnino, če pošlješ denar naprej ali po povzetju : 2 velika porcelanasta lončka Elza obrazne pomade Din 25-— 2 velika porcelanasta lončka Elza pomade z* rast las Din 25-— 4 veliki kosi Elza lilijnega mlečnega mila Din 40'—. Kaj bi morali imeti vedno pri hiši? Odtajajoča želodčna sol Din 5—. Albuminat (železne kapljice) Dih 18"—. Balzam Din 4-50. — Kolera kapljice Din 8'— in 10—. Cvet zoper golšo Din 10'—. — želodčna sol Din 5-—. Drgnjenje za konje Din 18 —. Pectoral (čaj za kašelj) Din 5-—. Purifikator (čaj za čiščenje krvi) Din 51—. Rum-esenca Din 4-50 in 16"—. Mast za rane Din 10 —. — Mast za ozebline Din 10—. Kopaiva kapslji Din 10-—. — Konjak Din 19-—. Kreolin Din 9 —. — Lysol Din 22-—. Ricinovo olje Din 4 50 in 16'—. Mast proti ušem, mast proti srbečici po Din 5-— in 8'—. Ženof papir po Din l-50. — Kineški čaj po Din 2 50. Različne kapljice, kakor kamilične, cimetove, Hofmannove kapljice, malisov cvet, po Din 4"80 in 18 —. Glistovno seme po Din 6-—. Tinktura zoper stenice Din 16-—. Na te cene se računa še 10°/o doplačila. NaroJilna pisma je naslavljati: Lekarnar Eugen V. Feller, Stubica Donja št. 589, Hrvaško. i®®®®®®®®®®®® ®®®®®®®®®®®( Svečama IKOPflČ 8 B., LJUBLJANA Celovška cesta št. 90 prodaja voščene sveče, zavitke, vrvice za prižiganje sveč, kadilo, ktpuje čebelni vosek in suho satovje. s®®®®®®®®®®®® J\£a drobno I J4a debelo! Prva kranjska vrvarna Ivan N. Centrala: Ljubljana. Sv, Petra cesta št. 31 Telefon 441. Podružnica : Maribor, Vetrinjska cesta 20 priporoča vrvarske izdelke iz prave dolge konoplje, kakor: Strange, uzde, vrvice za perilo, vrvi za seno in transmislje, motvoz (špago) vsake debelosti, dreto, gurte, navadne in za transmisije, mušne mreže za konje, gugalne mreže (Hangematten), ribje mreže itd. po najnižjih cenah. Sprejemam vsa v mojo stroko spadajoča dela v točno in solidno izvršitev. £astni izdelki! J\£akup prediva I 3očna postrežba! □c FRANC STROPI Celie priporoča svojo bogato zalogo porcelanaste in steklene posode, suetiljh, ogledal, raznovrstnih šip itd. Cene zmerne. Solidna postrežba. □c n--H Vfe Najstarejša hranilnica v Jugoslaviji Iv KRANJSKA HRANILNICA V LJUBLJANI ustanovljena leta 1820 obrestuje hranilne vloge po 5% brez vsakega odbitka rent-nega in invalidskega davka, katera plačuje hranilnica sama za vložnike. — Sprejema tudi vloge v tekočem računu. S hranilnico sta zvezana Kreditno društvo in starostna hranilnica za posle in delavce. Hranilnica je sirotinsko varna in jo nadzoruje deželna vlada za Slovenijo. Rezervni zakladi znašajo približno Din 1,500.000*—. Cisti dobiček je, v kolikor se ne porabi za okrepitev rezervnih zakladov, po pravilih določen v pospeševanje občekoristnih naprav in podjetij V Sloveniji. Za te svrhe se je doslej darovalo približno Din 2,250.000'—. Pismene pošiljatve je nasloviti na Kranjsko hranilnico t Ljubljani, Kuafljeva ulica št. 9. Ls—-2_S-u »53SKHf i Oblačilnica za Slovenijo, p. z. z o. z. v Ljubljani. MS* f U Zaloga prvovrstnega manufakturnega blaga. Centralno skladišče v Ljubljani m v palači »Vzajemne posojilnice" na Miklošičevi cesti. I Podružnice na drobno: v Ljubljani v Stritarjevi ulici št. 5 in v hiši „Gospodarske zveze" na Dunajski cesti št. 19, $ za Bačko pa v Som boru, Aleksandrova ulica št. 11. || Lastna konfekcijska tovarna. — Solidne cene, dobra postrežba. | p Pred vsakim nakupom si oglejte naše zaloge! — Nihče se ne sili, da kupi! . s n mmmm JOSIP JUG Uubliana, #U\lf Rimska cesta 16 pleskar in ličar za stavbe, pohištvo in mostove — specialist za imitacije vseh vrst lesa in marmorjev se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Cene zmerne. — Izvršitev točna in prvovrstna. Za vsa dela jamčim 2 leti. O JBk ammmmmmm^m <-1 Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave ter spomeniki iz marmorja, granita in sijenita kakor tudi mlinski kamni se dobe pri Alojziju Vodniku kamnoseškem mojstru Ljubljana Kolodvorska ulica. Q Prvi in edini slovenski zavarovalni zavod. Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani Dunajska cesta it. 17. Sprejema: Y življenjskem odilelku: za v t ruvanja na doživetje in smrtvvseh sestavah, zavarovanja na otroško doto, rentna in ljudska zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji. — V požarnem oddelku: zavarovanja vseh premakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli in po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. Podružnice: Sarajevo, Vrbanja ulica 4; Zagreb, Pejačifev trg 15; Celje, Breg 33. Glavna pover-jeništva: Osijek, Split, Subotka. r Ceniki in pojasnila z obratno poŠto brezplačno. ■ ■ Zanesljivi posredovalci se vedno sprejemajo. ■ EkJfe^a ES&Zl ESS&mSSS&Z} ^TAMPirrr JANT.ČERNEYt£ LJUBLJANA J ^gfet PEČATNE ZNAMKE Koledar 1924. Vse, kar rabite za gospodinjstvo, je v najboljši kakovosti v moji zalogi. Ako potrebujete desin-fekcijska sredstva, vazelin, jedilno sodo, zdravilna zelišča, sredstva za uničevanje stenic, podgan, domačih in poljskih miši, ščurkov, najrazličnejša mila, francoske dišave, pa tudi vse potrebščine za fotografsko obrt, — naročite in prepričali se boste, da ste najbolje postrežem v drogeriji J. C. Kotar Ljubljana Wolfova ulica št. 3. Ustanovljena 1.1880. Ustanovljena 1.1880. CELJSKA POSOJILNICA Celje, Narodni dom (na oglu v pritličju). Telefon št. 22. Brzojavke: Posojilnica Celje. Stanje hranilnih vlog Din 20,000.000— Vrednost rezerv . . Din 7,500.000'— Sprejema hranilne vloge, jih obrestuje najugodneje od dne vloge do dne dviga ter točno izplačuje. Zamenjuje tuj denar. Obavlja vse denarne posle najkulantneje. Najmočnejši zavod na Spodnjem Štajerskem. I IME Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: VUHHV\I/ IbIPIC Jugoslavenska banka d. d.Zagreb. Mauretania: 32.000 ton — Aqnitania: 45.646 ton — Berengaria: 52.000 ton. Največji in najhitrejši angleški brzoparniki. Bedni potniški in tovorni promet iz Liverpoola, South amptona, Londona, Cherfcourga, Rotterdama, Hamburga in jadranskih lak za Ameriko in Kanado. — Iz Inke Cherbourg najkrajSa proga v New York. CUNARO LINE, Ljubljana 9,a,"e9a Kolodvorska ulica št. 26, na vogalu jraven gostilne „Pri Tišlerju". © © I Arhitekt in mestni stavbenik Viljem Treo Ljubljana Gosposvetska cesta 10 Telefon interurban št. 103 Ustanovljeno leta 1850 se priporoča za zgradbe vseh vrst ter izvršuje načrte in proračune. ^ Zauoč za umetniške fotografije Franjo 6rabjec Ljubljana, mifclošičeua cesta št. 6 nasproti hotela ,,Union". Izdelovanje usakourstnih modernih fotografij kakor tudi povečanih slik u pruourstni umetniški izpeljaui. 51ika se ob usakem uremenu in času, tudi pri električni luči. :'illi*iirm......"YH"i|i:i.i, A. Pauschin Ljubljana, Wolfova ulica 6 priporoča cenjenemu občinstvu svojo bogato zalogo stekla, porcelana, sve-tiljk, okvirov, ogledal, šip in vseh drugih temu sličnih predmetov po zmernih cenah. Popravila solidna in točna. Zalogo pohištvo F. FflJDIGfl SIN, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 17 lastna mizarska in tapetniška delavnica ima vedno v zalogi pohištvo od najpreprostejše do najfinejše vrste. Naročila se izvršujejo točno. Cene nizke. SB m Avtomobili, motorno ftoleso, motorčki po najnižjih originalnih tovarniških cenah. O. ŽUŽEK, LJubljana, Sodna ulica 11. Telefon interurban št. 461. .....'"'■■■"......".....1.....................11......11111111...............Hiiiiiiiintiii n.......iiiii.m.....................................iihiiiiiiiiinim.....iiiihii Popolnoma varno naložite svoj denar v Vzajemni posojilnici y Ljubljani r. z. z o. z. ki se je preselila iz hiše uršulinskega samostana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve v svojo lastno palačo ob Miklošičevi cesti poleg hotela „UNION". OI brez odbitka rentnega O in invalidskega davka. Vloge v tekočem računu se obrestujejo po Hranilne vloge vezane na dobo pol leta po 6%% Večji vezani zneski se više obrestujejo po dogovoru. Hranilne vloge se obrestujejo po 6 1111111111111111111111 m m 1111H11111111.....111 i 1111111111 h 111 i i m 11 i h 1111J m 1111111111111111111111111111111111 j.....i j i 1111111 i i m 1111 i 111 f ■ m 1111 i i j 11111111111111111 h i 1111 r m 1111111J u 11 ililiillillilillill:!! lil lll;lill:i;i ilillillllii l n l:lll:i Milil | Koruzo, otrobe, oves, vse vrste | moko in druge poljske pri- | delke oddaja najceneje I A. VOLK V LllIBLJflHI \ Resljeva cesta št. Z!f. ( | Tamkaj se kupuje tudi domača j. pšenica, ajda in ječmen. Il!l!llllll!lllllllllll!lnllll!lllllllllll!!l!!|||!||!!|lll||^ najboljše srečstuo za negouanje zob „mEL0U5IHE" zobna pasta — ustna uoda — zobni prašek — Lekarno Mr. Fh. M. Leusteh Ljubljana, Resljeua cesta 1. Dobiua se u usaki lekarni, črogeriji in modni trgouini. O -O Stenska banka d. d, Zagreb. Delniška glavnica in rezerve Din 50,000.000'—. Vloge nad Din 125,000.000'—. Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n.S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Ljubljana, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušak, Šabac, Šibenik, Velikovec, Vršac. Ekspoziture: Monošter, Rogaška Slatina (sezonska), Škofja Loka. Agencije: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Alilijacije: Slovenska banka, Ljubljana. — Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split. — Balkan Bank r. t., Budapest, Vaczi-utca 30. —- Bank-haus Milan Robert Alexander, Wien, I., Augustinerstrafie 6. Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. 0ooooOooooOooooOooooOooo®OooooOooooOooo0 0 o 1 Pozor! Pozor! I O o ° Priporočava se za nakup vsakovrstoe železniae, j o kakor pohištvenega in stavbenega okovja, ° g nosiljk, železniških šin in vsako količino g o portland-cementa itd. po najnižjih cenah g IZALTA & ŽILIČ I o o ° trgovina železnine na debelo in na drobno ° ? Dunajska cesta 11 []UB[3fllW Dunajska cesta 11. ? o o b o p]ooooOo»oeOooooOooooOooooOooooOooooOooof»] lllllll!IIIIIIIIIIItlllIIIIIIIIIIIIIIllllllllllIIIIIIIIIIIIIIIIlIlllllfllIllllllllIII Ivan Martine slikar in pleskar Ljubljana, Poljanska cesta 20 se priporoča cenjenemu občinstvu in preč. duhovščini za izvrševanje vseh v to stroko spadajočih del. imiiiiMiiiiMiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiimiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMiii Stroji za obdelovanje lesa, turbine, transmisije iz železne ° sesaljke in armature, zvonovi STR03HE TOVARNE IN LIVARNE 0. D. Ml]M Telefon int. 142 in 230. Dunajska cesta 35. Brzojavke: STROJ. Mestna hranilnica ljubljanska Ljubljana, Prešernova ulica 3 sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje. Za yse vloge in obresti jamči mesto Ljubljana. Stanje hranilnih vlog nad 90 milijonov dinarjev. Obrestna mera za vloge na knjižice 5 % i v tekočem računu proti odpovedi tudi več. ZALOGU POHIŠTVA Ivan Dogan Ljubljana Dunajska cesta 17. Medijatova hiša priporoča svojo zalogo pohištva, kakor spalne sobe iz mehkega in trdega lesa, jedilne sobe, kuhinjske oprave in drugo po konkurenčnih cenah. V zalogi so tudi vedno žimnice (modroci), žičnice, divani in vsi drugi v tapetniško stroko spadajoči izdfilki. SEMENA vse vrste, dobra in zanesljiva se dobijo v trgovini Josip Urbanič, Ljubljana Miklošičeva cesta 8, nasproti hotela „Union". Tam se tudi kupujejo razna doma pridelana semena, kakor: deteljno, repno, kot enjevo in laneno seme, kumna, janež, grah, fižol, konoplje, buče, solnčne rože, eebulček, suhe gobe (jurčki) itd. Zahtevajte cenik, dobi se brezplačno. iS* ČUDILI se bodete tudi Vi nizkim cenam, po katerih ss prodaja sukno, volna, platno, cefir, modrovina, hlaževina, rubci in sploh vsa manu-fakturna roba v veletrgovini S. Stermecki, Celje št. 311, katera dobiva stalno velikanske pošiljatve robe direktno iz prvih svetovnih tovarn. Zahtevajte cenik. r=¥="=Pi—. —s Spodnještaierska LJUDSKA POSOJILNICA g MARIBORU, Stolna ulica St. 6, reg. z. z n. z. obrestuje od 1. julija leta 1923 naprej navadne vloge po 6°/o> vloge na trimesečno odpoved po 7°/0, stalnejše in večje vloge pa po dogovoru. P= ...................................................iiiiiiiiiiiiiiiiii.......n um ii itn iiiiii.[2 1 Združene opekarne d. d., Ljubljana ( Prešernova ulica nudijo vsako množino I zarezanih strešnikov, zakrivačev f in zidne opeke. f QllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMllllllllllllllllUllllllllllllllllllllllir^j -□ -- □ Kleparstvo! Kotlarstvo! i Stavbeno, galanterijsko in ornamentno. Kopalne banje, žehtarji za mleko, škropilnice, raznovrstne kuhinjske naprave. Pocinkanje in poci- 1 njenje vsakovrstnih predmetov. Ljubljana, Holoduorsfta ulica št. 18. Izdelovanje vseh vrst bakrenih kotlov in bakrenih cevi, kotlov za žganj ekuho, za pralnice, za štedilnike itd. Oblastv. konces. zavod za vse vrste vodovodne instalacije. Instalacije klosetnih naprav. — Montaža in preizkušnje strelovodov. — Sprejemajo se vsa v to stroko spadajoča popravila. i FRANC KUNOVM kamnosek Sv. Križ pri Ljubljani priporoča veliko izbero nagrobnih spomenikov in vsa v to stroko spadajoča dela. Gluro C vi ta nič posestnik in gostilničar v Tolstem vrhu, I pošta Guštanj prodaja q v sodih in steklenicah T najboljše rdeče vino,.dalmatinski biser" 9 medicinalno vino za bolnike, t J. slabokrvne in rekonvalescente, X | iz lastnega vinograda in „Prve dalmatinske vinarske zadruge" | O na otokn Brač pri mestu Bol v Dalmaciji. O o—o—c—o—c—o—r ------ Imaš bolečine v obrazu? V vsem telesu? Uporabljaj Elza-Fluid! Potrebu:e3 Ii dobrodejno in okrepčujoče mazilo? Uporabljaj Elza-Fluid! A'i te muči glavobol? Zobobol? Trganje? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali želiš najboljše za negoranje zob, kože, glave? Uporabljaj Elza-Fluid Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka? Uporabljaj Elza-Fluid! Ali želiš dobro domače in kosmetsko sredstvo? Uporabljaj Elza-Fluid! Fellerjev pravi Elza-Fluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadcstnje, da tudi ti rečeš: To je najboljše kar sem kedaj okušal. Išči Elza-Fluid v vseh dotičnlh poslovnicah, vendar pa zahtevaj samo pravi Elza-Flnid lekarnarja FeHer. Ako naročiš naravnost, stane z zavojuino in poštnino, če pošlješ denar naprej ali po povzetju: 3 dvojnite ali 1 specialna steklenica Din 24 12 dvojnatih „ 4 specialne steklenice „ 84'— 24 „ „8 specialnih steklenic „ 146'— 36 „ 12 „ „ 208- Kaj se rado vidi pri hiši? Fini francoski parfem, mala steklenica Din 12-—. Kielhauserjev parfem, večja steklenica Din 20-—. Cachou proti slabemu duhu iz ust Din 3-—. Pravo Bergerjevo katranovo milo Din 6 —. Dobro milo za britje Din 5 —. Depilatorium za odstranjenje nepotrebnih las Din 30'—. Pomada za ustnice po Din 1-50 in Din 3 —. Lysol in Lysoform Din 25'—. Popolni irigatorjl Din 50 —. Parfem na vago, 1 dkg vkup s steklenico Din 12'—. Ang'eški obliž Din 1-— Bombaž po Din 4 —, Din 7 — in Din 12-—. Brizglje za mrčesni prašek, sesaljke otrokom za mleko, cuclji, telesni toplomeri, krtačlce za zobe itd. Na te cene se računa sedaj 10°/„ doplačila. Pisma je natančno naslavljati na: Eugen V. Feller, lekarnar, Stubica D on j a št. 589, Hrvatsko. Citatelji, ki bivajo v Nemški Avstriji, morejo dobiti Elza-preparate carine prosto od .. Apotbeke zum heiligen Geist", Versandstelle Nr. 589, Wien L, Nibelungeng. 2. Qoooooooooooooooooooo 000000000000000000000 i Velika izbira I 0 o 1 otroških vozičkov, dvokoles in motorjev ° ° Orionette, Motorette, Ornega, ]). K. V. g ° kakor tudi šivalnih strojev |>o nizki ceni. ° o Sprejemajo se v popolno popravo za emaj- ° o llranje z ognjem in ponikljanjc dvokolesa, ° 0 otroški vozički ter šivalni In drugi stroji. ° Tribuna F. B. L. ° tovarna dvokoles, otroških vozičkov 1 Ljubljana, Karlovska cesta 4. | o o QooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooQ CROATIA Zavarovalna zadruga V ZAGREBU Ustanovljena 1. 1884. Telefon št. 33H. Podružnica za Slovenijo u Ljubljani Stari trg št. 11. v Zavaruje: Življenjske rente, doto otrokom, glavnice za življenje, zgradbe in premičnine proti škodi radi požara in strele, steklene šipe proti razbitju, proti vlomu in telesnim nezgodam. Posebno zavarovanje proti nezgodam na železnici in parobrodu za vso življenjsko dobo. Sprejema zanesljive zastopnike v vseh krajih Slovenije. ;tt t;; i;; tt .a: :::i Ivan Marchiotti, Ljubljano Sv. Petra cesta 30 priporoča svojo veliko zalogo usnja in vseli drugih čevljarskih potrebščin. Na debelo. Na drobno. -rji Ljudsfta posojilnica u Ljubljani (v lastni hiši tik za frančiškansko cerkvijo) obrestuje vloge brez odbitka po /o i Stanje hranilnih vlog nad K 120.000.000 Stanje rezervnih zakladov nad K 1,100.000' Ustanovljena leta 1911. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani Dunajska cesta št. 38 v hlSI Zadružne zveze, nasproti „Bavarskentu dvoru", v bližin! mitnice sprejema in obrestuje hranilne vloge 4% Rentni in invalidski davek plačuje od 1. inlija 1922 dalje iz svojega — Vložne knjižice drugih denarnih ravodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanje ne prekine. — Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo kraljeva sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika kr. deželne vlade v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo. ....................................... umi............................. Kupuj emo Ciiho rtnhn fižol> kumn° in druff® GUIIK |UI1l, deželne pridelke. Zdravilna zelišča: SE« nine in razno drugo cvetje I/. H. R0HRIH3NN, Ljubljana, Sv. Petra nasip 27, za Todo. Veliko zalogo poljedelskih strojev ter BAKRENE KOTLE priporoča tvrdka FRANC HITTI, LJUBLJANA Sv. Martina cesta štev. 2. o O 0o°°0°°o0 0° °o o Staro ° ° zlato ° ° . ° o in o o 111 o ° srebro t o kupujem 2 ° ' „ o ° po ° visokih o ° cenah. ° o o O Pridite v Ljubljano in oglejte si mojo veliko zalogo ur, zlatnine in srfcbrnine! F ČUDEN Ljubljana 55, ■ • Prešernova ulica št. 1. Ure, stenske, kmetske na pero in uteži. — Verižice, moške, amerikanske double, srebrne in 14karatno zlate — Jrstani, poročni, amerikan6ki double, 6- in 14 karatno zlati. — Uhani, zlato na srebro in 14 karatno zlati. — Obeski, atnerikanski double, srebrni in zlati. — Ure budiljke ter žepne nikljaste, srebrne in zlate. — Jfrstani s kamni, amerikanski double, 6- in 14karatno zlati. — Verižice, ženske, amerikanske double, srebrne in 14 karatno zlate. — Sirmanska darila. — prstna darila. — Zenitovanjska darila. Priporočam osebni nakup. Ceniki se ne razpošiljajo. V odoh KourwyuBQflna-žlHfc KOLODVORSKA ULICO ^^^^/^Z/hr/b- / fe^ ^Vk / Vv \ / ' \7/ n l- sf/ STROJI W&rLx{t\\ *« VIJAK ■ X /A J f R n e D e A TEnmčnE ....... ru 1 r\ C 0 J\.III[ oe «/-41 li Pozor? Sadjerejci, kmetovalci, vinogradniki Pozor! opozarjam Vas, da imam na zalogi najmodernejše in prvovrstne POLJEDELSKE STROJE kakor: pluge, brane, osipalnike, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, kosilnice, ročne sejalnice, gepeljne, motorje, sadne mline in preše, bakrene kotle za žganjekuho, brzoparilnike, cevi in Srpaljke za vodo, vino in gnojnico, vse orodje za sadjarstvo in vinogradnike. Priporočam se STAVBENIKOM, da kupnjejo pri meni cement, traverze, stare žel. šine, betonsko železo, okovje za vrata in okna, štedilnike itd. VSE OBRTNIŠKE POTREBŠČINE za kovače, ključavničarje, kleparje, mizarje, sodarje, strngarje itd. ter SMODNIK (BARUT) in vsa druga RAZSTRELIVA imam vedno na zalogi po posebno ugodnih cenah. FR. STUPICA V LJUBLJANI Oosposvetska cesta št. 1. NAKUP starega bakra, medi, svinca, cinka in starega litega in drugega železa. Cie. Gle. Transatlantique Francoska linija. Najkrajša in najudobnejša vožnja v Ameriko. Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Siavensha banko d. d. v Zagrebu. Vozne listke in tozadevna pojasnila za to progo daje Ivan Kraker, zastopnik, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 41. Menjalnica u Ljubljani Prešernova ulica štev. 44 kupuje in prodaja vse vrste valut po najugodnejših cenah. Tudi popoldan odprto! Reicher 8 M. Medic, Rakove S Zanki d. z o. z. Centrala Ljubljana. podružnica: Maribor, Gosposka ulica 23. Tovarna kemičnih in rudninskih barv in lakov. £ maj In i laki, pravi flrnež. Barve za pode, bar?e za rbleke vsa viste barv, šahe in oljnate, mavec (Gips). mastenec (FederwtiB), strojno olje, karbolinej. steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči kakor tudi drogi v to stroko spadajoči predmeti. „Merakl"-lak za pode. — Linoleum-lak za pode. Oenlhl se začasno ne razpošiljajo: Stavbeno podjetje ANDREJ CERNE, Ljubljana Linhartova ulica 9 — Sv. Petra cesta 23 pievzema vsa stavbena dela od največje do najmanjše vrste in popravila starih stavb ter jih izvrSuje po konkurenčnih cenah. Stavbena dela prevzema v vseh delih Slovenije. Zahtevajte prospekt. -O- Veletrgovina z železnino Pintcr 8 Lenaril, Maribor Telefon: 282 iMsandrova cesta 3Z-3V. Brzojavke: Pinlen, Maribor. rt C >o o +-I rt .O >N d) l-i ■4-> O Oh V zalogi se nahaja: Traverze, cement, železo vseh vrst, pločevina, štedilniki, žica, žičniki, pumpe, razne cevi, kovanje za zgradbe in ^ pohištvo, lita in pločevinasta kuhinjska posoda, kovaško, | M i P O I I? ključavničarsko in mizarsko orodje, kose, brusni kamni in vsi drugi v železninsko stroko spadajoči predmeti. Blagajne vseh vrst. — Verige domače tovarne. I -I ~ I a 3 fD niTTil ■■■■ititiiiittiiiiilllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllllllllltllliiiiiiiitiiliiliiiiiliillllllilllllllllllllllltltlltiillllltiiiiiiiiiiiiiifiiiiJtfllJtllltillllltJIlliiiliilJlfliiliiiii iiiiikj^i ll § Prva kranjska razpošiljal na i I DRAGO SCHUfAB (prej SCHWAB & BIZJAK) I | Dvorni trg štev. 3 LJUBLJANA pod Narodno kavarno | | priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega sukna, raznih doma izgotovljenih oblek | 1 (prazničnih in delavskih), površnikov, zimnikov, raglanov, dežnih plaščev, pelerin, = I usnjenih suknjičev, čepic, perila itd. po konkurenčnih cenah. | | Naročila oblek po meri se izvršujejo v lastnem modnem salonu. | Razpošiljanje po pošti le proti povzetju, vzorci blaga na zahtevo zastonj. II iTTl ................................................................................................................................................................................................. ♦C PoŠt. ček. račun št. 11970. Telet. Int. 261. THE REX 0., Ljubljana, Gradišče 10.! Generalno zastopstvo za IDEAL- in ERIHA-pisalne stroje, 0PAL0GRAPH- in 5CHAPIR0GRAPH- | razmnoževalne aparate. j ALEXA- in AUTOfllAT-kopirne stroje, ti Vse pisarniške potrebščine. J Čevlji tovarne PETER K0ZIN8 S 0., TRŽIČ Glavna zaloga Ljubljana, Sreg 20 in JUeksandrova cesta 1 so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Centralna banka d. c Zagreb podružnica Maribor 1. [UP u Izvršuje vse bančne posle najkulantneje. j/V/ Daje ugodne obresti na vloge. i Pri Zlati lopati Trgovina z železnimi FRANC ERJAVEC □UBL3BNA, ValvazopjBV trg 7 nasproti križarske cerkve (prej Hammerschmid) priporoča svojo veliko zalogo bakrenih kotlov za kuhanje žganja in krme prašičem, sploh vso železnino po solidnih cenah. Zaloga cementa. LUDOVIH HOT, fcrznapstvo LJUBLJANA, Gradišče 7. Zaloga, barvanje, izdelovanje in moderniziranje kožuhovine. Nakup kož divjačine. r*! K Kmetijska družba za Slovenijo je najstarejša (iz 1. 1767), največja in najbolj razširjena kmetijska korpo-racija v Sloveniji, ki šteje nad 20.000 udov. Kmetijska družba za Slovenijo ima namen, pospeševati vse panoge kmetijstva z zgledi, podporami, poukom in preskrbovanjem gospodarskih potrebščin. Njeno glasilo je ilustrovan gospodarski list »Kmetovalec", ki prinaša poučne kmetijske spise, kmetijske novice, poročila ter odgovore na razna gospodarska vprašanja, vsakemu udu brezplačno. — Ud Kmetijske družbe postati vsaka oseba, ki plača letno 20 dinarjev udnine. Za pismene pošiljatve je naslov: Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani, Turjaški trg 3. družbene vesti in Ta list se pošilja za Slovenijo sme Bogata zaloga šivalnih strojev koles in pisalnih strojev Ivan ]ax 8 sin Ljubljana Gosposvetska cesta 2. 1 □•G L. Miltiiš, Ljubljano Mestni trg št. 15 priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov in sprehajalnih palic. Popravila točno in solidno! f=-i—i—r^iŽ ▼ A Tovarno glinastih peci in štedilnikov HUMUS 8 OGOHELEE, LJUBLJANA Dunajska cesta 14 priporoča peči in štedilnike, ognjetrdno opeko, specialne pekovske plošče, cevi iz kamenine za stranišča in kanalizacije, šamotne plošče za tlak, osteklene ploščice za obložitev sten itd. T ▲ iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiii Ludovik Baraga Ljubljana ✓ Selenburgova ulica št 6/1. = Pisalni stroji itd. = » Popravila se izvršujejo v mehanični delavnici točno in dobro. Sarvni trakovi, ogljeni papir, voščeni papir, razmnoževalna barva ter druge potrebščine vedno v zalogi. WER ■ i r j i ■ 111111 m 111 r i r i.....umi Priporoča se domača tvrdka z oblekami za gospode in otroke J. MAČEK, Ljubljana, Aleksandrova cesta palača Pokojninskega zavoda. MMl amsiffita smilil Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 4 se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju ter daje vsakovrstne kredite in predujme. Nakup in prodaja valut in deviz. denarja si lahko |Jf prihranite, g^'lllll|l"l|||||llll^MU||||l''l||||l"l|IHI"'lll|l"l|l l|l'UHIU"IMHimi»HH'""'llllllll!;'IIHIIIIl!S'i t. j l^iiffiiiiiiSmNiffiiiffiiliMiiiiilTiii iiriilffiiiffiiliiiSmillffiiiii?ll yl TI O £?0 § JOSIP STUPICfl I | UUBHilNa | |?j Slomškova ulica štev. 6 A ijf jermenar in sedlar. ||f |T| [♦j Lakiranje avtomobilov, H voz itd. ||| I V Velika zaloga iU različnih voz in konjskih |jfj oprem. gg flutogaraža. ilvtogaraža. =f =' __ .''llllimilllllllMMIlllllllll.lllll!^! f. .TTTTTiTi 11 i777ri 1111 e 11 rrr. f 111111 jTT77i r i iTTTTj r I iTTTTi i ] rTTTTi) l iT7T7i (J iTJTi 111 iTTTi IM111 111 i 11 iT^m i i FTT^^T. ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, posteljno opravo i. t. d. v velikem skladišča blaga „ - - - - fl. & e. SKABERNE =r 1IIR T. 10 N Q M petni tnn čtpu 1(1 LfEmil&liiiiSiimllff7iMiXll&...........................! UJUUUJMI1M, 1I1LDIII1 II y dlCU. IU. -^ V zalogi Druibe sv. Mohorja na Prevaljah se dobijo sledeče knjige: Povesti i 11 Slovenske Večernice. Iv. Cankar: Troje povesti. Samo vezana knjiga. — V samoti. Božična pripov. (81. Več. 61. zv.) Jan. Cigler : Deteljica. 4. izdaja. — Oglenica. 3. izdaja. Dr. Fr. Detela: Hudi časi. Zgodov. povest z izvirnimi slikami. (Zbranih spisov 1. zvezek.) — Novo življenje. (Slov. Večemic 61. zvezek.^ — Svetloba in senca. (Slov. Več. 70. zvezek.) — Takšni so! Zgodovinska povest s slikami. (Slovenskih Večemic 74. zvezek.) E. Gangl: Veliki trgovec. (Slov. Večemic 54. zv.) Jos: Jurčič: Deseti brat. II. izd. Z izvirn. slikami. Jos. Kostanjevec: Življenja trnjeva pot. Ivan Lah: Uporniki. A. Lčsar: Perpetua ali afrikanski mučenci. 3. izd. Fr. Milčinski: Ptički brez gnezda. (SI. Več. 71. zv.) Dr. K. Ozvald: Za vsak dan. I. zvezek. J. Parapat: Robinzon starši. Njegove vožnje in čudovite dogodbe. S podobami. 4. izdaja. Dr. Iv. Pregelj: Mlada Breda. Samo vezana knjiga. — Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod. Zgodovinska povest. (Slov. Več. 75. zvezek.) Dr. Jakob Sket: Miklova Zala. Povest iz turSkih Časov. 5. izdaja. F. Val. Slemenik: Izdajavec. Zgodovinska povest iz turških časov. 2. izdaja. Val. Slemenik: Križem sveta. Zgodovinska povest. 2. izdaja. Dr. Ivo šorli: Sorodstvo v prvem členu. Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov). I. del. Poslovenil dr. A. R. Dr. Jan. Vošnjak: Troje angelskih češčenj. Ivan Vuk (Starogorski): Zorislava. "VVieseman-Zupančič: Fabijola ali Cerkev v katakombah. 3. izdaja. Dr.JTr. Zbašnik (Milovršnik): Boj za pravico. — (Žaljski): Na krivili potili. — (Malograjski): Pisana mati. — — Za srečo. Mati božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen. 2. izdaja. Razne povesti. Vsebina: Fr. S. Tratnik: Konec povesti; Jos. Kostanjevec: Oče in sin; Peter Bohinjec: Glagoljaš Štipko; Lea Fatur: Zvonjenje v gozdu pri Ptuju. Slovenske Večernice 41., 42., 43., 44., 49., 51., 52., 53., 55., 57., 59., 61., 64., 68., 69. in 72. zvezek (vsi drugi so pošli). Pesmarice in pesmi. Jak. Aljaž: Slovenska pesmarica. I. in II. zvezek. Tretji natisk. A. Foerster: Cecilija. Cerkvena pesmarica. II. del. Druga, popravljena in pomnožena izdaja. Simon Gregorčič: Poezije. Izbral Anton Medved. Ilustriral Ant. Koželj. Dr. J. Lovrenčič: Brstje iz vrta slov. pesništva. Anton Medved: Slovenske legende. S podobami. Dr. Avg. Žigon Prešernova čitanka s komentarjem k Prešernovim poezijam. (Slovstvene knjižnice 2. zvezek.) V _ Poučne in zabavne knjige. Msgr. Val. Podgorc: Domači zdravnik po naukih in izkušnjah msgr. S. Kneippa. Za vsakdanje potrebe našega ljudstva. Peti, popravljeni in pomnoženi natiik. S podobami. Dr. Al. Homan: Postrežba bolnikom. Za domačo potrebo in bolniSke strežnice. S podobami. Dr. Herman Vedenik: Kako si ohranimo ljubo zdravje. S podobami. Trije zvezki. Dr. Iv. Tavčar: Slovenski pravnik. Poduk o najpotrebnejših zakonih. 1., 2., 4. in 5. snopič (3. snopič je pošel). Fr. Pengov: Podobe iz narave. II. zvezek. Z izvirnimi slikami. (I. zvezek je pošel.) Dr. Jak. Sket: „Kres", leposloven in poučen list. VI. letnik 1886. J. Stritar: Jagode. — Zimski večeri. — Lešniki. (Samo vezane knjige.) Jos. Brinar: Lisica Zvitorepka. Živalske pravljice za mladino. Drugo, predelano izdanje. Dr. Fr. Detela: Begunka. Drama v treh dejanjih. (Slovenskih Večernic 74. zvezek.) — Blage duše. Veseloigra v treh dejanjih. (Zbranih spisov 1. zvezek.) Ksaver Meško: Mladim srcem. II. in III. zvezek. S podobami. (I. zvezek je pošel.) — Na smrt obsojeni? Dram. slika v treh dej. Alojzij Remec: Užitkarji. Kmečka žaloigra v treh dejanjih. Dr. Jos. Vošnjak: Ne vdajmo se! Kratkočasnica v enem dejanju. (Slov. Večemic 53. zvezek.) Življenjepisi. Koledarji 1. dr. Dr. Ant. Medved: Anton Martin Slomšek, knezo- škof lavantinski. S podobami. P. Fl. Hrovat: Franc Pire, oče umne sadjereje na Kranjskem in apost. misijonar med Indijani. Dr. L. Vonfina: Friderik Baraga, prvi slov. apost. misijonar in škof med Indijani. 2. izdaja. M. Pirnat: Juri baron Vega, slov. junak in učenjak. Koledar za leto 1902, 1803, 1906, 1907, 1911, 1912, 1914, 1915, 1918, 1919, 1920, 1921, 1922, 1923 in 1924. __ Andr. Einspieler: Kazalo za vse tečaje kat. časnika „ Slovenski Prijatelj" od 1. 1856 do 1882. Dr. V. Wiery: Anspraclien und Predigten inner-halb der Jahre 1866—1877. Trije zvezki. Šolske knjige. Slovarji. Ant. Kržič: Zgodovina svete katoliške cerkve za srednje šole. Vez. Dr. Ant. Breznik: Slovenska slovnica za srednje šole Druga, predelana izdaja, vez. Anton Sovrfe: Platon, Apologija ali Sokratov zagovor. Sket-Podboj: Slovenisches Sprach- und Ubnngs-buch. 8. Auflage. Vez. — Slovarček (Taschenvrorterbuch). II. izd., vez. Bartel-Janežič: Deutsch-sloven. Handw8rterbuch. Funfte, umgearb. und vermehrte Aufl. Vez. _J Naznanilo. ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA V CELJU II 182 5/^ Pri naknadnem naročilu letošnjih knjig je plačati za vsakega uda 45 Din, za neuda 60 Din; za vezan »Pasijonski molitvenik« za ude po 28 Din, za neude po 38 Din. _ - Gospodje poverjeniki naj blagovolijo letošnje knjige tako razdeliti, da dobi vsak družbenik četvero knjig, namreč: 1. Koledar za leto 1924. 2. Življenje svetnikov. 4. snopič. 3. Carski sel. I. del. (Slov. Večernic 76. zvezek.) 4. Za vsak dan. I. zvezek. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti dekaniji ali župniji, v kateri se je vpisal. — Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Vse stroške (za poštnino, voznino, tovornino, omot itd.), katere imajo gg. poverjeniki za pošiljatev denarja in za prejem knjig, jim morajo družbeniki povrniti. Vsakemu zavoju so priložene vpisovalne pole za prihodnje leto. Vpisovalne pole naj se po končani nabiri z denarjem vred ftranko do-pošljejo zanesljivo do 5. marca 1924 na naslov: Družba sv. Mohorja na Prevaljah. Nabira udov naj se blagovoljno prične takoj pri oddaji letošnjih knjig in konča z mesecem februarjem. Dosmrtniki naj se vsako leto zglasč pri gosp. poverjeniku, po katerem želč v jeseni dobiti knjige, posebno v tistih krajih, kjer je več gg. poverjenikov. Na prepozna oglasila ali naročbe brez denarja se po družbenih pravilih Družba ne more ozirati. Prevalje, meseca septembra 1923. Družbeni odbor. Izdala in založila Družba sv. Mohorja na Prevaljah. Natisnila družbena tiskarna.