hk IZDALA IN ZALOŽILA GORIŠKA ZVEZA GOSPODARSKIN □ UDU ZADRUG IN DRUŠTEV" V GORICI □ □ □ □ aaaaBaaHBaa*aaBMBa*aaaHHHHaiRH0HBH'aH«*ji8HaBHHMBBH» m m M m m VTISI S PRVEGA ZADRUŽNEGA SNOPA NA DUNAJU □ L. 1906 m a a Z OZIROM NA SLOVENSKO □ □ ZADRUŽNIŠTVO □ □ ■ m s m m a a m o m m m. m a n m m m m m. m m m m m m * ® ■ 5 ULJ ZAPRUZNISTVO UU ■ J B*RMiRaMHIIKIMiiai«lililiaRHBaiti«l e a . m. » mm mm mm »m mm. mn mm mm a a mm a si s* a asi a a a a a a aaaasiiaiaMaHMaaaaHHaBaaMaaaaaaMaa NAPISAL CI □ SVETOSLAV PREMROU VOPJA IN REVIZOR GORIŠKE ZVEZE (SOSPOPARSKIN ZAPRU6 IN PRUŠTEV" P □ □ □ V (SORICI □ □ □ □ m. a m m a a a m H H m m m m i m m m m m m m m m m i9 H » m mmm n««aasi«i**caiii*R«isaiiaaiiRMM0(ii’ a a a a mn mm m n m » a* m m » mm mm % k m a a a ■ a na a a a n a a ■aniiiaMfaa*KaHiaataa«i:aaa«aRRiSR S S TISKALA »NAROPNA TISKARNA" V aja n a. i—. i—* *—i i i /nhipi mr\*» r-n i —i i—i i—« a * a m m a m m m m m m m H « a H m m n H a n m m m a a a m m mmmmmmmmm s □ □ □ □ SORICI 1907 □ □ □ □ a iniN8«HB« ' sXft 0 « Ki*oie, e JflVNil LJUDSKA KNJIŽNICA ^ L J u s L j a^ x IIP« IM IlLillLl EMEZTh <«P§PM|SM IIP* IM s PUdfllTlC ¥ i©TO e*e es^ sms 0*3 E pluribus urnim! B H H ifi 91 j nilHHHl 102374 \?sebina, Stran. Predgovor — zagovor. 1 Prvi avstrijski zadružni shod. Pristop. Opis razvoja zadružništva na Nižjeav- strijskem. Zadružno šolstvo. Zadružni skupni nakup in skupna prodaja. Kon- sumna društva. Izgube pri zadrugah z omejeno zavezo. Državna osrednja za¬ družna blagajna. Priznanje pupilarne varnosti raiffeisenskim posojilnicam. Ogled nižjeavstrijske vinarske zadruge in mlekarne. Temeljna načela za po¬ slovanje skladiščnih zadrug. Izkušnje glede ustanovitve in poslovanja vinar¬ skih zadrug. Načela za zadružni mle¬ karski obrat in zadružno prodajo jajc. 0 obdačbi in plačevanju neposrednih pristojbin. Vojaška dobava. Članstvo občin pri hranilnicah in posojilnicah. Umaknitev referata o odnošajih med poljedelskimi in obrtnimi zadrugami. Interesno zastopstvo v državnem že¬ lezniškem svetu. Sklep ....... 3 Vtisi s prvega zadružnega shoda. I. Značaj solidarnosti shoda"? . 12 II. Nekaj o namenu poljedelske¬ ga zadružništva: Povdarjanje po¬ ljedelskega značaja tega shoda. Odklo¬ nitev predloga o konsumnih društvih. Smotri poljedelskega zadružništva. Bi¬ stvo poljedelskega kredita. Važnost obratnega kapitala. Gojitev personal¬ nega kredita po raiffeisonskih posojil¬ nicah. Izboljševanje poljedelskega pro¬ izvajanja. Važnost zadružne organiza¬ cije za nakup in prodajo. Program po¬ ljedelskega ministrstva glede pospeše¬ vanja poljedelskega zadružništva. Za¬ druge in trgovski stan. Naš program za nadaljni razvoj zadružništva ... 13 III. Ali ima slovensko zadruž¬ ni š tv o p o 1 j e d el s k i značaj? Sta¬ tistika o stanju slovenskega zadružni¬ štva s posebnim ozirom na gospodarski značaj zadrug. Slovensko posojilništvo Stran. in njegove struje. Raiffeiscnovke in njihov spoj z nabavo kmetijskih po¬ trebščin. Tozadevni nazori vladnega programa glede pospeševanja poljedel¬ skega zadružništva. Razvrščenje obsto¬ ječih gospodarskih zadrug na Sloven¬ skem po njihovi gospodarski nalogi. Naše stališče glede konsumnih zadrug. Razvoj konsumnih zadrug na Sloven¬ skem. Obrtno zadružništvo. Polreba značilnojše poljedelske smeri v sloven¬ skem zadružništvu. 18 IV. O mlekarstvu s posebnim ozirom na slovenske razmere. Statistika mlekarskega zadružništva v Avstriji. Razvoj mlekarskih zadrug na Slovenskem. Nedostatki ustroja in po¬ slovanja teh zadrug. Kerblerjev pred¬ log glede mlekarskih zadrug na I. av¬ strijskem zadružnem shodu. Podatki statistike o višini deležev, o vrednosti stavbenih naprav in oprav. Kakovost obrata slovenskih mlekarskih zadrug. Dobava in donosnost mleka pri slo¬ venskih mlekarnicah. Stalnost obrato¬ vanja. Polreba posebno centralizacije mlekarskih zadrug. Organizacija nižje- avslrijske mlekarne na Dunaju. Njen uspeh. Gorenjeavstrijska centralna pro¬ dajna zadruga za čajno maslo v Scbiir- dingu. Deželne in državne podpore. Mlekarsko zadružništvo na Ogrskem in Danskem. I. Mlekarski shod na Dunaju. Ustanovitev stalnega mlekarsko-gospo- darskega odbora na Dunaju. Sklep tega odbora glede centralizacije mlekarskega zadružništva v celi državi. Predlog za spremembo zadružnega zakona. Med¬ narodna mlekarska zveza ...... 24 V. Zadružna izobrazba. Socialni in etični pomen zadružništva. Vpliv na splošne gospodarske razmere. Izločitev posredne trgovine. Vpliv zadružništva na tehnično izobrazbo. Referat I. Se- dldka o zadružni izobrazbi. Tozadevni sklep zadružnega shoda. Sklepi III. Strair! Stran. H - slovenskega katoliškega shoda v Ljub¬ ljani v zadevi tehnično in socialne izobrazbe kmetovalstva. 40 VI. Zlaganje in zaokroževanje zemljišč. Ogled vahavske doline, skladiščne zadruge v Spodnjem Gan- scrsdorfu in komasacij v Stripfingu in \Veikendorfu. Gospodarski vpliv teh ko¬ masacij. Konfiguracija polja v sloven¬ skih pokrajinah. Razvoj kmečkih za¬ konov v Avstriji. Zlagalni zakon in zakon glede očiščenja gozdnih enklav. Deželni zakoni k okvirnemu zlagal- ne.ru zakonu na Slovenskem. Ugod¬ nosti zemljiških zložitev. Zamenjavo, konsolidacijo, komasacije, osamotenja. Zložitveni postop. k. 46 Organizatorični vtiski s I. zadružnega shoda na Dunaju (Analogija zveznega vprašanja v Nem¬ čiji in na Slovenskem.) Reprezentativna važnost I. zadružnega shoda na Dunaju. Zadružništvo v Av¬ striji. Splošna zveza poljedelskih za¬ drug na Dunaju. Edinstveni nastop slo¬ venskega zadružništva na zunaj mora povzročiti tudi konsolidacijo na znotraj. Razvoj zvezne organizacijo na Sloven¬ skem je v marsičem podoben onemu na Nemškem. Vspeh prispodabljanja jo določena analogija. 62 Zgodovina nemškega zadruž¬ ništva. (Razvoj Schulzo-De- litschevega zadružništva.) Pojav modernega zadružništva na An¬ gleškem in Francoskem. V. A. Hubert. Schulze-Delitschcve prve surovinsko zadruge in posojilnice. Organizatorični duh Schulze-Dclitscha. Vpliv Schulze- ja na nemški zadružni zakon. Ustanovi¬ tev Osrednje dopisovalne pisarne. Shoda v Halle °/Š in v Mainzu in ustanovitev Splošne zveze nemških pridobitnih in gospodarskih zadrug. Organizacija te zveze. Podzveze. Splošna zveza no stremi za osredotočenjem denarne spo- ravnave. Enake nazore ima slovensko zadružništvo Schulzc-Delitschevcga se¬ stava. Nemška zadružna banka Sorgel, Parisius & Co. v Berolinu. 65 (Razvoj poljedelskega zadruž¬ ništva.) Zadružništvo Schulzc-De- litscheve osnovo no odgovarja kmečke¬ mu značaju. Razlika med osnovo Schul- ze- Delilscha in ono Raiffeisena ne leži toliko v organizacijski obliki, pač pa v smotrih. Delovanje RailTeisena. Raif- feisenovo misli o teritorialni centrali¬ zaciji zadružništva. Brezvspešna usta¬ novitev Poljedelske generalne banke. Spor med pristaši Schulze-Delitscba in Raiffeisena. Odpor proti Raiffeisenovim kreditnim zadrugam v Avstriji ovira zaenkrat uvedenje teh zadrug v naši državi. Spor v Nemčiji da Raffeisenu drugi pravec v vprašanju zadružne cen¬ tralizacije. Ustanovitev Poljedelske o- srednje posojilnice in Zadružne zvezo v Neu\viedu. Tvrdka Raiffeisen & Cons. prevzame trgovski del poslovanja. Vpe¬ ljava podružnic pri neurviedski centrali. Stremljenje za decentralizacijo. Reor¬ ganizacija Generalne zveze poljedelskih zadrug. Vrednost lokalne organizacije. Odcep hesenskih, vestfalskih in druigh zadrug od Raiffeisenove organizacije. Vzroki odcepa in upliv Schulze-De- litschev na odcep. Ustanovitev društva poljedelskih zadrug na Nemškem. Pre- osnova tega društva v Državno zvezo nemških poljedelskih zadrug. Ustano¬ vitev Poljedelske zadružne banke. Po¬ skusi za zjedinjenje Državne in Ncu- vviedske zveze. Sporazum obeh zvez in program zjedinjenja. VI. Kongres mednarodne alijance povzroči ustano¬ vitev Mednarodne zveze poljedelskih zadrug. Njen pomen. Pruska osrednja zadružna blagajna in njena zveza s po¬ ljedelskim zadružništvom. 69 Slovensko -h rvatsko zadruž¬ ništvo v naši državni polo¬ vici. Razvoj se deli v tri razdelke, v raz¬ voj zvez v Celju in v Ljubljani, v po¬ jav pokrajinskih zvez s tipičnim de- centralizatoričnim stremljenjem in v poskus za zjedinjenje vsega slovenskega zadružništva. 82 (Zadružna zveza v Celju.) Usta¬ novitev prvih slovenskih posojilnic. Brata Josip in Mihael Vošnjak. Usta¬ novitev Zveze slovenskih posojilnic. Stališče Kmetijske enkete in kranjskega deželnega zbora do te zveze. Zadružno glasilo Zveze slov. posojilnic. Uvedba neobligatne revi/ije. Razvoj vprašanja glede centralizacije denarne sporavnavo. Ustanovitev Centralne posojilnico slo¬ venske v Krškem. Poskus stika z ban¬ čnim zavodom. Diskontno društvo v Ljubljani. Kapitalistični značaj starejših slovenskih posojilnic ne odgovarja kmečkim polrebam. Nastopajoče Raif- feisenstvo vpliva na moderniziranje celjsko zveze. Preustrojitev Zveze slo¬ venskih posojilnic v novo Zadružno zvezo v Celju. S]>rememba načelnega stališča Celjanov glede denarno sporav- nave in snovanja Raiffeisnovih poso¬ jilnic. Na spremenitev načelnega sta- VI Stran. lišča vpliva tudi želja po državnih podporah. 62 (Zadružna zveza v Ljubljani.) Predrugačba političnega položaja na Slovenskem vpliva tudi na načela v zadružništvu. Ločitev zadružništva v Schulze-Dclitschevo in Raiffeisnovo strujo. Socialna misel poglobi pomen zadružništva. Prve posojilnice Raiffei- senskega sestava. Ustanovitev Zveze kranjskih posojilnic, Gospodarske zveze in Ljudske posojilnice v Ljubljani. Pre- osnova društva Gospodarska zveza v zadrugo. Gospodarsko-socialni program zveze. Zadružno glasilo »Narodni Go¬ spodar«. Razvoj Gospodarsko Zveze in razcep v Zadružno zvezo in v Go¬ spodarsko zvezo, centralo za nakup in prodajo. Ves razvoj zvezo v Ljubljani je podoben onemu Neuwiedske zvezo. 91 Decentralizatorično gibanje na polju slovenskega inhr- vatskega zadružništva. Vpliv razvoja zadružništva pri sosednih na¬ rodih na slovensko zadružništvo. Smo¬ ter zadružništva je vsovršenje organi¬ zacije. Pogrešek razvoja je v prestro¬ gem povdarjanju absolutne centraliza¬ cije. To povdarjanje pospešuje odcep- ljenje periferičnih slovenskih pokrajin. Odcep pri celjski in pri ljubljanski zvezi. Goriška se osamosvoji. Stik dr. Tume z dr. Šušteršičem. Predlog za ustanovitev Zveze goriških zadrug. Usta¬ novitev Centralne posojilnice v Gorici in vpliv ljubljanske zvezo na njen pr¬ votni ustroj. Reorganizacija Centralne posojilnice in ustanovitev Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev v Go¬ rici. Načelni razpor med Gorico in Ljubljano. Poskusi za odcep na Štajer¬ skem. Brezvspešna ustanovitev Južno¬ štajerske gospodarske zveze v Mariboru. Eventualni štajerski pododbor Zadružne zveze. Stremljenje za osamosvojenje na Koroškem. Decentralizatorično gi¬ banje v Istri. Ustanovitev Istarske po- Stran sujilnice. Dr. Ertl-a opis o počotnem razvoju istrskega zadružništva. Ustano¬ vitev Središnjega vjeresijskega zavoda v Krku. Vpliv dr. Laginjc in škofa dr. Mahniča na istrsko zadružništvo. Usta¬ novitev Gospodarske Svežo za lstru. Važnost skupne nabave za zadruge na kvarnerskih otokih. Središnji odbor za nabavu robe. Sporazum Gospodarske Sveže za lstru z Zadružno zvezo v Ljubljani glede izvrševanja zakonite revizije. Gospodarski sestanek kvar¬ nerskih zadrug v Cresu. Resolucija tega sestanka za neodvisno istrsko zvezo. Enaki sklep občnega zbora Go¬ spodarske Sveže v Pulju. Razvoj za¬ družništva v Dalmaciji. Delovanje dal¬ matinskega deželnega odbora. Sestanek v Dubrovniku. Sestanek v Splitu. Sklep za samostalno dalmatisko zvezo. Usta¬ novitev Saveza dalmatinskih zadruga. Potreba organizacije skupne nabave kmetijskih potrebščin. Razni drugi zvez¬ ni pojavi na Slovenskem. 96 Enakost delimitacijskega stremljenja z onim na Nemškem. Sklep III. sloven¬ skega katoliškega shoda v Ljubljani z ozirom na zadružništvo. Zagovor kro- novinskih zveznih skupin. Sklep Za¬ družne zveze v Ljubljani glede usta¬ novitev pododborov. 106 Združevalni poskusi. Prvi shod slovenskih posojilničarjev. I. Zadružna enketa v Ljubljani. Dr. Krekovo poročilo o eti¬ keti. Poglavitni sklepi enkete. Nevspeh enkete glede vprašanja enotne centra¬ lizacije vsega zadružništva. 108 Nadaljni razvojni načrt pisatelja glede zadružno-zveznega vprašanja na Slo¬ venskem na podlagi primerne pokra¬ jinske delimitacije poedinih zveznih agend in višje organizacije v Ljubljani, s posebnim ozirom na organizacijo hi¬ potečnega in personalnega kmečkega kredita. 111 W£ 'ššfi ^ Predgovor zagovor! Meseca maja letošnjega leta sem imel priliko udeležiti se kot zastopnik »Goriške zveze gospodarskih zadrug in društev« v Gorici prvega zadružnega shoda, ki se je vršil tedaj na Dunaju na povabilo Splošne zveze avstrijskih poljedelskih zadrug. Moj namen je bil prvotno, da bi napravil le kratko poročilo o za¬ devah, ki so se obravnavale na tem shodu. Ali sila vtisov, katere sem dobil pri tej priliki, množina za zadružni razvoj tako važnih stvari so mi izsilile iz peresa vse to, kar sledi v predležeči brošuri. Vporabiti to, kar sem videl drugje, za naše razmere, ob enem napra¬ viti paralelo med tem, kar se je storilo drugod in kar se je storilo pri nas na Slovenskem, je namen tega spisa. Stališče, katero sem zavzel, je po mo¬ gočnosti objektivno in individualno. Marsikdo ne_ bode zadovoljen z mojimi izvajanji, ali ostrim kritikom povem v svojo obrambo le to: Pisala je spis ljubezen za zdravi in krepki razvoj slovenskega zadružništva! Članki so bili namenjeni prvotno le za list, zato je zaslediti v njih marsikatero površnost, posebno glede jezika. K sklepu se srčno zahvaljujem slavni »Goriški zvezi«, ki je hotela članke ohraniti s tem, da jih izda v posebni brošuri dostopni, vsem za¬ družnikom. V Gorici, meseca avgusta 1906. Svetoslav Premrou, vodja in revizor „Goriske zveze gospodarskih zadrug in društev" v Gorici*. Prvi avstrijski zadružni shod. Dne 29. in 30. maja se je vršil na Dunaja prvi zadružni shod, katerega se je udeležilo okoli 430 oseb, zadruž¬ nikov iz vseh strani Avstrije in repre¬ zentantov raznih korporacij. Shod je sklicala Splošna zveza avstrijskih kme¬ tijskih zadrug, pri kateri so danes za- članjene skoraj vse avstrijske zadružne zveze. Častno predsedstvo sta bila prevzela c. kr. poljedelski minister, grof Ferdinand Buquoy in nižjeavstrijski de¬ želni maršal, pater Frigdijan Schmolk. Prvi so je odpov dal predsedstvu z ozirom na to, da je ministerstvo Hohen- lohe podalo ravno dan pred zadružnim shodom svojo ostavko. Shodu so prisostvovali zastopniki poljedelskega, finančnega in justičnega ministerstva, dunajski župan Lueger, ravnatelj nemške zadružne zveze Haas, zastopniki raznih kulturnih svetov, kme¬ tijskih družb in drugih korporacij, med dragim tudi zastopnik ruskega zemstva v Moskvi. Predsednik baron Storck je po¬ zdravil v vznešenih besedah došle zbo¬ rovalce in goste ter izročil na to pred¬ sedstvo častnemu predsedniku, patru Schmolku. Po raznih pozdravih, izmed katerih velja omeniti pozdrav župana Luegerja, ki je poživljal navzoče zastop¬ nike vseh avstrijskih narodov na odpor proti nasilnim Madjarom, se je prešlo na reševanje številnih, za razvoj zadruž¬ ništva eminentno važnih točk. Ker nam je prostor v listu žal preskopo odmerjen, hočemo le na kratko omenjati sklepe, katere je napravil ta prvi, 18 zvez in 4684 zadrug reprezen- tujoči shod. Prva točka dnevnega reda je bila bolj zgodovinskega pomena. Predsednik nižjeavstrijske zadružne osrednje bla¬ gajne na Dunaju, dr. Robert Raffay, je podal historično sliko razvoja zadruž¬ ništva na Nižjeavstrijskem. Poročilo je bilo sicer zelo zanimivo, ker je slikalo v prvi vrsti težave, s katerimi se je moralo boriti zadružništvo v početku svojega razvoja ravno na Nižjeavstrijskem, kjer se je pričelo v Avstriji najprej raz¬ vijati, kjer so mn stali ob strani inteli¬ gentni, gospodarsko naobraženi voditelji in kjer je dobivalo vsestransko podporo od države in dežele. Ker misli zveza prirejati vsako leto zadružne shode na sedežu pridruženih ji zvez, in ker je pričakovati, da poda vsaka zveza zboro¬ valcem zgodovino zadružništva svojega okoliša, se sme pričakovati, da se tem potom dobi polagoma natančen korolarij zgodovine vsega avstrijskega zadruž¬ ništva. Druga točka dnevnega reda, katerega n ferent je bil ravnatelj nstredne jednote v Pragi, Ivan Sedlak, je bilo vprašanje glede zadružnega šolstva. Referat je bil zelo zanimiv in poučljiv. Na podlagi tega rf f *rata je sklenil zadružni shod vplivati na vlado in deželne odbore, da kmalu uvedejo pouk o zadružništvu na vseh poljedelskih učnih zavodih, Katere v vseh avstrijskih pokrajinah podpirata vlada ali deželni odbor, in sicer od višje šole pričenši do ljudske šole. Tretja točka, ki je izzvala največ 1 * 4 debate, je obsegala predmet o skupnem zadružnem nakupu in skupni prodaji. Priglašeni so bili štirje referenti: dr. E. Turk, predsednik zveze v Šleziji, V. Kerbler, višji deželni svetnik v Linču, R. Feichtinger, zvezni tajnik šlezijske zveze, in J. Rožman, uradni vodja za¬ družne zveze v Ljubljani. Prvi je ute¬ meljeval svoj predlog, da bi vse prosto¬ voljne organizacije poljedelstva, kakor kmetijske družbe in druge slične insti¬ tucije, prepustile skupno nabavo polje¬ delskih potrebščin in skupno prodajo poljedelskih pridelkov popolnoma za¬ drugam, in sicer radi tega, ker je po¬ trebno delokrog razdeliti, tako da obdr¬ žijo prostovoljne organizacije poljedelsko poučno delovanje, dočim so zadruge, toliko s stališča svoje pravne narave ko¬ likor vsled svoje uredbe in razpoložljivih denarnih sredstev bolj prikladne in po¬ klicane, da izvršujejo gospodarske funkcije. Drugi govornik, dež. svetnik Kerbler, je predlagal, da naj zadružni shod sklene načelo: Gospodarske zadruge se imajo ustanavljati navadno tam, kjer je treba izločiti nepošteno, odirajoče trgovstvo, ali kjer je obvarovati ali izkoristiti po¬ sebne ugodnosti skupne nabave in prodaje. Tretji govornik R. Feichtinger je pojašnjeval trgovske običaje pri skupni nabavi in skupni prodaji raznega blaga. Četrti govornik, J. Rožman iz Ljub¬ ljane, je pa s svojim predlogom propadel. Predlog Rožmana se je glasil : „Prvi av¬ strijski gospodarski zadružni shod pri- pozna, da so konsumna društva važno sredstvo v svrho zboljšanja konsumpcije kmetovalcev — in priporoča zato, da se organizaciji konsumnih društev obrača največjo pozornost". Kakor rečeno, predlog je padel in tudi moral pasti v obliki, v kateri je bil stavljen in mo¬ tiviran. Iz dejstva, da je zadružni shod odklonil predlog s pretežno večino glasov (predlog je dobil le 7 glasov), iz odklo¬ nitve, ki je zgolj teoretičnega značaja, bodo nasprotniki zadružništva pri nas kovali politični kapital. Ne sme se pozabiti, da so stali zborovalci pod ne¬ posrednim vtisom velikega protestnega shoda trgovstva proti konsumnim dru¬ štvom, ki se je vršil ravno pred kratkim časom na Dunaju; ne sme se tudi po¬ zabiti, da so nemški zadružniki sami doktrinarci, ki vidijo povsod le Raiffei- sena in nič drugega, tako da so na Nemškem iz poljedelskega zadružništva popolnoma izločili konsumna društva, ki so se morala organizirati samostojno in brez vsakoršne zveze s poljedelsko or¬ ganizacijo. To so Nemci in Čehi prav lahko storili, ker so komercielno in in- dustrijelno zelo razviti, ker so pri njih trgovci že vsled tekme v položaju, da ne morejo konsumente kar tako izrabiti in odirati. Pri nas pa nimamo še pra¬ vega trgovstva, tudi ne večje industrije, in če to moremo doseči zadružnim potom, z združitvijo naših malih kapitalov, zakaj bi tega ne storili ? S tem seveda nočemo nikakor izrekati svoje odobra¬ vanje, da se v vsaki vasi ustanovi kon¬ sumna zadruga ! Narobe, ustanovitev odobrujemo le tam, kjer je delavstvo, ali kjer so ekonomično-narodne razmere take, da se konsumenta oprosti iz na¬ rodnega suženjstva, ako se ga oprosti nerealnega, odirajočega trgovstva. Vzgled : Istra in Bukovina 1 Četrta točka dnevnega reda je ob¬ segala referat dr. Morica Weden-a, načelnika nemške zadružne zveze v Pragi o vprašanju, kako pokrivati izgube pri zadrugah z omejeno zavezo. Ker mislimo že tako povrniti se k posa¬ meznim točkam dnevnega reda, in ker moremo poedine razpravne točke pri splošnem poročilu o zadružnem shoda le mimogrede omenjati, zato bodi dovolj, ako navedemo za sedaj le predlog, ka¬ terega je v tem oziru stavil referent in ki je bil na shodu soglasno sprejet. Predlog se glasi: „Prvi avstrijski zadružni shod pri¬ poroča zadrugam, da skrbijo za ojačenje svojega premoženja s tem, da določijo primerno visoke opravilne deleže in na- 5 — kažejo primerne zneske pričuvnemu za¬ klada; dalje smatra, da je postavno dovoljeno, če 3e že v pravilih ukrenejo primerne odredbe glede pokrivanja izgub pri zadrugah z omejeno zavezo, in da so te ukrenitve potrebne, če se hoče zajamčiti obstoj zadrug. Nadalje smatra prvi avstrijski za¬ družni shod, da je želeti, da se v sodni praksi vzame v ozir kakor gre narodno¬ gospodarski pomen kmečkega zadružni¬ štva in tega napredujoči razvoj. Prvi avstrijski zadružni shod pri¬ znava, da je zboljšanje in spopolnitev za gospodarske in pridobitne zadruge obstoječega zakona z ozirom na na¬ predek kmečkega zadružništva potrebni predpogoj, da se zadružna organizacija razvije in zdravo napreduje 1 '. Tu se je razprava pretrgala, da je bilo mogoče udeležencem udeležiti se skupnega kosila v restavraciji ljudskega vrta. Po kosilu se je pričela zopet raz¬ prava in je prišel na dnevni red kot peta točka zelo važni predlog dr. Pavla barona Storck-a, predsednika splošne avstrijske zveze na Dunaju. Predlog se je oziral na vprašanje glede ustanovitve zadružne državne osrednje blagajne in se je glasil tako-le: „Prvi avstrijski za¬ družni shod izjavlja, da je za sigurni razvoj kmečkega zadružništva v Avstriji neobhodno potrebno, da se ustanovi zadružna državna osrednja blagajna s sodelovanjem države, ki naj bi v ta namen dala na razpolago namenu pri¬ merna finančna sredstva ; pridružuje se popolnoma sklepu občnega zbora Splošne zveze avstrijskih zadrug z dne 17. dec. 1904 in pričakuje za trdno, da ukrene c. kr. vlada brez odloga vse potrebno v tem oziru". K besedi se je oglasil JUC. dvorni svetnik Ivan Sedlat, ravnatelj češke zveze v Pragi, ki je izjavil, da želi vedeti, kako se misli ustanoviti tak zavod, predno se sploh sklepa glede po¬ trebe ustanovitve same. Vprašanje glede, oblike zavoda je zelo važno, vendar se ga ni niti omenilo. Zato predlaga v imenu i čeških zvez v Pragj. č. zv. na Moravskem, rusinske zveze v Crnovicah in vseh treh slovenskih zvez, da se predlog prepusti odbora Splošne zveze, ki naj omenjeno vprašanje natančno prouči in naj tako spopolnjeni predlog predloži prihodnjemu zadružnemu shodu, da o njem sklepa. Revizor Resch replicira, da se gre sedaj samo za vprašanje, ali je treba ustanoviti državno osrednjo blagajno ali ne, nikakor pa ne za to, kako se ima ustanoviti. Ker pa je predgovornik podal solidarno izjavo Slovanov, omenja, da se vprašanje da pač premotriti ne samo s slovanskega, nego tudi iz nemškega stališča. Predmet je bil pač zelo važen in bi bil vzpričo solidarnosti Slovanov v formulirani obliki propadel, ker bi ne bil dosegel zadostne večine, zato se je re¬ ferent udal in izjavil, da se strinja z dodatnim predlogom Sedl&ka, da se nam¬ reč izroči vso zadevo zopet oaborn splošne zveze. To se je tudi soglasno sprejelo. Pri šesti točki je referiral Josip Faschingbauer, predsednika namestnik Splošne zveze. Stavil je glede papilarne varnosti hranilnih vlog pri posojilnicah sledeči predlog, ki je bil soglasno sprejet: „1. Naprosi se c. kr. vlada, da opo¬ zori c. kr. sodnije, sklicujoč se na pred¬ pis § 56 civilnega procesnega reda z dne 1. avgusta 1895, d. z. št. 113, dalje c. kr. oblasti z oz'rom na razvoj hranilnic in posojilnic in na potrebo ljudstva, da se smejo rabiti v dosego varščin (kavcij, vadijev itd.) knjižice teh posojilnic. II. C. kr. vlada se naprosi, da pre¬ trese vprašanje glede pupilarne varnosti hranilnih vlog. pri hranilnicah in poso¬ jilnicah, da se v svrho določitve potreb¬ nih pogojev dogovori z zadružnimi orga¬ nizacijami, posebno s Splošno zadružno zvezo avstrijskih kmečkih zadrug in, ako potrebno, skliče v to svrho posebno enketo, Stvar je za naše posojilnice zelo važna, ker se splošno smatra, da hra¬ nilne knjižice raiffeisenskih posojilnic niso sposobne za reprezentacijo varščin. 6 Posebno sodnije, ki so tem zadrugam nenaklonjene, stojijo popolnoma na ne¬ gativnem stališču. Mislimo, da ne škodi, če tu citiramo besedilo zgoraj omenje¬ nega § 56 c. p. r. o načinu dajatve varnosti. Odstavek drugi tega § se glasi: „Ako sodnija v to privoli, se smejo pri¬ pustiti v dosego varščin posebno tudi hranilne knjižice tuzemskih kmečkih in drugih posojilnic. S to zadnjo točko je bil izcrpljen dnevni red I. slavnostnega zborovanja I. avstrijskega zadružnega shoda. Po shodu podali so se udeležniki v posebnih tramvajskih vozovih v klet nižjeavstrijske vinarske zadruge, kasneje pa k nižjeav- strijski mlekarnici. Pri prvi zadrugi so si ogledali kletne naprave pod vodstvom predsednika vinarske zadruge, katera jo po ogledu nudila udeležencem priliko, da so okusili tudi nižjeavstrijska vina. Mle¬ karska zadrnga pa je velikanska za¬ družna naprava, ki izgleda že kakor tvornica in ne kot mlekarna. Dovolj je, ako omenimo, da dobiva mlekarna na dan 44000 1 mleka. Udeleženci so najbolj občudovali spremembo, ki se je vršila z mlekom v mlekarnici. Videli so namreč, kako so delavci zlivali v pritličju mleko v stroj, in kako se je to mleko, v prvrm nad¬ stropja spremenilo v pivo I Tudi tukaj je namreč vodstvo zadruge postreglo ude¬ ležencem s pijačo in z mrzlimi jedili. Dne 30 maja se je vršilo II. slav¬ nostno zborovanje. Na dnevnem redu so bili sledeči referati: a) Temeljna načela za poslovanje skladiščnih zadrug; b) Iz¬ kušnje glede ustanovitve in poslovania vinarskih zadrug; c) Načela za zadružni mlekarski obrat in za zadružno prodajo jajc; d) O obdačbi m o plačevanju nepo¬ srednih pristojbin v smislu avstrijskih davčnih in pristojbinskih zakonov ; e) O stanju vprašanja glede vojaške dobave ; f) Članstvo občin pri hranilnicah in po- sojilnicoh ; g) Razmerje med poljedelskimi in obrtnimi zadrugami. K prvemu nferalu so bili oglašeni trije govorniki, ki so stavili sledeče, po shodu soglasno sprejete predloge. Prvi predlog Filipa Trautzl-a, deželnega po¬ slanca in predsednika skladiščne zadruge v Počeradu, se je glasil: I. Vpelje naj se enotno žitno seme, brez pogreška, v svrho, da se doseže odgovarjajočo kakovost žila. Dobava se¬ mena naj se olahkoli članom poljedelskih skladiščnih zadrug s tem, da se dovolijo znatni popustki na voznini. II. Pri deželnih osrednjih zvezah se ima nastaviti skupen, trgovsko izo¬ bražen in stvari vešč potovalni uradrik za prodajo, predno se oživotvori enotna nakupna in prodajna centrala, in to v svrho, da se doseže bolj lehko in bolj urejeno prodajo. III. Od strani deželnih zvez, even¬ tualno od strani Splošne zveze (na Du¬ naju) naj se sestavijo in izdajo potrebna načela in navodila za poslovanje, posebno pa tudi za knjigovodstvo skla¬ dišč, v kolikor se je dosedaj v tem oziru nabralo izkušnje. IV. Potrebno je, da smatrajo skla¬ dišča za svojo nalogo, da vršijo splošno zadružno in poljedelsko kulturelno delo, tako n. pr. da poučujejo in dajajo raz¬ jasnila članom ; da se vdeležijo poljedel¬ skih razstav, kongresov in enket, posebno pa da sodelujejo pri delovanju medna¬ rodne poljedelske zveze za stalnost in tvorjenje žitnih cen. Predlog drugega referenta, nadin- špektorja Ludvika Liebmayer-ja na Du¬ naju se glasi: „1. avstrijski poljedelski zadružni shod na Dunaju izjavlja na temelju sku¬ šenj, katere je zadobil na podlagi dose¬ danjega poslovanja skladiščnih zadrug, prepričanje, da se da skladiščno, za po¬ ljedelce izredno važno akcijo, le tedaj koristno izvesti, ako se pazi na zadružna in trgovska načela. Posebno se mora priporočati, da se vršijo v posameznih občinah skladiščnega delokroga shodi v svrho, da se razširijo in utrdijo z živo besedo zadružna na¬ čela. Največ je treba paziti na to, da se — 7 uporabi zadostno, izučeno upravno osobje, da se doseže pravilno trgovsko poslo¬ vanje skladišč. Brezpogojno potrebno je, da se zdru¬ žijo vsa skladišča ene kronovine v de¬ želno zvezo, katera naj vrši poslovni obrat, in ako treba, tudi pouči personal skladiščne zadruge. Želeti je, da dobijo skladiščne za¬ druge letne podpore iz javnih sredstev v zneskih, ki so potrebni, da se pokrijejo amortizacije investicij in to vsaj za pr¬ vih 10 poslovnih let. Ker oddajajo navadno skladiščne zadruge vojaški upravi žito, ki je čisto in glede hektoliterske teže težje, se pri J znava, da je opravičena zahteva, da se za tako blago plača tudi višja cena nego za blago trgovcev 4 *. Predlog referenta Josipa Reichert-a, načelnika skladične zadruge v Skalicu, se je glasil: „Z ozirom na to, da so skladiščne zadruge po svojem bistvu toliko proda¬ jalne kolikor proizvajalne zadruge, in z ozirom na to še, da bi bilo koristno za tukajšnjo državno polovico, da se zdru¬ žijo skladiščne zadruge po pokrajinah v osrednje zveze in v nadaljnem razvoju v državno osrednjo zvezo za prodajo, se predlaga : 1. Naprosi se Splošna zveza avstrij¬ skih poljedelskih zadrug, da pripravi v smislu referatov o avstrijskem skladišč¬ nem zadružništvu vse potrebno in da provzroči, da se vse skladiščne zadruge kolikor mogoče ustanovijo na enotni pod¬ lagi, uvažuje kakor gre lokalne gospo¬ darske razmere trga in prodaje, in da se nadalje združijo v deželne organizacije in zvežejo v državno osrednjo zvezo za prodajo. 2. Določijo naj se na avstrijskih železnicah laki vozni tarifi, da bo mo¬ goče ceneje prevažati žito v prometu med skladiščno zadrugo in med njenimi člani, dalje v medsebojnem prometu skla¬ dišč in konečno v prometu skladišč z inozemskimi in tujezemskimi odjemalci, tako da morejo konkurirati inozemski žitni proizvodi s tujezemskimi ne samo na notranjih, nego, ako mogoče, tudi na tujezemskih trgih. 3. V kolikor potrebuje vojaštvo pri¬ delke za kruh in krmo, naj jih pokrije v prvi vrsti po skladiščnih, poljedelskih zadrugah in združb 44 . Drugi referat je obsegal predmet o izkušnjah, ki so se nabrale doslej z ozi¬ rom na kletarske zadruge. Poročevalca sta bila Viljem Haufert, ravnatelj zveze kletarskih zadru" v nemškem delu juž¬ nega Tirola v Bocen-u, in Dr. Hans Wo!frarn iz Traismauer-ja. Predlog pr¬ vega poročevalca se je glasil: I. Zadruge vinskih prpizvajalcev, katerih svrha je skupno kletarsko izde¬ lovanje vinskih produktov, so se na pod¬ lagi dosedanjih, na Tirolskem pridobljen h skušenj izkazale kot potrebne in koristne, da se varuje kmeta, proizvajalca vin, in da se odpravi nerealno prodajo vin ter utrdi zaupanje komumentnih krogov. II. Ustanavljanje takih kletarskih zadrug se priporoča vsakemu vinorod¬ nemu kraju, pod sledečimi pogoji: 1. Občina ali vinski pridelovalni distrikt, v katerem se misli ustanoviti kletarska zadruga, mora imeti dovolj produktov, od katerih se pričakuje, da se redno razprodajo. Poleg tega mora biti osigurano že v naprej, da se jesenski pridelki določenih zemljiščnih parcelnih številk redno izročijo zadrugi. 2. Kletarski obrat naj se ustanovile v primerni obratni legi in naj se priskrbi že začetkoma tako in s takimi zadostnimi, tehničnimi in administrativnimi sredstvi, da postane z ozirom na pridelavo in pro¬ dajo vin sposoben za konkurenco. 3. Voditelji kletarskih zadrug mo¬ rajo imeti poleg tega, da stvar dobro razumejo in da imajo dobro voljo, tudi dovolj časa na razpolago. Ko se nastavita kletar in vodja, naj se ne gleda le na to, koliko se lahko prihrani na plači, nego gleda naj se na njih zmož¬ nosti in izkušnje. 4 . Predno se ustanovijo kletarske zadruge, vpraša naj se za svet deželni kulturni svet ali pa zveze, ki so dobro vodjene in poznajo krajevne razmere in stroko. III. G. kr. poljedelsko ministerstvo in deželne uprave se nujno naprosijo, da povspešujejo ustanovitev kletarskih zadrug tam, kjer se nahajajo omenjeni predpogoji s tem, da jim dovolijo znatne podpore, ako treba tudi zajamčijo ob¬ stanek takih zadrug producentov s tem, da jim nudijo financiaine podpore v slu¬ čaju začasnih težkoč. Točko II. je zadružni shod s svo¬ jim sklepom tako spremenil, da se ima glede ustanovitve kletarskih zadrug vpra¬ šati za svet le zadružne osrednje zveze. Deželni nadsvetnik Viktor Kerbler iz Linča je govoril o načelih za poslo¬ vanje mlekarskih zadrug in o zadružni prodaji jajc. Stavil je dva predloga, ene¬ ga giede mlekarskega poslovanja, ki ob¬ sega 20 točk, drugega pa glede zadružne prodaje jajc. Prvi se je glasil: Načela za zadružni mlekar- skiobratv svrho izdelovanja masla: 1. V krajih, kjer se zdi, da je ne¬ mogoče prodati mleko neposredno pod ugodnimi pogoji, se priporoča ustanovitev zadružnih mlekarn s strojnim obratom za zadružno izdelavo in prodajo masla. To pa tedaj, če se nahajajo gotovi pred¬ pogoji, ki se v naslednjem navedejo. 2. Predno se ustanovi taka mle- karnica je treba najprej natančno pro¬ učiti vprašanje, ali je potrebna, posebno pa je treba dognati, ali se da, z ene strani z vpeljavo takega strojnega obrata z ozirom na krajevne razmere, z druge strani z ozirom na izkušnje mlekarnic, ki delajo pod enakimi pogoji, izboljšati prodaja mlečnih izdelkov dotičnih polje¬ delcev. 3. Nadalje je treba preiskovati, ali bo zagotovljena taka dobava mleka, da se da pričakovati donosnost strojnega mlekarskega obrata. Pri tem se lehko vzame za pravilo, da se navadno smatra za donosen oni mlekarski obrat s stroji, pri katerem se je porabilo skupno 80—40.000 K za na¬ bavo zemljišča, za stavbe in stroje, na¬ vadno še le tedaj, če je zagotovljena dobava mleka dnevnih 3000 lhrov, kar se navadno zgodi le tedaj, Če je zago¬ tovljena izročitev mleka od najmanj 600 krav. Z ozirom na domače potrebe polje¬ delcev in na druge okolnosti se da pri¬ čakovati dobava mleka od najmanj 600 krav le tedaj, ako imajo dotični posest¬ niki 900 krav. 4. Preiskovati je treba, ali je ob¬ delovanje travnikov v dotičnem kraju tako razvito, da se v normalnih časih lehko računa na take množine krme, ki zadostujejo, da se ohrani število živine na najmanj v 3. točki omenjeni višini. 5. Predno se ustanovi mlekarska zadruga, je treba stopiti v dogovor z onimi činitelji, ki so poklicani, da izvr¬ šujejo zastopstvo za mlekarsko zadruž¬ ništvo (zadružna zveza, deželni odbor), in se morajo načrti za gradnjo in na¬ mestitev strojev ter sploh celi projekt natančno pregledati po omenjenih čini- teljih, kakor tudi po posebnih, v deželi za poljedelske zadružniške akcije postav¬ ljenih presojevalnih komisijah. 6. Zadruga se mora podvreči revi¬ ziji poklicanih činiteljev, katerih naloga je zastopstvo zadružnega mlekarstva, to¬ liko glede zadružnopravnih, kolikor glede mlekarsko-tehničnih ali trgovskih razmer. 7. Če obstoji v dotičnem okrožju prodajna centrala za razprodajo mle¬ karskih izdelkov, se mora pridružiti na¬ vadno mlekarska zadruga tej centrali. 8. Pristopne izjave članov, odnosno onih poljedelcev, katerih članstvo se vzame v prevdarek, ko se v smislu 3. točke izračuna najmanjša dobava mleka, se morajo vpodati v pravno obvezni obliki, še predno se ustanovi mlekarska naprava. Opravilni delež ne sme znašati manj nego 25 kron, in mora vplačati vsaki član, ki ima manj nego 5 krav, ob času ko vstopi v zadrugo, po en delež. Deleži se lehko vplačajo tudi v obrokih, in sicer tako, da so deleži vsa- 9 - kega člana polno vplačani v roka dveh let. 10. Zaveza mora znašati najmanj peterokratni iznos opravilnih deležev. 11. V pravilih se mora določiti, da so vsi člani obvezani izročiti zadrugi vse mleko, kar se ga doma pridobiva in tam ne porabi. Mlekarnica pa sme pod gotovimi pogoji omejiti dobavo, in sicer enako¬ merno za vse člane, in je v tem slučaja na prosto dano razprodati mleko po¬ ljubno glede onih množin, na katere ne računa zadruga. 12. Člani se morajo odpovedati pravici, da smejo prostovoljno izstopiti, za določeno vrsto let, najmanj pa za tri leta. Imenovanje poslovodje je odvisno od potrdila činiteljev, ki imajo zastopne agende, brez privoljenja teh je tudi ne¬ veljavna odpoved, ki bi se dala poslo¬ vodju. 14. Pri razvoju cele akcije je treba paziti na to, da stopi v ospredje v prvi vrsti misel samopomočna, in morajo vsled tega zadružniki na vsak način po¬ kriti najmanj četrtino stroškov za nabavo zemljišča, za stavbe in stroje, s svojimi deleži ali članskimi izposojili (ki osta¬ nejo za določen čas neodpovedljivi). 15. Zneski za podpore in krediti se morejo določiti le z ozirom na posebne lokalne in druge razmere; vendar naj ne presegajo podpore iz javnih sredstev navadno V 4 , osnovni kredit y 2 vseh osnovnih stroškov. 16. Podpore se morajo porabiti le za pokritje izposojil ali odpisov. 17. Pri takšni amortizaciji osnov¬ nega kredita je treba gledati na to, da se navadno poravna v približno 20 letih. 18. Popolnoma nedopustno je, dB se članom zadruge obljubijo stalne cene za izročene, odnosno v mlekarnici izde¬ lane produkte, nego veljati mora načelo, da se članom tekom poslovnega leta da- jajo le naplačila, po določenem uprav¬ nem uspehu pa razmerna doplačila. 19. Največjo skrb je treba obračati na to, da se pridobi zadostno poučeno mlekarsko osobje potom mlekarskih šol, odnosno tečajev, ki se naj po možnosti vršijo na sedežu mlekarskih zadrug. Ker je med drugim tudi jako važen predpogoj za vspeh zadružnega mlekarskega obrata, da se doseže kolikor mogoče dobra ka¬ kovost mlekarskih izdelkov, ki jih člani izročajo, naj se v poslovnem delokrogu mlekarskih zadrug obdržavajo od časa do časa večdnevni pristavni tečaji (Meierei- kurs). 20. Splošna zveza poljedelskih za¬ drug v Avstriji, odnosno njen oddelek za mlekarstvo, je poklicana, da pomaga deželnim organizacijam za mlekarstvo z ozirom na prodajo mlekarskih izdelkov, posebno pa da deluje za zravnavo med poedinimi mlekarskimi organizacijami, kedar se pojavijo oddajne težkoče od¬ nosno pomanjkanje masla; da priskrbi zanesljiva tržna poročila in informacije glede odjemalcev masla, ter vsestransko podpira zadružne mlekarske organizacije. Drugi predlog se je glasil; N ačel o z a z a družno prodajo jajc. V krajih, kjer je perutninarstvo še precej razvito, kjer se ne vrši nepo¬ sredna prodaja jajc po ugodnih cenah med proizvajalcem in konsumentom, ali kjer dela nesolidna posredovalna trgovina neopravičene dobičke s tržnjo jajc, se priporoča prodaja jajc na zadružni podlagi. Pri tem se imajo vpoštevati načela, ki veljajo za splošno zadružno prodajo. Zadružno prodajo jajc morajo izvesti, kakor so pač razmere, ali mlekarske zadruge ali pa posebne zadruge za pro¬ dajo jajc. Kjer že obstojijo mlekarske zadruge, bi morale tudi samostojne zadruge za prodajo jajc delati na to, da izvršuje posle, ki so združeni z zadružno prodajo jajc, osobje mlekarnic proti primerni odškodnini. Centralizacija prodaje za večja okrožja, kolikor mogoče v zvezi z oddaj- 2 10 - niroi centralami mlekarskih izdelkov, je največje važnosti za vspeh zadružne prodaje jajc. Dosedanja sknšnja je dokazala, da je zadružna prodaja jajc le tedaj koristo- nosna, ako je ista zvezana z najmanjšimi stroški, tako da ti ne presegajo malen¬ kosti nad 02 h na vsako jajce. Kjer se ni mogoče združiti s kako mlekarnico, ali kjer se ne da na drugi način izogniti večjim posebnim stroškom za zbiranje in dovažanje jajc, je zadružna prodaja jajc le tedaj koristonosna, ako se v okrožju približno dvajsetih kilome¬ trov, nabere z enim samim vozom vsaj jeden miljon jajc. Zadruga plača članom izročena jajca po teži. Nedopustno je članom obljubiti stalne cene. Naj višja cena se da doseči, ako se jajca pregledajo s posebno lučjo za pre¬ gledovanje jajc, skrbno sortirajo, tako da se izloči slabejše blago. Poljedelcem, ki se udeležujejo za¬ družne razprodaje jajc, se priporoča, da manjša in lažja jajca doma porabijo. Ravno tako se priporoča istim posestni¬ kom, da rabijo doma v času, ko kokoši malo nesejo, le konzervirana jajca, tako da ostanejo sveža jajca zadrugi na raz¬ polago. Deleži zadrug za razprodajo jajc naj se določijo navadno na 4 krone, pristopnina pa, s katero se pokrijejo deloma stroški za potrebne poslovne knjige, za tehtnico in za luč za pregle¬ dovanje jajc itd. naj znaša 2 kroni. K deseti razpravni točki je go¬ voril ravnatelj Anton Blažek iz Prage. Bila je to točka, ki je za nas zadružnike zelo važna, saj je že bila večkrat vzrok, da so nekatere zelo zdrave organizacije morale prenehati s svojim delovanjem, ker jih je preveč pritiskala — fiskusova pest! Govornik je poročal namreč o v p r a ša n j u gl e de obdačevanja zadrug in glede plačevanja ne¬ posrednih pristojbin v smislu avstrijskih davčnih in pristoj- binskih zakonov. Resolucija, katero je predložil zadružnemu shodu, da jo sprejme in o njej sklepa se glasi: B Prvi avstr, zadružni shod sprejme in sklene sledečo resolucijo : 1. Intencije zakonodajalca, ki se tičejo oprostitve zadružnih poljedelskih združb, v kolikor združeni poljedelci ne razdeljujejo nikakega čistega dobička pri skupnem nabavljanju proizvajalnih po¬ trebščin, nego si le priskrbijo potom združevanja cenejše blago, in v kolikor združeni poljedelci načeloma predelajo in skupno razprodajajo svoje lastne iz¬ delke, se v davčni praksi onemogočujejo, ne da bi bilo tako postopanje v zakonu utemeljeno. Te združbe, bodisi da so kmečka društva ali kmečke zadruge, so v smislu § 84 lit. f. zakona o osebnih davkih z dne 20. oktobra 1896, d. z. št. 220 davka proste, in je treba vvaževati, ko se ima presoditi zakonita oprostitev davka v smislu navedene določbe v zakonu, le okolnost, ali morejo bili člani glasom § 5. točka 4. zadružnega zakona le polje¬ delci - proizvajalci, ker je s tem ute¬ meljen poljedelski značaj zadruge in je osigurana davčna oprostitev zadruge v kakovosti posebnega davčnega subjekta ; 2. Prvi avstrijski zadružni shod se zajedno z vsemi zastopanimi poljedelskimi zadrugami in zadružnimi zvezami, pri¬ družuje peticiji „Splošne zveze poljedel¬ skih zadrug v Avstriji" in predlogu po¬ slancev Kaiser, Peschka, Luksch, Herz- mansky in drugov v seji poslanske zbor¬ nice z dne 22. februarija 1906 v polnem obsegu; 3. Odpravijo naj se zakonitim po¬ tom pristojbine, katere je treba plačevati za pravila pridobitnih in gospodarskih zadrug v smislu § 3 zakona z dne 21. maja 1873, d. z. št. 87; 4. Dopisovanje pridobitnih in go¬ spodarskih zadrug s c. kr. trgovinskimi sodnijami kot registracijskimi sodnijami, raj bo koleka prosto, toliko glede vlog, kolikor glede vseh prilog, kar naj se ustanovi zakonitim potom." K 11. razpravni točki „o stanja vprašanja glede vojaške d o b a- v e“ je stavil referent Josip Fascbingbauer sledeči predlog: 1. Prvi avstrijski poljedelski zadružni shod izreka svoje polno priznanje skle¬ pom, katere je storil poljedelski svet dne 20. junija 1905 glede naravnostne vo¬ jaške dobave, in prosi c. kr. vlado, po¬ sebno pa visoko c. kr. poljedelsko mini- sterstvo, hvaležno priznavajoč dosedanje koristno delovanje istega na tem polju, da s povdarkom poskrbi za izvršitev uredb, ki se v teh sklepih predlagajo. 2. Poživljajo se zadružne organiza¬ cije, osobito deželne zveze, da razširijo svoj delokrog tudi na skupno razprodajo poljedelskih izdelkov, osobito da omogočijo vojaško dobavo, ter delujejo pri tem na to, da bo postopanje vseh poljedelskih zadrug kolikor mogoče enotno in da se pritegnejo poljedelci s potrebnim pou¬ kom k živahni udeležitvi. Z zadovoljstvom se pozdravlja na¬ mera, da bi strokovnjaki c. kr. vojaških intendanc ofcdržavali tečaje, na katerih bi se poljedelce poučevalo o pogojih, ki veljajo za dobavo poljedelskih izdelkov za c. kr. vojsko". K 12. točki o članstvu občin pri hranilnicah in posojilni¬ cah je govoril predsednik Dr. P. Storck. Ker je to vprašanje zelo važno, se še posebe povrnemo nanje. Za danes nava¬ jamo samo resolucijo, katero je stavil in katera se glasi tako : „HraniInice in posojilnice so zelo pripravne za denarni promet- občin na deželi. Priporoča se zato, da pristopijo politične občine kakor člani h hranilni¬ cam in posojilnicam, zato da dobijo od njih v slučaju potrebe posojila, odnosno da morejo v njih nalagati denarne svote, ki jim mimogrede preostajajo. Autonom- ne deželne oblasti, ki nadzorujejo občine, naj se pozovejo, da naj ne delajo nika- kih ovir občinam radi pristopa k tem zadrugam, odnosno da naj baš to omo- gočujejo potom deželnega zakonodajstva. Trinajsta in zadnja točka se je 1 - imela baviti z razmerjem medpo- 1 j e d e 1 s k i m i in obrtnimi za¬ drugami. Referent Ivan Rožman iz Ljubljane je pa ta predlog odtegnil iz razprave, oziraje se na nasprotnost, ki se je bila izkazala dragemu predlogu istega referenta, namreč glede konsum- nih društev. Izven programa je bila resolucija, katero je na drugem slavnostnem zbo¬ rovanju predlagal baron Storck: „Prvi avstrijski poljedelski zadružni shod na Dunaju sklene, da se pridruži v v polnem obsegu predlogu avstrijskega osrednjega zastopstva za zavarovanje po¬ ljedelskih in gozdnarskih koristi, da bi se spremenila pravila državnega želežniškega sveta tako, da se število članov držav¬ nega želežničnega sveta, ki imajo zasto¬ pati interese poljedelstva in gozdnarstva, spravi v polno enakost z zastopstvom obrti. Zadružni shod zahteva, da se pri- pozna tudi splošni zvezi poljedelskih zadrug in zadružnim zvezam poedinih dežel pravica, da smejo imenovati vsaka svojega člana in enega namestnika v državnoželežnični svet“. * * S tem je bil končan razpravni del zadružnega shoda. Razprava je bila zelo živahna in zanimiva. Zadeve, ki so prišle tu v razgovor, so za razvoj poljedelskega zadružništva izredno važne. Prvikrat se je sestalo celo avstrijsko zadružništvo, prvikrat so si zastopniki zadružništva izpovedali svoje težnje in skušnje, a so tudi koj prvikrat vvideli kako silo repre- zentira celotno avstrijsko zadružništvo. V edinosti je moč! S tem geslom in na¬ čelom bo zadružništvo korakalo naprej na poti, katere cilj je izboljšavanje raz¬ mer našega poljedelstva. V posameznih odstavkih nadaljevanja se povrnemo na poedine razpravne točke, v kolikor imajo večjo važnost za naše slovenske razmere in kolikor so nam lahko za vzgled za nadaljni razvoj slo¬ venskega zadružništva. 2 * Vtisi s prvega zadružnega shoda. i. V prejšnjih številkah smo poročali o razpravi točk, ki so bile na dnevnem reda prvega avstrijskega zadružnega shoda na Dunaju. Skopo nam odmerjeni prostor ni nikako dopustil, da bi se temeljiteje bavili s poedinimi predmeti razprave, da bi navajali debatne govore, ki so se razvili pri razpravi, da bi ome¬ nili govore, katere so izustili zastopniki vlade in dežela, poljedelskih in zadruž¬ nih organizacij. Zadovoljiti smo se morali s tem, da smo naveli resolucije, ki so bile plod temeljitih referatov in debat mož, ki se z živim zanimanjem bavijo z zadružništvom. „Prvi“ zadružni shod ! Kak povdarek, kak pomen leži v besedi „prvi“ ! Koliko dela je bilo treba pri avstrijskem za¬ družništvu, koliko boja, skušenj in prevar, predno se je v svojem dvajsetletnem razvoju osmelilo stopiti pred svet kot združena falanga, kot enoten evolucijski pojav, na zadružni shod. Nemčija je bila našemu zadružništvu učiteljica, vzor. Ali koliko lažje je bilo tam delovati na zadružnem polju, kjer je imelo zadružništvo boriti se le s so¬ vražniki in izkoriščevalci poljedelstva, ne pa z narodnostnimi razmerami, kakor v naši Avstriji. Le organizacijska načela so tekom dolgih let ločila nemške zadruž¬ nike, pristaše Raiffeisenskih in Schultze- Delitschevih idej. A načela se zbližujejo in prej ali slej se mora priti do dogovora. Po 50 letih, ki so v gospodarskem razvoju le kratka evolucijska frza, sta se obe struji na .Nemškem združili v eno enotno organizacijo. Pri nas v Avstriji je za¬ družništvo še le staro nekaj nad 20 let (kar se je namreč začelo v resnici raz¬ vijati kot poljedelska organizacija), je ločeno narodnostno in politično, in vendar je že sedaj došlo do spoznanja, da je v„ edinosti moč“, da le združeno v eno reprezentativno organizacijo za celo monarhijo more doseči etične in gospodarske cilje, katere sta vdihnila zadružništvu Raiffeisen in Schultze- Delitsch. Asocijacijski poskusi so se sicer pojavili že prej, prilagoditi jih pa polje¬ delskim potrebam, je bilo delo „očeta“ Raiffeisena, kakor ga zadružniki nazivajo. Organizatorično so pri nas nastopili najprej Nemci, ki so prvi imeli priliko zasledovati zadružno delovanje v Nem¬ čiji. Zato ni nič čudnega, ako zasledimo programatično zvezno delovanje najprej pri Nemcih, tako, da se morajo nenemški narodi pač pridružiti obstoječim organi¬ zacijam. Nemci so vstanovili poedine zveze po deželah, a Slovani in druge narodnosti so sledile njihovim vzgledom; Nemci so ustanovili Splošno zadružno zvezo na Dunaju kot centralno vsega avstrijskega zadružništva, in drugim na¬ rodom ni ostalo in ne ostaja drugega — 13 — kot pridružiti se ti centrali. Seveda ostane kot pogoj sine qna non, da se centrala skrbno varuje vsakega vmeša¬ vanja v nacionalni in politični stran¬ karski boj in da se drži le onih smotrov, katere ji ostro začrta zadružna organi¬ zacija in ki se združujejo v načelu : varovati in povspeševati koristi avstrij¬ skega poljedelstva ! Zato je bila bojazen velika, da bi 1. avstrijski zadružni shod slabo izpadel' da bi ne imel onega vspeha, katerega so zaželeli zadružništvu vsi njegovi de¬ lavci in prijatelji. KoliKo narodov, koliko političnih strank se je imelo zbrati na shodu, in kolika je bila vsled tega ne¬ varnost, da bi ne došlo do spora med ndeležniki. A nič vsega tega. Došli so Nemci, Čehi, Slovenci, Hrvati, Rosini, Italijani in drugi, došli so pripadniki vseh mogočih strank in stanov, a zbor je mirno, dostojno in resno zboroval, resno reševal le gospodarska vprašanja. „Vsem nam bije srce v prsih za narod, kateremu pripadamo ; vsi čutimo, da smo pripadniki naroda, v čegar sredi smo se narodili. Vemo pa tudi dobro, da se more narod razvijati nacionalno le tedaj, če se mu gospodarski dobro godi, in da more le tedaj mirno gledati v bodočnost, če ostane na oni zemlji, na katero ga je postavila dobrohotna osoda. Ni dovolj, da se vstvari nacio¬ nalni sleparski malik in ga potem obo¬ žuje. Kakor mora poedinec, po izreku nekega starega modrijana, vsak dan za¬ služiti si življenska dobra, tako mora tudi narod prislužiti si dnevno svojo posest, ki mu je namenjena na svetu. Ali avstrijski narodi niso pozabili, da je to njihova dolžnost; tudi njim bije ču¬ teče, narodno srce v prsih, vedo pa tudi, da si morajo bodočnost prislužiti z delom in da ne gre, loviti narodni sle¬ parski duh, ne da bi se delalo ; avstrijski narodi niso pozabili, da morajo le tedaj zreti s sigurnostjo v bodočnost, ako si z delom zavarujejo svojo domačo zemljo. V tem občutku je tudi zame up, da ju¬ naško vzdržijo avstrijski narodi vsaktero skušnjo, ki nam jo bode naložila bo¬ dočnost. Vsakteri od nas, ki se odtod vrne v svojo domovino, ve, da ni, ko je tukaj np gospodarskem polju skupaj delal s pripadniki drugega naroda, zanemarjal svojega naroda, nego da je delal za svoj narod, da ponese seboj iz teh skupnih tal, na katera je stopil s pripadniki drugih narodov, najboljšo stvar, namreč osiguranost zemlje, na kateri se more razviti njegov narod in gledati mirno v bodočnost". To so bile besede, katere je v svojem govoru na slavnostnem banketu izustil knez Karol Auersperg, ki je neko¬ liko dni po zadružnem shodu postal minister poljedelstva! V tem smislu se govorili še baron Storck, predsednik Splošne zadružne zveze, dr. Ertl, referent zadružništva pri poljedelskem ministerstvu, ali z boljšo definicijo, najboljši prijatelj in negovalec avstrijskega zadružništva, Ivan Sedlak, predsednic češke zveze v Pragi in mnogi drugi govorniki. Vsem udeležencem ostane v spo¬ minu I. avstrijski zadružni shod, kjer so — mogoče prvikrat — zborovali skupaj mirno, ne da bi došli v najmanjši kon¬ flikt pripadniki raznih avstrijskih na¬ rodov, raznih političnih strank in sta¬ novskih interesov. Imeli so pač vsi pred očmi veliko nalogo, katero so prevzeli kot delavci na zadružnem polju : delati mirno, resno in načeloma za dobrobit, za rešitev poljedelca, kateri, bodisi pri¬ padnik slovanskega, nemškega ali drugega naroda, ostane le vedno poljedelec in ima kot tak ravno isto težko borbo za obstanek, bil Nemec, Slovan ali karsi- bodi 1 II. (Nekaj o namenu poljedelskega zadružništva). Celotni naslov tega izredno zani¬ mivega in za poljedelski stan zelo važ- - 14 — nega shoda sn je glasil: „Prvi avstrijski p o 1 j e d e I s k o-zadrnžni shod“. Kdor je pazljivo prečital poročilo o resolncijah, ki so se na tem shodu spre¬ jele in potrdile, je gotovo opazil, da se besedilo vsaktere resjlucije začenja: ,’,I. avstrijski poljedelski zadružni shod sklene itd.“ To povdarjanje poljedelskega zna¬ čaja tega zadružništva, ki je prišlo zbo¬ rovati na Dunaj koncem meseca maja, mora imeti gotovo svoj pomen. S pou¬ darkom se je hotelo najbrže reči: tu zboruje danes ne zadružništvo, nego poljedelstvo, odnosno oni del poljedelstva, ki se je organiziral na podlagi zadružne ideje samopomoči. Da, to se je hotelo reči, hotelo pri¬ biti in se je tudi pribilo. Na shodu so zborovale posojilnice, ki živijo zunaj na kmetih, gospodarske zadruge, ki polje¬ delcu bodisi nakupujejo stvari, katere potrebuje, odnosno mu prodajajo stvari, katere izdela; zborovale so zveze, ki združujejo obe vrsti zadrug. Shod ni hotel svoj poljedelski zna¬ čaj izgubiti, zato je z morečo večino odklonil edini predlog, ki je hotel skaliti ta čisti poljedelski značaj, predlog »Za¬ družne zveze" v Ljubljani glede kon- sumnih društev, češ, konsumna društva ne težijo za tem, da bi izboljševala kre¬ ditne potrebe poljedelca, tudi ne, da bi mu gospodarsko uredila in izboljšala produkcijske razmere. Konsumna društva nimajo poljedelskega, nego trgovski zna¬ čaj, vsled tega tudi ne morejo imeti oni etični moment v sebi, katerega zahteva zadružništvo kot nova gospodarska oblika, tudi ne ono poučno vzgojno nalogo, ka¬ tero ima izvrševati poljedelsko zadruž¬ ništvo. Le en govornik, in ta je bil iz Bukovine, je branil la predlog. Bi! je pač iz dežele, kjer žid kakor pijavka izpije srčno kmetovo kri. Ali, kakor re¬ čeno, predlog je bil odklonjen in s tem se je zadružni shod sam izjavil kot prislno-poljedelski zbor. Kaj pa hoče zadružništvo, ki je pri¬ krojeno specialno za poljedelske razme¬ re? Pač nič drugega, kakor izboljšati te razmere, odstraniti zapreke, ki ovirajo zdravi gospodarski razvoj poljedelstva, odnosno zla, ki tarejo poljedelski stan. Tu se pa nečemo baviti natančneje z zgodovinskim dejstvom in razvojem po¬ ljedelske krize. Dovolj, da konstatiramo, da ta kriza še vedno traja in da se naš poljedelec ne more z lepa iz nje izvleči. Tudi ne more zadružništvo poljedelca iz te krize rešiti, zato je treba drugih, iz¬ datnejših sredstev in socialnih reform, katere ne zmore z lastnimi močmi po¬ ljedelec sam. Zadružništvo hoče le ubla¬ žiti občutnejše gospodarske rane, skuša le olajšati in odstraniti najvažnejša in najtesnejša bremena, ki danes tiščijo k tlom tilnik poljedelca. Zadružništvo se ozira le na rak-rane: poljedelski kredit; nabava za intenzivnejše gospodarstvo potrebnih stvari (umetna gnojila, semena, stroji); prodaja poljedelskih pridelkov. Zadružništvo pa se ne zadovoljuje le z ekonomično stranjo svojega delovanja, ono hoče vdejstviti tudi etični mo¬ ment asociacije poljedelstva, ono hoče poljedelca vzgajati, da postane umnejši, da se prilagodi borbnemu značaju da¬ našnjega splošnega gospodarstva. Le kdor popolnoma izpolni svoje mesto, sme zreti brez skrbi v bodočnost; kdor pa ne pojmi časa duh, tega pokrijejo ne¬ prestani valovi — grobokopi: moderno, vedno, razvijajoče se gospodarstvo! Skoda, da tu ne moremo citirati Teodorja barona von der Goltz, ki je I. 1863 prvi znanstveno proučil vprašanje „o možnosti in koristnosti poljedelskih asociacij". Schultze-Delitsch-eva zasluga je, da je prenesel na nemška tla an¬ gleško zadružništvo, da je obrtnemu stanu vstvaril močno zadružno organiza¬ cijo. Ali njega je vodila le ideja koristo- nosnosti, ki se je dala bolje dosegati z zadružno asociacijsko obliko. Raiffeisen ga prekaša, ker je v zadružništvu posta¬ vil temelj etičnim, globoko religioznim smotrom. Ne le gospodarska samopomoč bodi naloga njegovim zadrugam, izrecno namenjenim poljedelskemu stanu, nego — 15 — tudi gospodarska vzgoja. Tako se nekje izraža v svoji knjigi Dr. Ertl, in ž njim se strinja pl. Hattingberg. Kreditne razmere poljedelca so res slabe. Razvoj novčnega gospodarstva, na katerega neposredni nastop ni bil pri¬ pravljen kmet, ki se je doslej bavil z naturalnim gospodarstvom, je poljedelca gnalo v zadolženje, odnosno v prezadol- žitev. Poljedelska posestva nosijo taka knjižna bremena, da se jih poljedelec pri najboljši volji ne more rešiti s pič¬ limi dohodki iz gospodarstva. Ali res, kreditni zistem je tudi tako ustanovljen, da vidi v posestniku le objekt za varno in plodonosno naložitev preostajajočega denarja. Privatniki ga izkoriščajo, de¬ narni zavodi, kateri imajo le namen, kako delati največje dobičke, ne uvide- vajo slabih gospodarskih razmer posest¬ nika, ne vidijo njegovih križev in težav. Daj obresti, kolikor mogoče visoke, pla¬ čaj glavnico, kolikor prej mogoče, to je njih načelo, in naj gre posestnik radi tega na boben, na cesto. Kredit, ki hoče sanirati gospodarske razmere poljedelca, mora imeti sledeče tri lastnosti: glavnica mora biti neod- povedljiva od strani upnika, obresti mo¬ rajo biti stalne in nizke, in glavnica se mora amortizirati v letnih, neobčutljivih obrokih. Te pogoje ne morejo nuditi ne privatniki in ne mestne posojilnice, ki delajo večinoma z menicami, tem za obstoj kmeta izredno nevarnim kreditnim sredstvom. Nudijo jih le deželni hipotečni zavodi in oni denarni zavodi, ki imajo namen postreči s takovrstnim kreditom. Tacega zemljeknjižnega kredita ne morejo tudi nuditi raiffeizenske posojil¬ nice na deželi, ki se že tako ne smejo pečati s hipotečnimi posojili. Poljedelstvo je obrt, kakor vsaktera druga obrt; vsled tega rabi vedno obratni kapital, kakor ga rabi trgovec ali obrtnik. Se le tedaj, ko se navadi kmet rabiti tako pogosto prometni denar, kakor tr¬ govec ali obrtnik, še le tedaj pojmi in¬ tenzivno gospodarjenje, umno proizvaja¬ nje poljedelskih pridelkov. Zato pa se mora naučiti, kako razlikovati trajna in- ! vesticijska posojila od kratkodobnih obratnih posojil. Naučiti se mora, nabaviti si poso¬ jila za nakup zemljišča, za odpravo dedščin in dot i. dr. iz onih virov, ki mu za taka posojila nudijo prej nave¬ dene tri pogoje; narobe, nabaviti si ona, katera rabi le za izboljšavo produkcije, kakor nakup živine, poljedelskih strojev, umetnih gnojil, semena in podobno, le tam, kjer se mu nudi ta denar po ceni, z najmanj obteževalnimi pogoji, z vpo- števanjem osebnega značaja poljedelca- gospodarja, torej pri domači raiffeizenki. Naučiti se mora, da potrebuje za in¬ vesticijska posojila dolgi vračilni rok, za obratna pa kratki. Ko posojuje raiffeizenska posojilnica denar, ne uvažuje le premoženjski objekt, nego tudi moralno kakovost, kreditno sposobnost in vrednost posojilojemalca. Da treba se ozirati tudi na osebnost pro¬ silca, in ne samo na njegovo premoženje, to načelo je vspeljalo zadružništvo, ka¬ tero je omislil Raiffeisen, človekoljuben mož prve vrste. Zato je naloga posojil¬ nic njegovega sestava, da poučno vpli¬ vajo na posojilo-jemalca, da ga naučijo ločiti investicijsko posojilo od onega za obratne namene, da mu nudijo denar le za obratne namene, in da mu po¬ sredujejo pri zadobitvi namenom pri¬ mernega in asanacijskim načelom odgo¬ varjajočega zemljiškoknjižnega posojila. Raiffeizenke igrajo pri zemljeknjižnih posojilih le posredovalno vlogo med hi¬ potečnim zavodom in posojilo-jemalcem, same pa nikakor ne smejo dati taka posojila. To načelo se, žal, pri nas na Slovenskem še vedno premalo uvažuje in izvaja I Gospodarska reorganizacija polje¬ delskih razmer se ne more zadovoljiti le s tem, da nudi kmetu denar za posojila, kateri odgovarja poljedelskim razmeram in potrebam. Vprašanje, kako urediti kreditne potrebe z ustanavljanjem zadruž¬ nih kreditnih zadrug in z vreditvijo splošno-koristnih in javnopravnih hipo- — 16 — tečnih zavodov, tvori le en del posto¬ panja za zboljšanje poljedelstva. Drugi važnejši del je, delovati na to, da se dvigne proizvajajoča sila poljedelstva, da se mu nudijo sredstva, da intenziv¬ nejše in umnejše obdeluje svoja zemljišča in da dobi za svoje pridelke in izdelke kolikor mogoče največjo, trudu in vpo- rabljenim stroškom odgovarjajočo ceno. Z eno besedo, kmetu je treba pomagati do denarja, ako hočemo, da plača dolgove. Dokler obdeluje kmet svoje posestvo po zastarelih načelih svojih dedov in se ne poprime modernega gospodarstva z vsemi tehničnimi naprednimi sredstvi in pripomočki ; dokler se pusti izrabiti od nepoštene posredujoče trgovine, se ne more izkopati iz svojega današnjega, slabega položaja. Splošna draginja, večja mera davkov zadene tudi poljedelstvo; denarni zahtevki, ki se danes stavijo do poljedelca, so večji nego kedaj prej, zato pa mora poljedelec tudi več pri¬ delati — in za svoje produkte dobiti več, nego je dobival prej. Več pridela, ako vporabi vsa sredstva, katere mu danes nudi napredna obdelovalna tehnika, za pridelke izkupi več, ako se združi v gospodarski faktor, ki svoje pridelke prodaja naravnost konsumentu, izločujoč trgovino, v kolikor je nepoštena, v ko¬ likor živi le od tega, da zlorabi neznanje in slabotnost samemu sebi prepuščenega, neorganiziranega poljedelca. Poljedelcu je treba torej tudi z a- družne organizacije za nakup poljedelskih potrebščin in za prodajo poljedelskih pridel¬ kov in izdelkov! Le kdor stoji na zelo omejenem stališču in ne pojmi časa duh, ki vse¬ povsod stremi za asociacijo, za zdru¬ žitvijo, le-ta more izreči besede, ki smo jih nedavno čitali v nekem goriškem listu:*) „Zadruge pa le nikar in nikdar!" Narobe, naše reklo bodi jasno in glasno: „Zadruge vsepovsod in vsikdar !“ Ako se trgovci združujejo v delniške družbe, v društva z omejenim jamstvom, v kartele *) „Soča“. Op. stavca. in truste, ako se velekapital asociacij¬ skim potom nakopiči v gospodarsko ve¬ lesilo v bankah in drugih družabnih oblikah, zakaj bi se ravno poljedelec ne smel posluževati istih sredstev, istih oblik? Ako je resnična prislovica ; „V edinosti je moč !“, zakaj bi poljedelci ne združevali slabe sile, naznatne kapitalije poedinca v eno, močno organizacijo ? In ali dobimo boljše asociacijske oblike za poljedelske razmere, nego je ravno za¬ druga ? Seveda, zadrugo s takimi gospo¬ darskimi smotri moramo ustanoviti le tam, kjer so zanjo življenski pogoji, kjer je treba res izločiti nepošteno trgovino. Ne smemo pa ustanoviti zadruge !e iz kljubovalnih, politično-strankarski^ ozirov; ne smemo jih ustanoviti, predno niso upravniki poučeni natančno o svojem delovanju in o svoji odgovornosti. Kot mojster se nikdo ne rodi. Vsakdo se mora sam učiti, sam preskusiti, kaj je dobro, kaj ne, zato pa tudi vsakdo do¬ živi marsikatero prevaro. Kakor se godi s posameznikom, tako se godi tudi z družabno obliko, z zadrugo. Zadružništvo ni nastalo kot dovršena gospodarska oblika. Moralo se je razvijati, delati po¬ skuse, in čisto naravno je, ako se je marsikateri poskus ponesrečil. Zato pa vendar ne moremo še reči, da zadruž¬ ništvo ni za nič Življenje je šola, in življenje, razvoj zadrug, nam kaže, česa se smemo zadružnim potom lotiti, česa ne, in kaže nam tudi, kaj manjka, kaj treba spopolniti pri poslovanju in go¬ spodarstvu zadrug. Kako je že rekel Sedlak v svojem referatu o šolstvu, katerega je predložil zadružnemu shodu? „Končam : Le pre¬ dobro vemo, da ne pusti nobeno ljudstvo, da mu dolgo gospodarijo oni, ki se bojijo luči, zato hočemo, da se narod razsvetli, da se kmetovalec izobrazi, tako da bodo za¬ namci vedno bolj sposobni da vodijo pravilno to zadruž¬ no gibanje, s kratka, mi iščemo luči za narod in moramo, hočemo jo najti". — 17 — Javkati: »Zadruge pa le nikar in nikdar", ne pomaga nič; ljudstvo na¬ učimo, kako je treba ustanavljati in voditi zadruge 1 To bodi tudi naloga slo¬ venskega časnikarja, ki ne živi z glavo v vreči, nego pojmi potrebe svojega na¬ roda, potrebe časa. Program, ki ga je 1. 1899 izdalo poljedelsko ministerstvo glede podpiranja poljedelskega zadružništva, navaja med drugimi tudi sledeče načelo : Posebno važnost je treba pripisati zadružni organizaciji skupne prodaje; ta predstavljanajtežjo, akose p a p o s r e č i, t u d i najvspešnej- šo zadružno nalogo. S tem, da se zadružno spravijo v denar, eventualno tudi predelajo poljedelski produkti, se dela na to, da so ti produkti boljše ka¬ kovosti in da bolj odgovarjajo zahtevam za oddajo, prihranijo se transportni in trgovinski stroški, poiskati se morejo večja tržišča, in se morejo tudi izločiti gotove oderuške zahteve nereelne po¬ sredne trgovine". Baron Storck pravi v svoji brošuri „0 razvoju poljedelskega zadružništva v Avstriji, njegova sedanjost in bodočnost": »Smoter zadrug je v splošnem, da zbli¬ žujejo producenta in konsumenta. Popol¬ noma brez trgovine ne bo mogoče biti nikoli, to se razume samoobsebi ; ali večkrat bo mogoče odstraniti nekatere člene posredujoče trgovine, brez ka¬ terih je mogoče biti“. Zadruge ne narekujejo boja trgov¬ stvu na sploh, nego le onemu delu, ki zlorablja gospodarske sile poljedelca. »Kakor se bojujejo kreditne zadruge proti denarnemu oderuštvu, tako so nakupne in prodajne zadruge najboljše sredstvo v boju proti blagovnemu ode¬ ruštvu", pravi dr. Ertl v svoji znameniti knjigi : »Poljedelsko zadružništvo na Nemškem". Da imajo zadruge le ta namen, dokazuje sklep nemškega zadruž¬ nega shoda v Monakovem (menda 1. 1903) in letošnjega avstrijskega zadružnega shoda na Dunaju, »da se imajo gospo¬ darske zadruge ustanavljati navadno tam, kjer je treba izločiti nepošteno, odirajoče trgovstvo, ali kjer je obvarovati ali izkoristiti posebne ugodnosti skupne nabave in prodaje. (Predlog V. Ker- bler-ja.)“ Vsa gonja, katero je bilo vprizorilo trgovstvo na Slovenskem nasproti gospo¬ darskim zadrugam, je bila neprimerna in pretirana, ker je hotela z vodo zliti iz kopeli ob enem tudi otroka. Opravičena je bila le deloma tam, kjer so se usta¬ novile zadruge gotove vrste (kakor n. pr. konsumne), kakor smo prej rekli, jz kljubovalnosti in politično-strankarskih ozirov. Gonja je nekoliko potihnila, deloma, ker je trgovstvo uvidelo, da je njegovo nasprotovanje pretirano in brez- vspešno, deloma, ker so dejstva naučila prizadete, da ne gre ustanavljati za¬ druge samo iz kapric. Ali, gonja bo morala tudi popolnoma ponehati, kakor hitro nastopimo na Slovenskem s pro- gramatičnim razvijanjem poljedelskih gospodarskih zadrug. Iz tega programa bodemo morali sicer izločiti »načeloma skupno nabavo kolonijalnega blaga", kakor se izrazi Viktor Kerbler v svoji knjigi »Poljedelsko zadružništvo v Zgornji Avstriji". Konsumna društva, ki se bavijo z nakupom in oddajo kolonijalnega blaga, ne smemo favorizirati, nego ovirati moramo njih nastop. Le tam, kjer smo po¬ polnoma prepričani, da so na mestu, le tam jih bodemo trpeli, vendar pa skrbeli za njih razvoj, da obvarujemo člane neprilik. Naš program se bo moral ozirati pri skupni nabavi, da delujemo na to, da se, bodisi potom posebnih nakupnih zadrug a!i v zvezi z dosedanjo našo kreditno organizacijo, omogoči in razvije nabava poljedelskih potrebščin. Med te štejmo : Umetna gnojila, krme, semena, modra galica, žveplo, oglje in poljedelski stroji ter orodja. Med umetnimi gnojili imenujmo : Tomaževo žlindro, kajnit, kalijeve soli, superfo fal in čilski soliter; med krmili pa: koruzo, otrobi, sladne mekine, tropine od piva, ječmen za krmo. oljnati hlebci i. dr. Delovati moramo na to, da opustijo druge kme- 3 tijske organizacije, kakor n. pr. kmetijske dražbe, skupno naročevanje zadrugam, ki so po svoji obliki in finančni zmož¬ nosti bolj ugodne za tako delovanje. Kmetijskim društvom ostane potem še vedno dovelj, da ne rečemo preveč delokroga v poučne in druge svrhe. Za to načelo se je izrekel tudi zadružni shod na Dunaju, ko je sprejel predlog dr. E Tiirck-a, katerega smo naveli v toza¬ devnem poročilu o zadružnem shodu. Za skupno prodajo poljedelskih pridelkov in izdelkov bomo delovali na to, da se ustanovijo poedine zadruge : mlekarske, skladiščne, vinarske in kle¬ tarske, sadjarske, hmeljarske, govedo- in svinjerejske, zeljarske itd.; dalje mlinar¬ ske in druge kmetijsko-obrtne, ter ko- nečno zadruge za nabavo strojev, za zavarovanje goveje živine itd. Za pra¬ vilni razvoj te zadružne panoge nam bo treba skrbeti, da se ustanovijo posebne centrale za mlekarske, vinarske i. dr. zadruge. Gospodarskih zadrug imamo na Slovenskem že precejšnje število. Nove ustanavljajmo le koliko in kjer jih je treba, a izpopolnjujmo to kar imamo, ne za nas, nego za naše ljudstvo, za i naš narodni, zdravejši naraščaj ! I III. (Ali ima slovensko zadružništvo poljedelski značaj ?) „Številke same govore 1“ To geslo je postavil Ivan Rožman na čelo leto¬ pisa „Zadružne zveze” za I. 1902,3. Kratko, jedrnato, ob enem tudi preten¬ ciozno geslo. Kajti številke govor« veliko, več nego je k: daj komu ljubo. Številke, ki so same zase prav mrtve, oživijo, govorijo, dokazujejo in prepričavajo, kakor hitro so y zvezi z določenim dejstvom. Rožman je porabil to geslo: češ, bralec, glej številke, katere ti pre- dočuje ta letopis o slovenskem zadruž¬ ništvu, osobito o onem zadružništvu, ki je danes spojeno v ljubljanski orga- pizaciji 1 Ali resni bralec se ne ozira samo na to, kar se mu nudi. Gleda tudi to, kar ni napisanega, razmišlja o raz¬ merah in dejstvih, ki so v zvezi s po¬ danim, dasi niso naravnost napisani. Z eno besedo, čita med vrstami. Take misli so nas navdajale, ko smo prelistovali letopiso Rožmana o ljubljanski, Jošta o celjski organizaciji. In te misli so se strnile okoli vprašanja, ki ima biti predmet današnjemu članku, okoli misli namreč: „Ali ima slovensko zadružništvo res poljedelski značaj ?*‘ Težko bo govoriti o tem, in mar¬ sikdo se ne bo strinjal z našimi izvajanji. Pa kaj se hoče, ko ima vsaka glava svojo pamet, torej tudi po svoje misli. Slovenci smo imeli koncem 1. 1903 525 zadrug, kakor navaja Jošt v svojem letopisu. To je sicer za kratko dobo našega zadrnžniškega raz¬ voja zelo lepo število, ako gledamo lena šte¬ vilo zadrug. Drugo sliko pa dobimo, ako pregledamo naloge in delovanje poedinih zadrug. Zato nam ne sme imponirati le golo število. Zadružništvo delimo v dva glavna oddelka : a) posojilništvo in b) nedenarno, gospodarsko zadružništvo. Posojilništvo samo se ravna deloma po načelih Schultze-Delitscha, ki so bolj kapitali¬ stičnega značaja, deloma po načelih Raiffeisena, ki so bolj humanitarnega značaja, zato kmečkemu stanu bolj pri¬ merna in koristna. Ako se Slovenci ozremo na naše posojilništvo, smemo biti ž njim prav zadovoljni, da, tudi ponosni nanj. Po¬ sojilništvo naše je skoro izključno zdravo; nedostatki, katere preglednik zasleduje pri poslovanju posojilništva, so bolj in¬ ternega značaja in se dajo lahko odpra¬ viti, ker so odvisni le od večjega ali manjšega tehničnega znanja upravnikov. Posojilnice so pri nas izvršile veliko narodno-gospodarsko nalogo, ker so nam nabrale ogromno slovenskega denarja, ki bi bil drugače odromal s slovenske zemlje, ki nam pa pride še v veliko korist, kakor hitro ga kedaj začnemo — 19 - vporabljati za razvoj našega poljedelstva, naše trgovine in industrije. in je razmerje med denarnimi in nede¬ narnimi zadrugami, kakor l 1 ^ : 1, dočim je bilo pri češkem in nemškem zadruž¬ ništvu, ki je bilo zastopano na zadruž¬ nem shodu, kakor 4 : 1. Poglejmo, a da nam bo lažje, delimo si gospodarske zadruge v štiri velike skupine : I. Poljedelske zadruge, II. Potrošne, I'I. Melioracijske in IV. Obrtne zadruge. Kako se sestavljajo,, nato pridemo pozneje. Za sedaj le glejmo, kako so to skupine razdeljujejo po slov. deželah : O.tale 4 zadruge, ki niso tu nave¬ dene, so 2 zvezi na Kranjskem in 2 na Primorskem. Torej je največ na Slovenskem zadrug po II. skupini (potrošnih), za temi pridejo one po I. (poljedelske), sledijo jim one po IV. (obrtne) in najmanj je pa onih po III. skupini (melioracijskih). Ker pa prištevamo med potrošne za¬ druge vse one, ki nosijo naslov „kon- snmnih“, „kmetijskih“ in „gospodarskih“ *) Rožman jih navaja le 492, ako odbijemo dalmatinske zadruge. Žalibog, nimamo še enotne statistike, navzlic sklepa I. slov. zadr. enkete v Ljubljani. zadrug, tedaj istoveten naslov, ker imajo vse namen pečati se s prodajo konsump- cijskega (kolonijalnega) blaga, lahko re¬ čemo že sedaj, da značaj slovenskega nedenarnega zadružništva v veliki večini ni poljedelski, nego „konsumski“. Posamezne skupine pa tvorijo sle¬ deči podatki : 22 3 * — 20 — Da nehamo enkrat s številkami, navajajmo še sledeče podatke : V posameznih deželah odpade: na prebivalcev Štajersko 4095 7313 9307 Koroško 2919 3232 30165 Kranjsko 2049 3684 4614 Primorsko 2197 5086 3869 1 zadruga 1 pos. 1 gosp. zadr. Za podlago smo vzeli število slo¬ venskega prebivalstva, kakor ga je dolo¬ čila uradna statistika za 1. 1900, namreč Štajersko 409.531, Koroško 90.495, Kranj¬ sko 475.302 in Primorsko 356.035. V poslednjem številu je vštetih tudi 143.057 istrskih Hrvatov. Sedaj pa naj govorijo številke, pa le z besedami. Kako je s številom posojilnic ? Kot največja slovenska kronovina seveda prednjači Kranjska (129), sledijo ji pa Primorska (70), Štajerska (56) in Koroška (28). Koliko je med temi posojilnicami Schultze-Delitschevega, a koliko Raiffei- senovega sestava, se ne da natančno dognati, ker nimamo glede tega zadostnih statističnih podatkov. Smemo pa računati, da jih je bilo najmanj 120, torej slaba polovica. Ta polovica se razvija od leta 1894 dalje in je torej razmeroma še mlada. Razvila se je hitro, ker je za svoj postanek rabila le 10 let, dočim so posojilnice, bodisi čistega, bodisi me¬ šanega Raiffeisenskega in Schultze-D.e- litschevega sestava, rabila za svoj razvoj prilieno 40 let. (Prva zadruga-posojilnica se je ustanovila 1. 1872 v Ljutomeru.) V zgodovini slovenskega posojilništva moremo torej ločiti dve glavni razvojni fazi : Od 1. 1872—1894 (posojilništvo mestnega značaja), od 1. 1894 dalje do danes (poljedelsko posojilništvo). Propagirala je prvo posojilništvo celjska zadružna organizacija, na čelu ji dr.ja Vošnjak, Lapajne in Jošt. Poso¬ jilnice, katere je ustanavljala celjska or¬ ganizacija, so bile v pravem pomenu besede le »posojilnice 11 , kajti njih namen je bilo le denar posojevati, komu — ali kmetu, meščanu, obrtniku itd. — to je bila deveta briga. Podlaga je bila le lukrativna : posojilnica delaj kolikor mogoče več dobička, več pričuvnega zaklada, kdo ti daje sredstva za to, in more li ta sredstva prenesti, to bodi ti vseeno, na to ne gledaj. Res je, da so te posojilnice razdale precejšnje svote v narodne namene — recimo kulturno¬ politične, — ali narod niso imele gospo- darstveno pred očmi. Niso gledale na to, da same nastopijo kulturelno med narod, da same prevzamejo gospodarsko-poučno nalogo. S kratka, te posojilnice so imele kapitalističen, ker lukrativen značaj. Da so bogate, da imajo velike prihranke, veliko hranilnih vlog, to je velika gospo¬ darska naloga, katero so rešile skoraj nevede. Danes so naše zakladnice, iz ka¬ terih dvignemo zaklade za gospodarski preporod našega naroda. Da imajo pristno poljedeljski značaj, to ne more nihče trditi, kdor pozna njih sestav in razvoj. A načela se razvijajo, tako da danes nočemo imeti le denarnih zavodov, ki brez določenega načrta poslujejo kakor mrtvi stroj — nabirač, danes zahtevamo »zavode s principi, z določenim gospo¬ darsko — razvojivm delokrogom in pro¬ gramom. To so uvideli Celjani, in tudi nvažujejo, kajti v novejšem času snujejo tudi oni posojilnice raiffeisenskega, torej odločno poljedelskega značaja, in zasno¬ vali so si tudi Zadružno zvezo, po¬ dobno oni v Ljubljani in drugod. Celjani, le še naprej in lotite se tudi drugih za¬ družnih panog! Od 1. 1894 sem se torej ustanavljajo na Slovenskem posojilnice raiffeisenskega sestava. Duh, k( se je porodil v Nemčiji, je prišel preko Češke in ostalih avstrijskih dežel tudi do nas. Zavedli smo se, da je bilo zadružništvo (le povdarjajmo za sedaj „posojilništvo“), kakor se je dotlej razvijalo na Slovenskem, brez duše, dasi je na sploh delovalo v dobrobit sloven¬ skega naroda. Zavedli smo se, da je naš narod pretežno, skoraj izključno polje¬ delskega značaja in da moramo naše zadružništvo prilagoditi temu značaju, ako hočemo res koristiti svojemu naro- - 2i — du, ako hočemo res ohraniti ga na rodni zemlji in zaustaviti njegovo izse¬ ljevanje v tuje, brezsrčne kraje. To zadružništvo, osobito pa posojilništvo, kakor ga je omislil Raiffeisen, ne sloni samo na misli samopomočni, nego tudi na bratoljnbni, karitativni misli. „Eden za vse, vsi za enega 1“ To je železen obroč, ki objema v zadrugah te vrste vse člane, po večini poljedelskega stanu. Nismo tedaj pojmili še ta osobiti značaj posojilništva te vrste, mogoče ga ne pojmimo še danes kakor gre. Vidimo pa, da je koristen, da se najbolj prilega našemu narodu, da mu tudi najbolj prija, in pričakujemo, da pride čas, ko ga za- pojmimo popolnoma, ko lahko o njem porečemo, da „raztresene je ude naše zbrai“, ko nas združi v eno celotno slovensko zadružno organizacijo. Posojilništvo tega sestava ima svoj izvor v Ljubljani, v organizaciji, kjer so ji načelovali dr. Šušteršič, dr. Krek in drugi. Prišlo je na Goriško, kjer ga je začel razširjati najprej pokojni dr. Josip Pavlica in ga je spopolnil in mu danes načeluje dr. Gregorčič. Prešlo je tudi v Istro, kjer je dobilo svoja zagovornika v škofu dr. Mahniču in v dr. Laginju. Zmagonosno gre svojo pot, tiho in mirno reformira gospodarsko življenje, sili v narod in ublažuje polagoma naše poli¬ tične prepire. Pride čas, ko nas bo videla skrb za razvoj tacega zadružništva združene pripadnike raznih političnih strank, raznih stanov, kakor se to godi na Češkem in drugod 1 Ako ni posojilništvo naše samo na sebi v veliki večini čisto poljedelskega značaja, moremo to še manje pripisati ostalemu, nedenarnemu slovenskemu za¬ družništvu, Čisto poljedelski značaj imajo one gospodarske zadruge, ki se pečajo bodisi z nabavo „poljedelskih“ potreb¬ ščin, ali pa s prodajo poljedelskih pri¬ delkov in izdelkov. Zadrug, ki bi se pečale samo z nakupom poljedelskih potrebščin, nimamo. Prvič, ker so po raznih deželah že proste stanovske or¬ ganizacije (kmetijske družbe), ki so se že prej pečale s tem in tako ovirale pojav takovrstnih zadrug. Dragič, ker je spojena skupna nabava deloma z drugim poslovanjem denarnih in nedenarnih zadrug. Na Kranjskem se pečajo z na¬ bavo konsumna, kmetijska in gospodarska društva ; na Goriškem pa po večini po¬ sojilnice. Kjer ni še mnogo zadružniškega smisla in zanimanja v ljudstvu in kjer ni zadostnega števila upravnikov na razpolago, ne kaže ustanavljati posebnih nakupnih zadrug, nego je bolje, da se, previdno in potrebam razmerno, priklopi to poslovanjsko panogo že obstoječemu posojilništvu. Tako delajo v Šleziji po prizadevanju dr. E. Tiirk-a, predsednika tamošnje zadružne zveze; tako pripo¬ roča vladni program za povspeševanje poljedelskega zadružništva, ko pravi : „Splošno ne kaže, da bi se za skupno nabavo ustanavljale posebne zadruge. Bolje je, da prevzamejo kreditne za¬ druge, kakor se to v nekaterih deželah deloma že god', zadružno nabavo poljedelskih potrebščin, kakor gnojil, krmil, semen, poljedelskih strojev itd., ker omogočuje taka poslovna stroka, da se veliko prihrani pri napravnih stroških poljedelskega obrata, in ker služi kot izdatno varstvo proti blagov¬ nemu oderuštvu in daje garancijo za nakup dobrih in pristnih vrst b!aga“. Bolje so pri nas zastopano pro¬ dajne zadruge. Imamo namreč 62 mle karskih zadrug, 1 žitno skladiščno, 9 bikorejskih, 1 zeljarsko in 1 hmeljarsko zadrugo. Največ mlekarnic ima Kranjska (37), sledijo ji Primorska (21), Štajerska (3), najmanj pa jih ima Koroška (1). Mlekarske zadruge so za gorati del naše domovine najv^čje važnosti. Zato bodo treba obračiti na-nje veliko pozornost. Treba bo spopolniti jih v tehničnem oziru, priskrbeti jim strokovno izobraže¬ nega personala, pa tudi centralizirati prodajo mlekarskih izdelkov. V tehničnem izobraževanju nam bodo koristile mnogo mlekarske šole, ki se snujejo v goratem delu kranjsko in primorske dežele. Z veseljem je pozdraviti korak, katerega 22 - so storile v tem oziru ljubljanska in celjska zveza, ko so imenovale za pri¬ družene zadruge poleg navadnih revi¬ zorjev Se strokovno izobraženega mle¬ karskega preglednika. Njihovemu vzgledu naj bi le sledile še drage zveze, ki imajo opravila z mlekarskimi zadrugami. Žalostno dejstvo je, da so danes mlekarnice glede prodaje svojih izdelkov pripuščene same sebi, vsled tega tudi iz¬ postavljene več ali manj neizogibnim posledicam mejsebojne konkurence in izrabljevanju od strani odjemnikov-trgov- cev. Ako pomislimo, da prebivamo Slo¬ venci danes ob dveh velikih železniških progah, katere obe imajo svoj konec v velikem meslu Trst, bi-li ne kazalo cen¬ tralizirati celotno prodajo mleka, masla in sira v eno veliko osrednjo mlekarsko centralo v Trstu, po vzgleda nižjeavstrij- ske zadružne mlekarne na Dunaju? Ako bi vse slovenske zveze, in posredno pri¬ družene jim zadruge postopale skupno v tem vprašanju, mislimo, da bi se dalo mnogo doseči, navzlic velikim investicij¬ skim stroškom, kateri bi se morali vpo- rabiti v ta namen. Žitna skladišča drugod sicer lepo napredujejo, za našo razmere pa niso. Edina zadruga te vrste, katero imamo v Sinčivasi na Koroškem, se vedno bori za svoj obstanek, in le spretnemu in požrtvovalnemu vodstvu župnika V. Pod¬ gorca se je zahvaliti, da sploh tako lepo in v redu posluje. Kletarskih in vinarskih zadrug imamo 7, in sicer 1 na Kranjskem, 1 na Štajerskem in 5 na Primorskem. Sicer je na Primorskem precejšnje število konsumnih zadrug, ki se pečajo skoraj izključno le z vnovčenjem vinskih pri¬ delkov svojih članov. Dve zadrugi so zi lo važni in poslujejo res kakor gre, namreč kletarsko društvo v Novemmestu pod spretnim vodstvom in vplivom po¬ tovalnega učitelja B. Skaiicky-ja in vi¬ narska zadruga v Gorici pod vodstvom ravnatelja kmetijske šole, V. Dominkota, Poslednja je za vinorodne razmere naše ožje goriške domovine zelo važna, in le želeti bi bilo, da reši vsaj del obširnega programa, katerega si je postavila ob ustanovitvi. Da je zadružna oblika ugodna tudi za živinorejo, to nam kaže edino le Štajerska s svojimi 9 bikorejskimi za¬ drugami. Dobro bi bilo, da bi temu vzgleda sledile tudi druge naše de¬ žele, osobito planinski deli iste. Ustano¬ vile bi se lehko govedorejske, konjerejske in svinjerejske zadruge. Ne bi bilo na¬ pačno, ako bi se gojilo tudi nekoliko več perutninarstvo, posebno z ozirom na denar, ki bi se ga dalo dobiti za jajca. Zadruge za prodajo jajc, bodisi samostojne ali v zvezi z že obstoječimi mlekarskimi zadrugami, v smislu sklepa zadružnega shoda o tem predmetu bi bile tudi za naše razmere zelo koristne. Goriški gor- jani, ne pozabite, da vas veže nova že¬ lezniška proga s Trstom, torej izrabite to ugodnost vsestransko ! Največ imamo pri nas potrošnih zadrug (konsumne, kmetijske, gospodar¬ ske)- Teh je 132 nasproti 82 poljedelskim in 22 obrtnim. Stavimo jih pod en klobuk, ker je navadno naziranje „kme- tijsko“ ali „gospodarsko“ le plašč, pod katerim se skriva navadna konsumna zadruga. Ko je bila pri nas začela gonja proti kons. društvom, so se ta sicer dalje ustanavljala, a pod prikritim imenom. Razdeljujejo se pa po posameznih de¬ želah tako : Primorska (56), Kranjska (48), Štajerska (48) in Koroška (1). Čudno se bo zdelo marsikomu, da je tu na čelu Primorska. Ali ne smemo poza¬ biti, da so na kraški planoti in v tržaški okolici zadruge, ki sicer nosijo ime „konsnmno zadruge", a se v bistvu pečajo le z vnovčenjem vinskih pridel¬ kov svojih članov. Njihovo poslovanje pa ne odgovarja zadružnemu duhu, ker niso drugega nego navadne krčme. Ve¬ činoma popivajo člani lastno vino, ka¬ tero so prodali zadrugi. Namena vinarske zadruge nimajo, ker ne prodajajajo vina konsumentu, nego ga same konsumirajo v svojih krčmah. Člani imajo prav za prav le omejeno korist od teh zadrug, - 23 — ker dobijo sicer res z ene strani neko¬ liko večjo ceno za svoje i lsgo, kakor od drugega kupca, zato se pa z druge strani zadruga zakopa v dolgove, ker iroa skoraj vsaka zadruga večjo ali manjšo stavbo z dvorano za veselične namene itd. Naše stališče nasproti konsumnim društvom na sploh smo že omenili. Ne moremo se segrevati za zadruge, ki ni¬ majo v sebi etičnega momenta, ki dajajo kmetu blago „na kredo" in ga s tem zavajajo v večje ali manjšo lehkoživlje in potratnost, in ki ne morejo vspešno konkurirati s trgovcem. Trgovec skrbi sam za razvoj svoje trgovine. Ako gre trgo¬ vina rakovo pot, mu gre za lastno kožo. Zato pazi, gleda in vpotreblja najmanjšo stvar, ki gre v korist in ohranitev nje¬ govega podjetja. Kaj drugega je pri kon- sumnih zadrugah. Kako se tam godi, je drastično naslikal Rožman sam, ki je hotel braniti na zadružnem shodu sta¬ lišče Zadružne zveze v Ljubljani v vpra¬ šanju tovrstnih zadrug. Le poslušajmo ga, ko pravi v svojem referatu o pose¬ danjih izkušnjah s konsumnimi društvi, njih nadaijni razvoj in njih razmerje h kmetijskim zadrugam 11 med drugim tudi to-le : „Pred vsem manjkala je vodjem konsumnih društev potrebna in zadostna trgovska izobrazba, zato so se pri na- ročbi blaga, pri spravljanju, pri računstvu itd. vrinili marsikateri pogreški. Bilo tudi ni nobene zveze, katera bi konsu¬ mnim društvom preskrbela blago, bila so pri nakupu docela srbi in trgovčevi mi¬ losti prepuščena. ^Trgovec je s konsumnimi društvi kaj rad kupčeval — ker je imel raču¬ nati na gotovo plačilo. „Ker je trgovec kmalu spoznal, da vodje konsumnih društev o trgovini malo razumejo — in ie povrhu v kon¬ sumnih društvih še videl neljubega konku¬ renta, jim je z najmirnejšo vestjo nalvezil najslabše blago. Pri naročilih blaga go¬ dilo se je najčešče tako-!e: „Fino, elegantno - oblečeni potnik pripeljal se je z nebroj kovčeki in često s krivim nosom — pred konsumno društvo. „Vodjo prodajalne se pozdravi lo¬ jalno z „gospod kolega 11 , ponudi se mu par smodk, ob enem se mu pa za božič obljubi lepa obleka, saj se je nadejati dobre kupčije. »Sedaj pokličejo načelnika; ta je najčešče popolnoma priprost kmet, ki pride naravnost iz hleva ali pa od polja. In na tega se sedaj vsuje cela vrsta častnih priimkov — gospod načelnik tu, gospod ravnatelj tam — tako dolgo, dokler ni mastno naročilo pisano in tudi podpisano. Pri blagovnem oderuštvu je bil glavni činitelj kredit. Ljudje so se navadili vzeti blago na upanje — in tako so storili tudi pri konsumnih društvih. „Če bi imela konsumna društva za¬ dostna lastna denarna sredstva, bi že še lahko nekaj časa dajala na upanje. „Ker konsumno društvo ni imelo v deležih lastnih sredstev, je moralo iskati kredit, se zadolžiti — ogromne obresti plačati — dokler konečuo ni bilo preza¬ dolženo. ..“ „in ni šlo na boben 11 , tako naj bi bil dodal še Rožman, resnici na bubo. Pribijemo, da je lepo, da je ravno ono mesto, ki je najbolj pospeševalo ustanov- 1 1 a n j e konsumnih zadrug, in to je Za¬ družna (Gospodarska) zveza v Ljubljani, začelo spoznavati, da s starim, »šlendri- janom 11 ni mogoče naprej in da je treba tudi tu reform. Da pa ne bode mogoče ljubljanski organizaciji zanikavati svojega vodilnega delovanja pri akciji konsumnih društev, navajajmo sledeče razvojne številke. Konsumnih društev se je ustanov lo na Slovenskem v posameznih letih : 1880, 1882, 1887, 1891, 1893, 1894, 1895 1 1 2 2 2 1 2 1896, 1897, 1898, 1899, 1900, 1901, 1902 5 9 25 43 27 8 11 Torej se je ustanovilo od 1. 1880 do 1897 25 konsumnih društev, od leta — 24 — 1898—1902 114, 1. 1899 pa se je ustanovila vLjubljani ..Gospo¬ darska zveza 11 . Pripravljale so tej zvezi tla od I. 18 94 sem „Zveza kranj¬ skih posojilnic 11 in prva „Gospodarska zveza 11 , ki je bila že zasnovana kot društvo in je razvijala največjo propa¬ gando od !. 1897 sem, Najmanj vporabljamo Slovenci za¬ druge v dosego melioracij. Edino le kranjska dežela navaja eno vodovodno in eno mostovno zadrugo. Vzrok je naj- brže ta, da je celotni naš gospodarski preporod še mlad, v povojih, in še ne vemo, kaj bi lahko storili z združenimi močmi, z zadružno gospodarsko organizacijo. Pa tudi si nismo še popolnoma na jasnem, kje in kako bi vporabili melioracije, nismo še zadostno vpotjeni v poljedelsko izboljševalno akcijo. Pa kar še ni, lahko še pride : to bodi nam v tolažbo ! Še eno vrsto zadrug bi imeli tu imenovati, ki sicer ne spada v polje¬ delsko zadružništvo, katere pa smo vendar-le Slovenci ustanovili, namreč obrtne zadruge. Teh je skupaj 22, in so, kakor vidimo iz prej navedenega raz- kaza, raznovrstne. Mizarske, žebljarske, sodarske, tiskarske, kopališke itd.; „vsake sorte", kakor bi rekel naš gorjan. Kranj¬ ska jih ima največ (13), za njo Primorska (8), Štajerska ima le 1, Koroška pa 0. Daši zadruge te vrste bistveno ne spa¬ dajo med poljedelsko zadružništvo, so vendar za naše slovenske razmere zelo potrebne in koristne, saj nam priprav¬ ljajo pot za pravi obrtni naraščaj. Le želeti moramo, da bi se ustanavljale za vse mogoče obrtne stroke. Posebno važne bi bile zadruge za čipkarslvo, za pro¬ dajo gozdnega lesu, za izdelke domače industrije na sploh. Domača industrija je pri nas le vedno še premalo razvita, zadružništvo pa bi moglo vplivati na to, da bi se razširila in uveljavila. Izgledov za to imamo drugje dovolj, samo oči nam je treba odpreti. Sklepajmo: posojilništvo naše je po svoji večini Schnltze-Delitschevega se¬ stava, in nima. torej prave poljedelsko naloge ; pristnih poljedelskih zadrug je pri nas le vedno še premalo, največ pa jim manjka še pravilne in namenom primerne osrednje organizacije, tako da bi se moral osigurati intenzivnejši go- spodarstveni donos poljedelskega obrata ; potrošne zadruge ne vršijo svoje gospo¬ darske naloge, kakor bi mogle, ker veči¬ noma ne odgovarjajo potrebam naših razmer. Na vprašanje: „Ali ima slovensko zadružništvo poljedelski značaj ?“ mo¬ ramo odgovoriti: Le deloma 1 Ker pa ima le deloma ta značaj, bodi naša na¬ loga, da mu ga priskrbimo. Slovensko zadružništvo naj prične novo fazo svo¬ jega razvoja. Delovanje zadružnikov bodi : ne toliko novega organizirati, nego re¬ organizirati, kar že imamo ! Sklepajmo z besedami, katere je navedel dr. M. Weden, predsednik nemške zadružne zveze na Češkem, v svojem članku „Poljedeisko zadružništvo na Nemško-Ceškem in njegove prve prihodnje naloge 11 : »Zunanji ovoj bleščečega eksten¬ zivnega razvoja ni glavna naloga polje¬ delskega zadružništva, kakor naglaša s pravico Friderik Miiller. Njegovi ideali, njegovi najvrednejši smotri so izšolanje in intenzivna izobrazba poedinea za skupno zadružno delo. 11 Torej naj številke same govorijo ne le o ekstenzivnem razvoju, nego tudi o intenzivnem delovanju slovenskega za¬ družništva ! IV. 0 mlekarstvu s posebnim ozi¬ rom na slovenske razmere. V prejšnjem članku smo rekli, da ni dovolj, ako se pospešuje postanek in razvoj poljedelskih kreditnih zadrug, nego da je treba priskrbeti kmetu tudi zadružno organizacijo za nakup polje¬ delskih potrebščin in za prodajo polje¬ delskih pridelkov in izdelkov. Nakupno zadružno organizacijo je lažji oživotvo- riti, nego prodajno, zato vidimo povsod, — 25 - da se prva hitreje in pravilneje razvija nego zadnja. Med prodajnimi zadrugami zavzemajo mlekarske in sirarske zadruge prvo mesto, kakor nam je mogoče raz- vidoli iz tozadevne statistike. V Nemčiji jih je bilo koncem meseca junija 1904 2718, v Avstriji koncem 1. 1904 pa 1887. Med temi se pa nahaja prrcej zadrug, ki niso vpisane v zadružni register, dasi se vrši njihovo poslovanje v zadružnem smislu. V Avstriji kažejo sledeči razvoj: Nas Slovence zanima seveda naj¬ prej, kako so se razvijale pri nas mle¬ karske in sirarske zadruge. To bodi raz¬ vidno iz sledečega razkaza : L-ta 1874, 1875, 1876, 1879, 1881, Za dve zadrugi se ne ve, katerega leta sta bili ustanovljeni; poleg zadrug je na Goriškem še 24 planinskih mle- karnic, prostovoljnih združb. Opozarjamo na tem mestu, da so povzeti statistični podatki glede mlekarskih društev in zadrug iz statistike, katero je izdalo c. k. poljedelsko ministerstvo 1. 1905 za leto 1904 Podatki obstoječih zadrug se ne strinjajo s podatki slovenske zadrnžne statistike, katera se pa že sama medse- boj ne strinja. Tako n. pr. navaja le¬ topis ljubljanske zadružne zveze mle¬ karsko zadrugo v Šmihelu na Koroškem, katero zaman iščemo v letopisu celjske zveze. Uradna statistika pa ne omenja ne mlekarske zadruge v Šmihelu, a tuli ne one v Št. Jakobu v Rožni dolini. Ker pa je namen tega članka podati le splošno sliko slov. dežel, porabimo uradne podatke. Kakor je razvidno iz prej pove¬ danega, imajo naše dežele mlekarskih društev koncem 1. 1904: Koroška 7, Kranjska 49, Primorska 56 in Štajerska 11. Koliko je slovenskih in koliko nemlkih mlekarnic na Koroškem in Štajerskem, se ne da ločili, ker navaja statistika le nemška krajevna imena. Veljajo pa po¬ datki vedno za celo deželo brez ozira na narodnost mlekarnic. Imajopamlekarnicepo poedi- nih deželah: In sicer pride povprečno na vsako zadrugo po 638 članov in K 86 deleža. Po poedinih deželah se pa pokaže sledeča povprečnica: Koroška 64 1 članov in K 124'1 deležev, Kranjska 1033 članov in K 835 1 deležev, Primorska 236 članov in K 28 9 deležev, Štajerska pa 47'9 članov in K 204'5 deležev. Bolj zanimivo je izvedeti, kako se giba število članov pri poedinih zadru¬ gah. Posamezne zadruge so imele članov : 4 — 26 - d o 50,100,150, 200, 250, 300, 450 na Koroškem B 3 1 — — — — „ Kranjskem 14 10 10 6 5 1 1 „ Primorskem23 4 — 2 — — — „ Štajer skem 8 11 1 — — — skupaj 48 18 12 9 5 1 1 7 zadrug ‘ni vposlalo podatkov, in sicer 5 s Primorskega in 2 s Kranjskega. Iz zgornjih številk pa razvidimo, da je najbolj priljubljena gruča majhnih zadrug, ki imajo le do 50 članov (48 zadrug) za njo pride gruča 100 članov (18 zadrug), tej sledi gruča do 150 članov (12 zadrug), 9 zadrug ima do 200 članov, 5 do 250, in dve zadrugi imata ena do 300, ena pa do 450 članov. In sicer zasledimo največ zadrug s številom članstva do 50 na Primorskem, kjer imamo 14 mlekar¬ skih zadrug na Kobariškem, 8 na Tol¬ minskem, 4 na Bovškem, 3 na Cerkljan¬ skem in 3 na Kanalskem. Značaj teh mlekarnic je večinoma planinski; stare prostovoljne mlekarske združitve so se po prizadevanju mlekarskega potovalnega učitelja spremenile v zadružnemu zakonu ustrezajoče zadruge. Glavni namen pre¬ hoda iz prostovoljne združne oblike v zadružno obliko je bil ta, da se na tak način doseže državna podpora. Ko so enkrat zadružniki dosegli državno pod¬ poro, in ko je mlekarski potovalni učitelj dovršil ustanovitev zadruge, ki je spadala med njegove službene dolžnosti, je bilo vsega zadružnim namenom odgovarjajo¬ čega dela konec. Zadruge nimajo poslovnih knjig, sej, občnih zborov in drugih takih „sitno- sti' 1 , katere predpisuje zadružni zakon, a tudi potovalni učitelj se nikoli več ni brigal za to, ali in kako posluje zadruga. Skrajni čae je, da se vse poslovanje teh zadrug spravi v soglasje z zadružnim za¬ konom, sicer ne vemo, v kake neprilike bi lehko prišli zadružni upravitelji. To je glosa k poglavju: Skrb vladnih organov na Primorskem za razvoj zadružništva. Najmanjša zadruga šteje na Koroš¬ kem in na Primorskem 7 članov, na Kranjskem 10, in na Štajerskem 14 čla¬ nov; največja zadruga šteje na Koroškem 115, na Štajerskem 157, na Primorskem 193 in na Kranjskem 448 članov. Torej imajo na Kranjskem naj večjo mlekarsko zadrugo, in sicer ono v Logatcu. Zakaj navajamo te številke? Kdor je pazljivo prečital poročilo o zadružnem shodu, ve, da je dež. nadsvet- nik Kerbler iz Linča stavil predlog z ozirom na organizacijo mlekarskih za¬ drug, s katerim se nasvetuje ustanoviti le zadružne mlekarne s strojnim obratom in z veliko dobavo mleka. Mlekarski strojni obrat, katerega naprava je stala 39—40000 K, je rekel, mora imeti 3300 litrov mleka na dan, ako hoče biti do¬ nosen. Taka množina mleka se da dnevno dobavljati le, ako imajo člani 900 krav, od katerih jih je najmanj 600 rezervi¬ ranih za dobavo mlekarnice. Takega predloga seveda zadružni shod ni mogel sprejeti, ker bi onemogo¬ čil pojav in obstoj manjših, pri vsem tem zelo važnih mlekarskih zadrug. Zato se je po sklepu zadružnega shoda ta zahteva tudi izpustila iz predloga. Referent je imel pač pred očmi razmere na Nižjeavstrijskem, kjer so ve¬ činoma male mlekarne, bodisi z ročnim obratom ali pa s strojnim obratom, le dobaviteljice velikih osrednjih mlekarn. Tam imajo celo zadrugo, ki šteje le 3 člane, imajo pa tudi osrednjo mlekarno na Dunaju, ki je imela koncem 1. 1905 76 pridruženih zadrug s 5222 člani. Nasvet referenta pa ni tako napa¬ čen, kakor se zdi na prvi pogled, kajti referent je hotel izreči, da se le tedaj rentira podjetje s stroji, ako razpolaga s tako in tako množino mleka na dan. Tako podjetje pa se ne more ustanoviti v vsaki vasi, nego le v večjem središču. S tem ni nikakor izključena ali onemo¬ gočena okolnost, da se ustanovijo manjši mlekarski organizmi v podporo tegi večjega. Kdor pozna razmere, v katerih živijo n pr. naše primorske mlekarske zadruge, se ne bo mogel pač nikoli opri¬ jeti misli, da bi se ustanovile edino le velike zadruge s strojnim obratom, pač — Tl — pa bo znal delovati na to, da ostanejo v vsakem kraju male zadruge z ročnim obratom, da se pa poleg teh ustanovijo v večjih centrih večje zadruge s strojnim obratom v vsovršenje in osredotočenje omenjenih malih zadrug. Taki centri bi bili Bovec, Cerkno, Tolmin, Kobarid, glavno središče pa mesto Trst. Svoj čas se je že govorilo o ustanovitvi mlekarske centrale v Tolminu, a stvar je pač za¬ spala, kakor vse take večje osnove. Poglejmo še, kako visoke deleže imajo poedine zadruge. Visokost deležev je poleg števila članstva najbolje merilo za gospodarsko zmožnost in vrednost zadruge. Kerbler je v že omenjenem predlogu zahteval deleže po najmanj 25 K, tako da bi mogel plačevati vsaki član za vsakih 5 krav, katere ima tedaj, ko pristopi k mlekarski zadrugi, po en delež. Kolikor večji so deleži pri zadrugah z omejeno zavezo, se je izrazil drugi go¬ vornik na zadružnem shodu, namreč dr. Weden, toliko bolj je zasiguran obstoj zadruge. Večina naših mlekarnic pa je ustanovljena na podlagi omejene za¬ veze. Glede visokosti deležev pa zasle¬ dimo sledeče podatke: Deleži po K 0. 1, 2, 4, 5, 6, 8, 10, 12, Zadrug 39 3 1 2 5 16 1 20 1 15, 20, 50, 70, 80, 100, 400, 640 16 1111 11 Tedaj je največ zadrug brez deleža, in sicer je teh največ na Primorskem (23). Tu so namreč mlekarske zadruge se ustanavljale, kakor smo že prej ome¬ nili, po prizadevanju mlekarskega poto¬ valnega učitelja. Skoraj vse te zadruge pa nimajo v pravilih glede deleža niče¬ sar določenega, tako da člani ne plaču¬ jejo nikakega deleža. To pa po našem mnenju ne odgovarja zahtevam zadruž¬ nega zakona, ki drloča v § 5. odstavek 5, dalje v §§ 14, 48, 49 in 55, da mora biti v pravilih navedena „količiua“ Opra¬ vilnega deleža, vsled tega torej tudi predpis glede vplačila deleža samega, tudi ako je zadruga zasnovana na temelju neomejene zaveze. Najbolj priljubljen je v naših razmerah delež po 10 K (pri 20 zadrugah), za njim pride delež po 6 K (pri 16 zadrugah). Manj priljubljen je delež po 20 K (pri 6 zadrugah), in delež po 5 K (pri 5 zadrugah). Delež po 1 K dobimo le pri 3 zadrugah. Največje de¬ leže imajo na Primorskem: mlekarska zadruga v Iderskem pri Kobaridu (100 K), na Kranjskem pa: St. Vid pri Zatičini (400 K) in Koprivnik pri Radovljici (640 K). Iz priljubljenosti do malih deležev, do največjega zneska 20 K, se da pač prav lehko spoznati, da so naše zadruge le manjšega obsega, osobito pa, da se le malo zadrug peča s strojnim obratom, dasi je ta za obrtno delovanje take zadruge tehniški in ekonomično boljši. Da ni pretežna večina mlekarskih zadrug v naših deželah večjega obsega, razvidimo tudi, ako nekoliko pogledamo, koliko denarja imajo investiranega v premičnem in nepremičnem inventarju. Na tem mestu moramo opozarjati naše cenjene bralce, da se bomo odslej ozirali le na razmere kranjske in pri¬ morske dežele, kier so izključno sloven¬ ske mlekarnice. Štajerske in koroške po¬ datke izpustimo, ker ne moremo (kakor smo že prej rekli) natančno ločiti slo¬ venskih zadrug od nemških. Vrednost stavbinih naprav je zna¬ šala : Do K 1.000 na Kranjskem v 5 sluča¬ jih, na Primorskem v 2 slučajih, skupaj 7; do K 2000 na Kranjskem v 6 sluča¬ jih, na Primorskem v 5 slučajih, skupaj 11; do K 3000 na Kranjskem v 4 slu¬ čajih, na Primorskem v 3 slučajih, skupaj 7; do K 4000 na Kranjskem v 2 slu¬ čajih, na Primorskem v nobenem sluča¬ ju, skupaj 2; do K 5000 na Kranjskem v nobenem slučaju, na Primorskem v 4 slučajih, skupaj 4; do K 8009 na Kranj¬ skem v enem slučaju, na Primorskem v nobenem slučaju, skupaj 1; do K 9000 na Kranjskem v enem slučaju, na Pri¬ morskem v nobenem slučaju, skupaj 1; 4 * — 28 — do 10.000. na Kranjskem v 2 slučajih, na Primorskem v nobenem slučaju, sku¬ paj 2; do K 13.000 na Kranjskem v no¬ benem slučaju, na Primorskem v enem slučaju, skupaj 1; do K 17.000 na Kranj¬ skem v 2 slučajih, na Primorskem v dveh slučajih, skupaj 4. Za stavbne naprave (mlekarnice) investirani znesek se najbolj menjuje med 1000 do 5000 K. Le malo zadrug je po¬ rabilo v ta namen večje svote. Zadruge, katere so za stavbe porabile znesek, ki presega svoto 5000 K, so sledeče: Škofja- loka (8000 K). Savica (9000 K). Koče in Košana (10000 K), Hrušice pri Podgradu (13000 K), Trnovo pri Ilirski Bistrici in Logatec (17000 K). Opomnimo še, da ne navaja uradna statistika investicije mle¬ karnice (kmetijskega društva) v Cerknem na Primorskem, ki je za svojo stavbo vporabila nad 30.000 K in ima strojno mlekarnico prvega reda, tako da misli vlada pri isti otvoriti mlekarske tečaje. Še večjo razliko dobimo pri in¬ vesticijah za premični inventar, v prvi vrsti torej za mlekarsko orodje. Tu za¬ sledimo sledeče podatke: Vrednost oprave zadrug za K 1000 je na Kranjskem 10, na Primorskem 17, skupaj 27 ; za 2000 K na Kranjskem 14, na Primorskem 6, skupaj 20; za 3000 K na Kranjskem 8 na Primorskem nič, skupaj 8; za 4000 K na Kranjskem 3, na Primor.-kem 1, skupaj 4; za 6000 K na Kranjskem 3, na Primorskem nič, skupaj 3; za 7000 K na Kranjskem 1, na Pri¬ morskem 1, skupaj 2; za 8000 K na Kranjskem 2, na Primorskem nič, skupaj 2; za 10000 K na Kranjskem 4, na Pri¬ morskem nič, skupaj 4; za 12000 K na Kranjskem 1, na Primorskem nič, skupaj 1. Tedaj ima 35% (27) zadrug opravo v vrednosti do 1000 K, 28 1% (20) do 2000 K, 11-2 »/o (8) do 3000 K, 5 6 (4 in 4) do 4000 in 10000 K, 42% (3/ do 6000 K, 2 8% (2 in 2) do 7000 in 8000 K, 1'4% (1) do 12000 K. Največ je tera zadrug, ki razpolagajo le z malim inven¬ tarjem 1000 K do največ 3000 K. Za¬ drug, ki imajo obsežnejši inventar je le malo, in še te so večinoma na Kranj¬ skem. So pa to sledeče zadruge: Škofja- loka 18000 K), Košana, Poljane, Logatec po 10000 K, in Cerknica (12000 K). Z opravo je seveda v zvezi meha¬ nični obrat mlekarske zadruge. Cim manjša je glavnica, ki je investirana za opravo, tem neznatnejši in priprostejši mora biti obrat. Zato tudi zasledimo na Kranjskem 35 zadrug z ročnim, 14 s strojnim obratom, dočim dobimo na Pri¬ morskem 33 zadrug z ročnim in le 1 s strojnim obratom (C irkno). Uradna sta¬ tistika pa še to navaja kot zadrugo z ročnim obratom. In sicer so na vodno silo zadruge v Sorči in Radomlju, parno turbino pa imajo Koče, Košana, Prestra¬ nek, Šmihel, Škofjaloka, Poljane, Mo¬ ravče, Zagorje, Staritrg, Logatec, Šf. Vid pri Zatičini in C°rknica. Opazujemo pa tudi, da se peča večina teh zadrug s strojnim obratom s prodajo mleka in natura, ne pa z izdelki mleka, torej z maslom in sirom. Videli smo do lej, da so mlekarska društvena podjetja na Slovenskem po veliki večini manjšega obsega, ker imajo večinoma nepreveliko število članov, majhne deleže, in ker se pretežno na¬ slanjajo na ročni obrat 82% mlekarnic, dočim razpolaga le 18% s strojnim obra¬ tom. Poglejmo pa sedaj delavni vspeh mlekarnic z ozirom na prevzeto množino mleka in izdelano množino masla in sira, odnosno z ozirom na vnovčevanje izdelkov. Dobava mleka je znašala 1. 1904: pri 49 kranjskih mlekarnic litrov 6 569 886 „ 34 primorskih „ „ 2,243.924 „ 24 „ plan. „ „ 448.559 skupaj litrov 9,262.369 Skratka, kranjske in primorske mle¬ karnice so pri svojem obratu sprejele okroglih 10,000.000 litrov mleka. Za ko¬ liko bi se dala ta množina še povečati, ako bi imeli enotno mlekarsko organi¬ zacijo, kakor je n. pr. osrednja mlekar¬ ska zadruga na Dunaju, katera bi refor- matorično vplivala na vspešnejšo in pra- 29 — vilnejšo živinorejo in na tako dobavo mleka, ki bi popolnoma odgovarjala hi¬ gieničnim zahtevam, ki jih stavi današnja priskrbitev mest z dobrim, nepopačenim mlekom? Dunajska zadružna mlekarna si je bila svesta, ko je ustanovila svojo mlekarnico, da ima mleko z dežele sicer mnogo dobrot glede kakovosti, a da mu manjka najglavnejši pogoj, namreč tr- pežnost. Na ta nedostatek je obrnila najprej svojo pozornost. Pričela je re¬ formirati tam, kjer je to najbolj potrebno, namreč pri izvoru mleka samega. Na¬ čelstva in nadzorstva onih zadrug, ki so se priklopile dunajski osrednji mlekar- nici, so dolžna, da na najstrožji način nadzorujejo hleve molzne živine, hranje¬ nje in oskrbovanje molzne živine, in tudi molžo samo. Vsak član take pri¬ družene zadruge dobi posebno navodilo, kako da mora hraniti in postopati z molzno živino, ob enem tudi kako opra¬ viti molžnjo. S svojim pristopom se pa tudi član zaveže, da se bo strogo držal teh navodil. Mlekarnica sama ima tudi posebna navodila, po katerih mora rav¬ nati z mlekom, kakor hitro ga dobi od članov in dokler ga ne vpošlje dunajski mlekarnici. Posamezne mlekarnice so se¬ zidane po enotnih, modernim zahtevam odgovarjajočih načrtih in obsegajo: le¬ denico, hladilnico, pralnico in potrebne aparate, kakor cevni hladilnik, Uhlandova mlečna rešeta za čiščenje mleka, aparate za določitev tolšče, kakor tudi laktoden- zimeter in termometer za preskušnjo mleka. Nekatere zadrage imajo poleg tega še aparate, ki so potrebni za cen¬ trifugiranje in izdelovanje masla. Kako mora ravnati poedina mle¬ karnica na kmetih z mlekom, katerega dobi od svojih članov, in kako ravna ž njim dalje osrednja mlekarna, ki dobiva od posameznih mlekarn mleko, za sedaj še pustimo, ker se mogoče pozneje vr¬ nemo na to sicer važno postopanje. Do¬ volj nam bodi, da moremo konstatirati, da je bila prva skrb osrednje mlekarnice, ne samo ta, da je centralizirala dobavo mleka, vsled tega tudi olahkotila in iz¬ boljšala prodajo mleka, nego da je tudi vplivala in da še vedno vpliva na to, da se kakovost mleka izboljša do najviše mogoče mere in da se mleko vsposobi za kupčijske mestne zahteve. Da more tako nadzorovalno in ob enem vzgoje- valno Dalogo izvrševati le velik centra- lizujoči organizem, se razume seveda samoobsebi, in mislim tudi, da ne trdim kaj neresničnega, ako rečem, da bi tudi naše slovensko mlekarstvo prav živo po¬ trebovalo takega nadzorstva in pouka. Pozabiti ne smemo namreč, da ima mleko tem večjo prodajno ceno, čim manj ima v sebi smetnih snovi, čim več ima tolšče in čim večja je njegova spo¬ sobnost, da se ohrani nepokvarjeno ko¬ likor mogoče dolgo časa. To velja sicer za one obrate, ki dobavljeno mleko vnov- čujejo in natura, ali znano je dovolj, da se mleko ugodneje proda, nego mlečni izdelki, kar nam pa tudi potrjuje statis¬ tika. Na Kranjskem se je n. pr. pečalo s samo oddajo mleka 11 zadrug, z izdelo¬ vanjem samega masla 13 zadrug in z izdelovanjem samega sira pa 8 zadrug, v kolikor imamo podatke glede tega vprašanja. Mlekarske zadruge, ki so se pečale samo z oddajo mleka v naravi so izskupile za mleko 10—12 8 v, povprečno pa 11-5 v, za vsaki liter mleka, one zadruge pa. ki so se pečale s prodajo mlečnih izdelkov, so izskupile 7—12 v., povprečno pa 9 6 v. Ceno 12 v. je do¬ segla le ena zadruga za svoje mlečne izdelke. Osmelimo se pa misliti, da go¬ vorijo povprečne skupilne cene 11*5 v za mleko v naravi in 9'6 v. za mlečne izdelke tako jasno, in sicer dovolj, da nam ni treba več izgubiti mnogo besedi o tem. Te številke nam povejo prav živo, da bi morala biti naša glavna skrb, da iščemo poti in sredstev, po katerih bi spravili na trg kolikor mogoče največ mleka v naravnem stanju. Poti in sred¬ stva pa dobimo le v pravilni centraliza¬ ciji mlekarstva. Vspeh te centralizacije nam ozna¬ čuje dovolj dunajska osrednja zadružna mlekarna sama. V svojem poslovnem po- rodilu omenja, da je plačevala podreje¬ nim mlekarskim zadrugam povprečno za en liter mleka 1. 1900 13.3 vin., 1. 1901 13.9 vin., I. 1902 139 vin., I. 1904 15'3 vin. in 1. 1905 16 6 vin. Ko je osrednja mlekarna 1. 1900 začela plačevati za mleko 12 vin., tedaj so morali, dasi ne¬ radi, trgovci z mlekom plačevati kmetom liter mleka po 10, 11 in nazadnje tudi po 12 vinarjev, dočim so ga prej plače¬ vali največ po 9 vin. Dunaj pa dobi vsaki dan 220.000 litrov mleka, od ka¬ terega pripada kmetom najmanj 120.000 l; kmet,e so dobivali prej povprečno po 9 vin. sedaj pa dobivajo povprečno po 16 vin., tako da se ima kmetijstvo za¬ hvaliti osrednji mlekarski zvezi za do¬ biček letnih okroglih 3,000.000 K! Kranjske zadruge so torej !. 1904 dobile miška za 6 569,886 litrov, kate¬ rega so deloma prodale v naravi, deloma so je vporabili za izdelovanje masla in sira. In sicer so izdelale 114.605 kg masla in 76.583 kg sira. Primorske za¬ druge in prostovoljne planinske mlekar- nice so pa dobile 2,692483 1. mleka. Kako so je vporabile, o tem niso podale poročila. Računati pa smemo, da se je večina dobave porabila za maslo in sir, ker nimajo primorska društva onih pro¬ metnih sredstev na razpolago, ki so potrebna za oddajo mleka v naravi. Poglejmo še, kak da je materialen vspeh delovanja mlekarnic. O Kranjskem smo nekaj omenjali že poprej, ali tam se je šlo le za tem, da podamo dokaz, da se bolje vnovčuje mleko v naravi, nego v derivatih. In sicer so doseglo zadruge sledeče izskupilne cene za vsaki posa¬ mezni liter mleka: Vinarjev: 7, 8,9,9'5, 10, 10'5,10-11,11, 12,12 3,12'8, H Kranjske zad. 3 4 3 1 2D 1 1 4 5 1 l" 77- 44 Primorske „ - - 7 - 20 - - 2 - - - 1 30 ,, planšar. - -12 - 12.- 22 Najmanjša skupilna cena je bila torej 7 vinarjev, največja pa 14 vinarjev. Kranjske mlekarnice so izskupile pov¬ prečno po 99 vin., primorske pa 101 vin. 54’1% mlekarnic je izskupilo po 10,22 9% po 9,6-2% po 11 vinarjev, ostale mlekarnice pa cene, ki deloma presegajo omenjene, deloma so pa pod istimi. — I Srednja izskupilna cena litra mleka na Kranjskem in Primorskem skupaj je 10.07 vin., katera zaostaja mnogo za ono, ki jo daja osrednja dunajska mlekarna pri- j druženim zadrugam, namreč 166, kakor smo prej omenili. Za razmotrivanje nam preostaja še obseg obratne dobe poedinih zadrug, -j Obrat se vrši namreč bodisi skozi celo ! leto, ali pa obsega le del koledarskega leta. Razume se samoobsebi, da imajo . večjo važnost ona podjetja, ki delujejo skozi celo leto, nego ona, ki delujejo le skozi nekoliko mesecev. Uradna statistika nam nudi glede tega vprašanja sledeče podatke. Obratna doba je za 1. 1904 j obsegala pri zadrugah mesecev kranjskih primorskih 2, 3, 4, 4-5, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 12 - 1 3 - . 4. planšarnicah 6 18 - 3b 1 - - 2 8 3 1 36 3 Iz tega sklepamo, da imajo mlekar¬ nice na Kranjskem bolj značaj stalnega obrata, primorU« pa začasnega, kar po¬ trjuje prejšnjo našo trditev, da so se na Primorskem po prizadevanja potovalnega mlekarskega učitelja prelevile planinske mlekarnice v zadružne mlekarnice. Ad quid? to smo tudi omenili: subvencija. Kaj nam torej kažejo vsi statistični podatki, katere smo doslej omenili glede kranjskih in primorskih, kot dokazljivo slovenskih mlekarnic? Naša mlekarska, bodisi zadružna, ali prostovoljna društvena podjetja, so, kakor izkaže statistika, večinoma le ma¬ lega obsega, ker se omejujejo na omeje¬ no štev iio članov in na nizke deleže, vsled česar imajo investirane v premičnem in nepremičnem inventariju le zneske izpod 10.000 K skupno, kar omogoči pač razmerno ve^ji ročni obrat, a nasprotno onemogoči intenzivnejši, in vsled tega tudi lukrativnejši strojni obrat. Večina mlekarnic se peča le z izdelovanjem mlečnih derivatov (tnas’o, sir), le malo njih pa z donosnejšo prodajo mleka samega v naravi. Vsled tega je tudi pov¬ prečna donosna cena za slovenske za- - 31 — drnge tako nizka, da zaostaja za donos¬ nimi cenami drngih dežel. Za Kranjsko in Primorsko se izkazuje povprečna izskupna cena za en liter mleka v znesku 10 - 1 vin., dočim izkazujejo druge dežele višjo povprečnico, tako: Koroška 10'2, Solno- graško 105, Tirolsko 10 8, Šlezija 10‘9. Češko IM, Moravsko 112, Galicija 1P5, Štajersko 118, Nižjeavstrijsko 189 vin. Vsled tega postane očividna potreba, da se mlelarnice mejsebojno tako orga¬ nizirajo in centralizirajo, da jim bo mo¬ goče mlečne izdelke spraviti z boljšim vspehom na trg, nego doslej. Danes pri¬ pada 15 mlekarnic celjski zvezi, 32 ljubljanski zvezi. A s tako centralizacijo je mlekarnam malo pomagano, ker imajo te zveze večinoma le nadzorovalen po¬ men. Celjska zveza se z blagovnim po¬ slovanjem ne peča, ljubljanska pa posre¬ duje pač pri prodaji mlekarskih izdelkov svojih mlekarnic, a pri tem tudi ostane. Mlekarnicam pa je potrebna taka osrednja organizacija, katere glavni namen je tehnično ekstenzivno in lukrativno vso- vršenje mlekarstva kot takega. Tako vso- vršenje pa ne morejo nuditi ne celjska in ne ljubljanska zveza. Da mogoče vi¬ dimo, kako bi se dala tudi pri nas do¬ seči centralizacija, ki bi odgovarjala ne¬ posrednim razvojnim težnjam mlekarstva samega, poglejmo, kaj se je v tem oziru storilo drugje. Predno pa to storimo, naj nam bo dovoljena kratka opomba. Vsakdo mora priznati, da jo centralizacija za¬ družnih gospodarskih organizmov neob- hodno potrebna, a priznati mora tudi, da je potrebna decentralizacija, kajti le tako je mogoče rešiti interese posameznih organizmov, posameznih organskih skupin. So pa ljudje, ki se bojijo decentralizacije „kot hudič križa 11 , kakor že pravi naš narod, to pa iz jednostavnega razloga, ker bi po izvršeni decentralizaciji osrednji zavod kazal toliko poedinih organizmov manj v številu neposrednih pridružencev. Mislimo pa, da je vse eno, ako se izka¬ zuje neposredno toliko in toliko orga¬ nizmov, ali pa isto število organizmov posredno po vmesnih centralizujočih členih. Najpopolnejšo organizacijo v za¬ družno gospodarski smeri nudi nižje- avstrijska mlekarna na Dunaju, katera ima svoj sedež v XX. okraju, Hochsladterplatz št. 5. t. j. na zemljiščih komisije za vravnavo Donave. Udeležniki I. zadružnega shoda so imeli lepo priliko, da so si pod spretnim vodstvom načel¬ nika zadruge, deželnega odbornika F. pl. Pirko, in ravnatelja Franca HTmanna ogledali to mlekarno, ki more res služiti vsem za vzgled, kaj se da napraviti za¬ družnim potom na kmetijsko gospo¬ darskem polju. Ta zadruga je bila že koj s po- četka zasnovana na temeljih, ki so od¬ govarjali tehničnemu izkoriščanju do¬ bave mleka in izdelovanja mlekarskih izdelkov, izkoriščanju, ki je takoj obra¬ čalo največjo pozornost na dobavo prist¬ nega, čistega, svežega in vsem zdrav¬ stvenim zahtevam odgovarjajočega mleka. To spričuje v prvi vrsti organizacija nižjeavstrijski mlekarni podrejenih za¬ drug, kakor tudi zasnutje centrale same. Organizacija je namreč tako urejena, da so vse mlekarske zadruge po deželi le podrejene zadruge, ki nimajo samostoj¬ nega trgovskega obrata, nego imajo le nalogo vrediti in osredotočiti krajevno dobavo mleka. Vsaka taka „vaška“ za¬ druga ima posebno „mlekarnico“, stavbo, kjer se mleko racionelno shranjuje, z Uhlandovimi rešeti čisti in v ledu ohladi. Le malo zadrug ima na razpolago stroje, ki so potrebni za centrifugiranje in na¬ pravo masla. Racionelni strojni obrat, strojno ravnanje z mlekom se prepušča centrali sami na Dunaju. To je eminentno prak¬ tičnega pomena, ker je bilo prvič treba priskrbeti z najboljšim in tehniki najbolj odgovarjajočim strojnim aparatom cen¬ tralo samo, dočim so se taki stroški pri¬ hranili pri malih zadružnih organih na deželi; drugič, ker je bilo mogočo koncentrirati najboljši personal za teh¬ nično in za trgovsko stran mlekarstva v centrali sami, tako da so se omejili upravni stroški kar se je dalo, ker jih — 32 — nosijo vsi organizmi zaedno, mesto da bi nosili posamezni organizmi taka več ali manj velika režijska bremena ; in tretjič, ker se je koncentrirala v cen¬ trali trgovska prodaja mleka in derivatov, vsled česar se je onemogočila mejsebojna konkurenca poedinih zadrng, nasprotno pa omogočil enotni kupčijski nastop nižjeavstrijskega zadružnega mlekarstva. Mleko, ki se je nabralo po zadrngah na deželi, dojde vsaki dan na Dunaj po železnici v centralo, kjer se še enkrat filtrira, pasteurizira in močno shladi. Nižjeavstrijska mlekarnica na Dunaju je imela (koncem 1. 1905) 76 pridruženih mlekarskih zadrug, ki so vplačale vsaka en delež po deset kron za vsaki liter mleka, ki so ga povprečno izročevale centrali tekom leta. Ker pa izročajo za¬ druge povprečno 600 do 10.0001 mleka na dan, imajo tudi povprečno K 6000 do 10000 deležev, tako da znaša njih za¬ veza K 12000 — 20000. To so vsekakor visoke deležne vloge, ki z ene strani nudijo centrali denarna sredstva za obrat, katera rastejo sorazmerno z raz¬ vojem centrale same, z druge strani pa zainteresujejo podrejene zadruge pri podjetju ; skrbeti morajo, da zavod na¬ preduje, ker bi sicer same bile najbolj prizadete. Deležev pa zadruge tudi ne morejo kar ako odpovedati, ker traja odpovedna doba iy 2 do 2 1 | 2 leta, tako da mora centrala priskrbeti drugi vir za dobavo mleka v slučaja, da izstopi ena ali druga zadruga. Ako premislimo, da imajo zadruge prilično 600 kmetovalcev za svoje člane, ki imajo zopet v svoji lasti 8000—9000 krav, in da znaša dnevna dobava mleka centrale na dan okoli 44000 I, potem nas mora pač navdajati rešpekt pred tako krasno, mogočno in svojega cilja jasno se zavedajočo organizacijo. Centrala pa vpliva tudi na izbolj¬ šanje mleka in njegovih derivatov, ker ima svojega posebnega mlekarskega nad¬ zornika. Naloga tega je namreč stalno nadzorovanje hlevov, pašnje in krmljenja krav, ravnanje z mlekom pri molžnji in pri transportu ter pri hlajenju v nalašč za to napravljenih ledenicah. Centrala ima sedaj 82 takih ledenic po deželi. Za omogočitev takega pravilnega poslovanja je bilo pač treba velikih in¬ vesticij. Ali bolje je investirati velike svote denarja za podjetje večjega obsega in natančno določene obratne smeri, ki mora biti donosen, nego investirati ne¬ zadostne svote ali neprimerne za pod¬ jetje, ki bi le hiralo in ne moglo izvrše¬ vati svojih gospodarskih nalog. Kar se tiče zadrug-mlekarn po de¬ želi, nabirajo te del potrebne glavnice iz deležnih in drugih prinosov svojih članov. Delež znaša na vsako kravo po K 10—, zaveza pa je tu dvajsetkratna, tako da garantira član z vsakim de¬ ležem po 200 K. Člani imajo povprečno 2 kravi, torej povprečno tudi K 400 za¬ veze, in ako vzamemo v ozir, da šteje povprečno vsaka mlekarska zadruga 66 članov, reprezentira potemtakem vsaka garancija okroglih 27000 K, kar je pač dovolj za napravo mlekarnice in za ob¬ veznosti zadruge nasproti članom in osrednji zadrugi. Poslednja je pa za svoje terjatve popolnoma osigurana, ker se vrši vsa prodaja dobave mleka poedine zadruge skozi centralo samo. Celotno nadzorovanje je pa tako urejeno, da ne more zadruga prevzeti obveznosti brez vednosti centrale. Mlekarnice se zidajo po enotnem načrtu, katerega je izdelala centrala; potrebno svoto za gradnjo posodi „Zadružna osrednja bla¬ gajna 11 na Dunaju proti nizkim obrestim in primerni amortizaciji na priporočilo nižjeavstrijske mlekarne. Centrala se je ustanovila 1. 1899 s podporo c. k poljedelskega ministerstva in nižjeavstrijskega deželnega odbora. Stroški so znašali K 531.328, in sicer se je porabilo K 52.218 za stavbišče, K 241.138 za stavbo in K 237.972 za opravo. Poslovanje se je pričelo 1. 1900 in je bilo začetkoma, kakor priznava poročilo mlekarne same, ne posebno srečno. Še le ko je meseca avgusta pri¬ šel k zadrugi kot ravnatelj Franc Hof- mann, je zadobila zadrnga oni srečni razvoj, ki ji je pomagal do današnje vi¬ šino in gospodarske važnosti. Opisati moderno uredbo mlekarnice na splob, posebno pa njene mašinerije, je tu nemogoče. Dovolj bodi omenjeno, da ima vzorno strojno opravo za oči¬ ščenje in pasteuriziranje mleka, za na- polnjenje steklenic, čistilne stroje za steklenice, stroje za izdelovanje masla, za izdelovanje ledu za lastno dobavo, 76 konj in transportnih vozov, 75 filijalk itd., ter okoli 300 uslužbencev. Dobila je ta mlekarna 1. 1905 od 76 zadrug 12,836.501 litrov mleka (dnev¬ no povprečno 35.170 litrov) in 105.591 kg masla. Za vsaki liter je izplačala či¬ stih 16571 vin. prosto Dunaj. Pov¬ prečna tolšča mleka je znašala 3 70% in sicer se je gibala pri posameznih za¬ drugah med 3 499 in 4’2. Zadruga plačuje mleko po odstotkih tolšče. Celotni pro¬ met pri 73 podružnicah in raznih od- jemnikih na debelo je znašal K 3,083 525, režijski stroški pa 4003 vin. za vsaki liter mleka, dočim so znašali 1. 1904 430 vin. Deleži zadrug znašajo pri cen¬ trali K 286 020, ki se obrestujejo po W/o. dočim je zaveza, kakor smo prej omenili, dvakratna. Zadrnga je imela, kakor vsako tako na veliko zasnovano podjetje, iz začetka precej težav, a trezno in izkušeno vodstvo je kmalu premagalo težave. Danes je ta zadruga zelo važen in odločujoči faktor v zadružni organizaciji nižjeavstrijskega kmeta. Tako zadrugo, dasi no tako veliko, bi si morali želeti mi Slovenci v Trstu ! Nekoliko drugačno organizacijsko sliko nam nudi gorenjeavstrijska dežela. Kakor na Nižjeavstrijskem, tako ima tudi tukaj dežela nadzorovalne agende, zato ni čudo, ako so v obeh deželah prisko¬ čili na pomoč deželni odbori zadružni organizaciji na splob, posebej pa še mle¬ karski zadružni organizaciji. Karaliteristično je za mirnega in neprizadetega opazovalca dejstvo, ki se sicer ni pojavilo samo v teh dveh deže¬ lah, nego sploh povsod, kjer je imela zadružna organizacija nalogo, da izpod¬ rine nepotrebno in deloma tudi nepošteno posredno trgovino. To dejstvo je namreč težki začetni razvoj gotovih zadružnih oblik, ki je skoraj povsod spojen sprva tudi z znatnimi izgubami. Te so večinoma odvisne od prenapetih pričakovanj glede takojšnjih uspehov gospodarskih orga¬ nizacij, uspehov, ki se navadno ne mo¬ rejo takoj pojaviti. Kar je tudi naravno, zakaj posredna trgovina se ne da kar tako izpodriniti in porabi vsa mogoča sredstva, da bi se vzdržala, dasi čuti, da mora prej ali slej zapustiti bojišče, da mora podleči naravnemu gospodarskemu razvoju, ki samoobsebi izločuje nepo¬ trebne člene gospodarskega obratovanja, zbližuje potrošnika in priddovalci di¬ rektno, brez vmesnih posredovalcev. — Trgovina v pravem smislu se ne bode dala izločiti nikoli, pač pa se dado izlo¬ čiti — rekli bi — kramarji, ki živijo nezasluženo vsled posredovanja med poljedelcem in konsumentom, oškoduje enega in drugega. To dej tvo more opazovalec naj¬ bolje videti ravno pri trgovini z mlekom in z mlekarskimi izdelki. Kjer se pojavi samostojna, poljedelska, na zadružni po¬ dlagi sloneča organizacija, katere namen je boljše vnovčenje mleka in njegovih izdelkov za producenta, ob enem pa iz¬ boljšanje istih in znižanje cen za kon- fumente, seveda oboje na škodo vmesnih trgovskih členov, tam se pojavi tudi odpor zadnjih, ki pa morajo podleči in dejanski tudi podležejo. Zadružna orga¬ nizacija pa mora spočetka žrtvovati znatne svote, da pridobi in pouči kmeta, ki se da prav lehko premotiti od trgov¬ cev, ker ne pozna njih lokavosti; in da nadalje si osigura ono množino mleka, ki jamči za vspešni razvoj zadružne oblike. Tako je nižjeavstrijska mlekarska zadruga prve leta precej žrtvovala, tako se je vršilo pri dolenjeavsrijski centralni prodajni zadrugi za čajno maslo v Schiir- ding-u, tako se sedaj vrši pri osrednji 5 zadrugi na Tirolskem, bi se ravno nahaja v sanaciji. Ali povsod je bilo treba podpore j od strani onih faktorjev, ki imajo nalogo čuvati in pospeševati gospodarski razvoj širših državotvornih slojev, in ti so poljedejsko ministerstvo in deželni za- stopi. C tali smo zadnjič, kako da se je ustanovila nižjeavstrijska mlekarna z ve¬ likimi podporami obeh faktorjev, čitali bodemo danes, kako je bilo v tem oziru pri gorenje avstrijski osrednji mlekarski zadrugi. To je važno, kajti to nam naj¬ bolj 'lustrira delovanje deželnih zastopov drugod in pri nas — na Slovenskem. Na Gorenjemavstrijskem je pričela skupna prodaja centrifagiranega masla, katero so pridobivali kmetje, že I. 1900; do prave, na širši podlagi sloneče orgj- nizacije, pa se je prišlo šele 1. 1902 ko se jo ustanovila osrednja zadruga za pro¬ dajo masla v Schardingu. Ta zadruga je takoj s početka plačevala diažje cene za maslo, samo da je pridobivala kme¬ tovalce za organizatorično svojo idejo, in je tudi — doplačevala, tako da bi prišla v propast, ako bi tako nadaljevala. Kajti včasih je več plačevala za maslo dobaviteljem, nego je dobivala sama od svojih odj malcev. Nje za lastno glav- nično renlabiliteto sicer slabi vspeh, pa je prišel vendar v korist poljedelstvu na sploh, ker so bili trgovci primorani vsled konkurence povišati cene za maslo, še posebno pa v takih krajih, kjer so ho¬ teli onemogočiti nastop mlekarskh za¬ drug. Deželni odbor, ki izvršuje, kakor omenjeno, tam revizijsko pravico, je takoj posegel energično vmes, saniral zadrngo ne le s podporam 1 , arnpak tudi s tem, da je provociral regulacijo nakup¬ ne cene z ozirom na prodajno, in odpravila sploh direktno plačevanje masla, nasprotno pa uvedla naplačevanje, dočim se vrše doplačila na podlagi upravnega vspeha, bilančnih podatkov. Danes ima zadruga 11 mlekarskih zadrug za svoje člane, ki so vse previ- dene s strojnim obratom, in so vse 3—4 ure daleč od Linča. Za vse naprave se je porabilo 366.049 K 84 vin., tako da je stala povprečno naprava poedino zadruge 33.277 K. Najceneja je bila ona za K 20.847, najdražja pa ona za 44.793 K, ki ima pa ob enem tudi hla¬ dilnico. Teh 11 zadrug je imelo koncem 1. 1903 (glasom podatkov deželnega na 1- svetnika Viktorja Kerblerja) 1074 članov, ki so skupno izročili zadrugam tekom istega leta okrog'ih 8000.000 litrov mleka, iz katerih se je napravilo okroglih 321.000 kg masla. Centrala plačuje po¬ vprečno po 2 K 10 v za vsaki kilo ; prodajna cena, ki je prvotno znašala 2 K za vsaki kilogram, znaša sedaj po¬ vprečno 2 K 30 v, za finejše maslo znaša celo 2 K 60 do 2 K 80 v. Obža¬ luje se le, da ne znajo še vse mlekarske zadruge izdelovati maslo finejše kako¬ vosti. Stroški so znašali pri centrali (zač( tkom 1. 1903) 25 do 30 vinarjev pri kilogramu, sedaj pa le 15 do 20_ (za¬ četkom 1904). Trgovska oddaja je zelo živahna in obsega lu in inozemske dežele. Zadruga vsekakor napreduje oči- vidno in je veliko koristi ne le z > po¬ ljedelce, ki so tej organizaciji pridruženi, nego tudi onemu delu njih, ki niso pri¬ druženi. Centralizacija prodaje masla je bila za Gornjeavstrijsko ne le srečna, nego tudi potrebna ideja, zak)j izločila je nepošteno posredno trgovino, izločila ie mejsebojno konkurenco mlekarskih zadrug, ker je prevzela sama celotno in direktno oddajo izdelkov teh zadrug, zaedno pa je bila v stanu vplivati na vso- vršenje masla samega. To pa je bilo mogoče le vsled tega, ker sta tej akciji dali mrralno in ma¬ terialno podporo država in dežela. C, kr. poljedelsko ministerstvo je dovolilo za mlekarsko organizacijo na Gorenjeavstrijskem sledeče podpore : Brezobrestno posojilo 20.000 K za cen¬ tralo v Scbarding-u; letni donesek 3000 K za mlekarsko preiskave, zaenkrat za 3 leta; donesek 2000 K k plači poslov¬ nega voditelja centrale, podporo 4000 K 35 - za centralo in podporo 30,000 K za mlekarske postaje. G jrenjeavstrijski dež. zbor pa je dovolil centrali v Scha^ding-u 2000 K k( t donesek k plači trgovskega voditelja, in podporo 20.000 K v pokritje preostajajočega obratnega primankljaja. Ta podpora je vračljiva v 4 lcbh s 4°/ 0 obresti. Deželni odbor je bil pooblaščen, vporabiti znesek 10.000 K za I. 1903 za podpore gorenjeavstrijskim mlekarskim zadrugam. Razun tega se je dovolil mle¬ karski organizaciji kredit v zadovoljivi meri (tedaj do J / 4 milijona) pri gnrenje- avstrijski zadružni centralni blagajni proti 4% obrestovanim (Po podajkih ra¬ čunskega svetnika Pillwein-a. Žal, da nimamo novejš ; h podatkov.) Da se splošno vpliva na izboljšanje kakovosti masla, je nastavil deželni odbor posebnega mlekarskega nadzornika. S takimi podporami se pač da marsikaj napraviti. Ako bi jih imeli tudi mi v tej meri. moglo bi se misliti tudi pri nas na ustanovitev take mlekarske centrale v Trstu in Reki, ker na ti dve mesti gravitira ravno naše kranjsko in primorsko mlekarstvo. Državnih podpor bi se že dalo kaj d srni, ali bi se pa dalo doseči tudi deželn h, je dvomno vprašanje. Kaj je n. pr. dal kranjski deželni zbor, razsvetljuj sledeče poročilo deželnega odbora, ki ga posnamemo iz poročila o mednarodnem zadružnem kongresu v Budimpešti iz I. 1905 : Leta 1897 1898 1899 1900 1901 1902 1903 Mlekarnicam 1 3 5 9 9 5 5 V 7 letih Podpora K 1000 „ 2040 „ 1860 „ 4625 „ 4600 „ 1870 „ 1800 torej E 18795 tako da je dobila vsaka mlekarnica po¬ vprečno K 481 podpore, kar seveda ni posebno veliko. Deželni odbor kranjski je poleg tega nastavil 1. 1903 še poseb¬ nega mlekarskega in sirarskega strokov¬ njaka z letno plačo K 2425'64. Goriški deželni zbor je naklonil mlekarn ; cam tudi nekaj, sicer ne posebno znatnih podpor, o katerih pa ravno v trenotku, ko pišemo, nimamo pravih podatkov na razpolago. Poleg navedenih mlekarskih srednjih zvez na Dunaju za nižjeavstrijske in v Sclardingu za gorenjeavstrijsko mlekar¬ ske zadruge zasledimo enakovrstne mle¬ karske osrednje zadrnge še v Brnu, C"lovcu, G-adcu, Iuomostu, Berolinu, Kodanju, Budimpešti in drugod. Pri nas na Avstrijskem je največ mlekarskih zadrug na G >renjeavstrijskem, Tirolskem in Predareiskem, zatem na Nižjeavstrij- skem, Češkem, Moravskem in pri nas na Slovenskem. Vsekakor so pojavlja povsod rastoče zanimanje za mlekarstvo kot važno panogo kmečkega gospodarstva. Istočasno se razvija tudi združevanje za eksploatiranje mlekarstva v posebnih mlekarskih zadrugah, in vsporedno s tem', v posebnih zvezah za mlekarske zadruge. Ta razvoj je naraven in odgo¬ varja gospodarskemu izšolanju in na¬ predovanju kmetovalcev. Ozirali smo se doslej le na mle¬ karske zvezne, organizacije na Dunaju in v Schardingu, ker so baš te najbolj tipične in vzorne za razvoj mlekarstva v naši državi. A mi smo glede mlekar¬ stva v Avstriji še le v povojih in nam je treba še mnogo delati, da pride mle¬ karstvo naše na ono višino, ki mu gre. Sicer no bodemo dosegli nikoli drugih držav glede množine izdelkov in izvoza, vsekakor bi se pa tuli nam odpr'i mnogi trgi, v katere bi lahko izvažali naše mtslo in druge derivate mleka. Izmed mlekarskega zadružništva drugih dežel ozrimo se še k sklepu na madjarsko in dansko zadružništvo, in smer na prvo, ker je posledica agilatoričnega delovanja madjarskega poljedelskega ministerstva, na drugo pa, ker tvori najbolj razvito mlekarsko zadružništvo sploh. Prva mlekarnica na zadružni pod- | lagi na Ogrskem se je ustanovila po vplivu 5 * — 36 poljedelskega ministerstva 1. 1883 v Bu dimpešti. V početku je štela 51 članov s 116 deleži po 800 K, koncem 1. 1903 pa 83 članov s 431 deleži. Člani so po večini veleposestniki, ki imajo svoja po¬ sestva v bližini mesta, tako da morejo vsak dan pošiljati mleko v mesto. Za¬ druga se je obnesla in napreduje vidno in vspešno. L. 1903 je dobivala že okroglih 12 milijonov litrov mleka. To je bil prvi poizkus, katerega je naredila vlada v tem oziru. V novejšem času pa je počelo po¬ ljedelsko ministerstvo obračati posebno pozornost kmečkim proizvajalnim in prodajnim zadrugam, osobito pa mlekar¬ skim. Prvo tako kmečko mlekarsko za¬ drugo je ustanovilo 1. 1894 v B tranyovem komitatu. Mlekarsko zadružništvo se je pričelo razvijati najprej na južnem Ogrskem, odkoder se je potem razširilo preko cele države. Ta razvoj se je vršil čudovito hitro. To nam kažeta že samo ta dva podatka: L 1897 je bilo na Ogrskem le 34 mlekarskih zadrug s 2767 člani, ki so imeli 5937 krav, 1. 1903 pa že 517 zadrug s 50450 člani, ki so imeli 94664 krav. L. 1897 so predale te za- zadruge izdelke iz okroglo 5 milijonov litrov mleka v vrednosti 600.000 kron, 1. 1903 pa izdelke iz nad 88 milijonov litrov mleka v vrednosti nad 10 milijonov kron. Tudi tukaj imajo posamezne za¬ druge nalogo le nabirati mleko., dočim je poverjeno izdelovanje masla posebnim osrednjim, na zadružni podlagi slonečim zadrugam. Prva taka osrednja zadruga se je ustanovila 1. 1899 v Temešvaru, in sicer se ji je priklopilo 59 mlekarskih zadrug. V naslednjih dveh letih so se ustanovile take centralne mlekarne še v Szabadki, Ujvideku, Dombovaru in Vesz- premu. Osrednje mlekarne same izde¬ lujejo že nad 1 milijon kg masla, katero se skoraj vse izvaža. Poznejših podatkov sicer nimamo, a da razvoj ne nazaduje, o tem smemo pač brezdvomno biti pre¬ pričani. Sicer mora biti razvoj povoljen, ker mu gre vsestransko na roko vlada sama, ki je zadružništvo sploh v letih 1897/1903 porabila 2,600.000 K podpor. Budget I. 1904 je navajal 12,000.000 K za pospeševanje zadružne prodaje polje¬ delskih produktov, tako da je odpadalo le za mlekarstvo 2,000.000 K. (To poro¬ čilu J. Mailatha, člana magnetske zbor¬ nice.) Dočim je na Madjarskem vlada na¬ ravnost negovala poljedelsko, in ž njim mlekarsko zadružn štvo, je dansko mle¬ karsko za iružništvo samoniklo in doseglo vso kar je storilo le s svojim lastnim, vztrajnim delovanjem. Dansko mlekarstvo je najbolj razvito na vsem svetu, zato služi vsemu mleki r kemu gospodar tvu za vzor. L 1904 je bilo na Danskem 1057 mlekarskih zadru', ki so štele okroglo 150.000 članov. Zadrugam so izročili po¬ slednji 42500.000 kvintalov mleka, iz katerega so te izdelale 1580.000 kvin¬ talov masla v približni vrednosti 150 milijonov kron. Da je mlekarstvo skoraj v celoti združeno, razvidimo takoj, ako pomislimo, da je poleg navedenega šte¬ vila na zadružni podlagi slonečih mlekarn le še 188 r.ezadružnih mlekarskih pod¬ jetij, ki imajo pa le malo dobavo mleka (povprečno od 100 krav), in 63 domi- nialnih mlekarn na veleposestvih, kjer vršijo zakupniki mlekarski obrat z mle¬ kom lastnih krav. L, 1903 je izvozila Danska 1,580.000 kvint, masla v približni vrednosti 150 milijonov kron, samo od tega pa 95% na Angleško. Angleška je tako pokrila 43 44% svojega uvoza na maslu samo na Danskem. Kaj pomeni tak izvoz, o tem menda ni treba izgubljati veliko besed 1 . Kakor je pa z ene strani pro¬ izvajanje združeno v nižjih organizmih, vendar nedostaja na drugi strani pra¬ vilna centralizacija prodaje masla. Zvez je sicer danes na Danskem že precej, a nimajo enotnega nastopa, enotnega de¬ lovanja. Deloma je temu kriva slaba iz¬ kušnja s prvo tako centralno organizacijo, deloma pa lehkota, s katero se spravi maslo v detaljno razprodajo na Angleško. 37 Angleška je prvič zelo blizu Danske, drugič pa zelo potrebuje masla, kar je v zvezi z značajem angleškega hranjenja. Eu sam ponesrečen poizkus v zadruž- niškem življenju, ki naj ga sicer pro- vzročijo katerisibodi vzroki, učinsuje zavirajoče na ostali zadružni razvoj skozi desetletja in desetletja. Masa nam¬ reč ne more in tudi noče razumeti, da je uspeh in neuspeh gospodarskih naprav le rezultat gospodarskega procesa, na katerega sicer mnogo upliva delavnost in sposobnost upraviteljev podjetja. Prvo zadrugo za direktni izvoz masla je ustanovil 1. 1888 pravosodni minister M. A. Alberti pod imenom „Danmarks Landmoens S.noreksport Fo- rening“. (Danska zveza poljedelcev za izvoz masla). Začetkoma je štela zveza 400 pridruženih zadrug, 1. 1901|3 pa le še 84. Povod padanju števila pridruženih zadrug je bila precejšnja izguba pri po¬ slovanju, katero je provzroeilo nespo¬ sobno vodstvo zveze. Pri v em tem je zveza še precej velika, ker jo izvozila 1. 1902|3 za 13 milijonov kron masla na Angleško, tako da je nanjo pripadalo 14°/ 0 vsega tozadevnega izvoza. Zadruge so navezane izročiti zvezi vse maslo, katerega pridelajo, razun onega, katerega člani doma porabijo, in onega, ki se prodaja na drobno v okrožju 7V 2 km vsake poedins zadruge. Predsednik zveze je istočasno njen rav¬ natelj in dobiva za ta svoj posel kot plačo VlO čistega dobička. Ostali dobiček se porazdeli med posamezne zadruge z ozirom na množino izročenega masla. Nepovoljne začetne izkušnje s to zvezo so s : cer nekoliko časa ovirale pojav enakih zvez, a ne zavirale, kajti 1. 1895 so se ustanovile dve centralni zadrugi, in sicer v Svendborgu na Fin¬ skem otoku in v Eibjergu na Jitlandskem otoku. Prvi je ime „Sydfynske Land- moends smoreksport Forening“ (Južno- flnska poljedelska zveza za izvoz masla), drugi pa „Dansk Andels Smorpafekeri" (Danska zadružna posredovalnica za ma¬ slo). Prva šteje 25 pridruženih mlekarskih zadrug s 3300 člani, druga pa 20 di¬ rektnih članov, poleg tega še dve eks- portni zadrugi, ki jih tvorijo 15 mle¬ karskih zadrug. V kupčijski zvezi je še ta centrala z drugimi , 25 'mlekarskimi zadrugami. Centrala v Svendborgu razpošilja maslo dvakrat na teden, in sicer na svoje stroške, ki znašajo povprečno 22 vin. za vsakih 100 kg Kakor hitro dospe maslo v kleli centrale, se okusi, kla¬ sificira, tehta in razpošlje^. Pošiljatve gredo na Angleško, kjer se vrši raz¬ prodaja na drobno potom 1200 do 1300 detaljnih trgovcev. Maslo se plača za¬ drugam po števila točk, katere je do¬ seglo pri pokušnji. Oie mlekarske za¬ druge, katerih maslo presega povprečnico za eno točko, dobijo posebno nadpiačilo nad tržno kodanjsko ceno, in s'cer Vs ore za vsak funt (y 3 vin. za vsak kg). Člani te zveze pa pridobivajo nad 45 milijonov kg mleka. Največja in najvažnejša zvpza na Danskem pa je Smorpakkeri v Eibjergu na otoku Jitland, kar je samoobsebi umev¬ no, ker ima ta otok zelo ugodne zveze z Angleško: 1 y 4 dnevne parohrodne route vežejo Esbjerg z Ha^vichem, H iliom in N(wcastlem. L. 1902|3 je razprodala ta centrala 3,600 000 kg masla v približni vrednosti 7 milijonov kron, in je dosegla za svoje maslo povprečno ceno 251 K za vsak kilogram. Čisti dobiček omen¬ jenega upravnega leta je znašal 88000 K, tako da je zveza razdelila med svoje zadruge še n°dplačilo 2 l / 2 ore za vsak funt. Kakor pa že ime kaže, se ta zveza ne peča samo z vnovčenjem pridelkov svojih članov, nego goji sploh trgovino z maslom. V 5 pozimskih mesecih raz¬ pošilja naravnost naprej maslo svojih članov v sodčkih po 25 kg, v 7 poletnih mesecih pa klasificira maslo, katerega dobi od svojih zadrng, ga pomeša, reže v komade po 1 angleški funt in opremi s potrebno obliko za razprodajo. Enake zveze so se še ustanovilo za srednje Jitlandsko v Horsensu, Aalborgu in Vlborgu. Dansko maslo je vsled tehnično zelo razvite pridobitve, vsled svoje okus¬ nosti in trpežnosti zaslovilo, ni čuda torej, ako so špekulanti pričeli vvažati na Angleško vse mogoče slabe izdelke pod naslovom danskega masla. Da se tako početje, za dansko kupčijo vsekakor škodljivo početje, onemogoči, se je usta¬ novila 1. 1900 v Kodanju posebna za¬ druga, katera je imela edini namen, da doseže registracijo posebne znamke za dansko maslo, tzv. Lur znamko, katero sme nositi edino le maslo, izhajajoče iz danskih mlekarskih zadrug. Ta zadruga priskrbi pridruženim zadrugam sode, ki imajo vžgano dotično znamko in še po¬ sebno številko za vsako zadrugo posebej, tako da je omogočena zelo stroga in na¬ tančna kontrola. Tej zadrugi je pristopilo do leta 1904 1240 mlekarnic. torej 90° 0 vseh danskih mlekarskih podjetij, kar dovolj osvetljuje potrebo skupnega go¬ spodarskega nastopa pri prodaji tako važnega poljedelskega produkta. Kar nam dopade na danskem mle¬ karskem zadružništvu je to, da je sa- morastlo. Ni ga vodila dobrotljiva roka vlade, ni vživalo gmotnih podpor, in se je vendar tako ogromno razširilo in raz¬ vilo. Danska vlada namreč ne podpira zadruge kot take, pač pa podpira polje¬ delstvo. Izdaja pa danska vlada za po¬ speševanje mlekarstva sledeče podpore: 1. za pospeševanje racionelne molžnje Mk 15560. En del tega zneska odpade za plačo strokovnega učitelja, ostanek pa za prirejanje poučnih tečajev o molžnji po celi deželi. 2. Za statistične podatke o mlekarstvu Mk 10000. S tem zneskom se plača posebnega statistika, katerega naloga je zbirati tedenska po¬ ročila o cenah, ki se plačajo za maslo, in sestaviti razkazo o stanji mlekarstva. Vsaka zadruga, ki vpošilja podatke, do¬ biva en izvod teh poročil. Sedaj je vde- leženih pri tem polovica zadrug. 3. Pri¬ spevek h kontroli kurjave pri zadrugah po posebnem strokovnjaku Mk 1120. 4. Prispevek za prirejanje razstav za maslo v zneskuMk 4440, nadalje za plačo, pi¬ sarniške in potovalne stroške 4 okrajnih izvedencev za mlekarstvo v znesku Mk 14000. 5. Plače, pisarniške in potovalne stroške za poljedelske atašeje v Londonu in Hamburgu v znesku Mk 28880. Ti ata¬ šeji so s e izkazali v praksi kot z do koristni. 6 Prispevke mlekarskim uradnikom obeh spolov za izpopoljenje njih znanja in povečanje njih izkusiva v mlekarski stroki v znesku Mk 22220, vsega skupaj torej letnih Mk 96220 samo za mlekarstvo. * Delo, razvoj je življenje, stagnacija pa smrt, mirovanje nazadovanje. Gos¬ podarski organizem, ki ne stremi več za izpolponitvijo, za napredkom, nazaduje, propada. Ako pa velja to za posamezni organizem, koliko bolj velja še za celoto, za skupino organizmov. Da se nahaja mlekarska gospodarska organizacija pri nas na Avstrijskem v stagnaciji, tega ne moremo trditi, ker vidimo vedno, da teži za izpopolnitvijo, za tesnejšim zdru¬ ženjem. Koncem meseca januarija 1904 se je vršil na Dunaju na poziv c. k. kme¬ tijske družbe I. avstrijski mlekarski shod, katerega se je udeležilo preko 400 oseb iz vseh pokrajin naše države. Glavni in najvažnejši sklep tega shoda, ki je pre- tresoval splošne tehnično-gospodarske razmere mlekarstva v Avstriji, je bil pač ta, da se je ekleniio ustanoviti „Stalni mlekarsko-gospodarski odbor za Avstrijo” s sedežem na Dunaju. Naloga tega stal¬ nega odbora, kateremu pripadajo naj¬ boljši strokovnjaki iz javnih zastopov in iz prakse, in kateri mora zborovati vsaj enkrat na leto, je proučevanje vseh vprašanj, ki se tičejo mlekarstva, bodisi s tehničnega stališča, bodisi s splošno gospodarskega, združevalnega, poučnega ali kateregakoli drugega stališča, samo da služijo v povzdigo mlekarstva samega. Stalni odbor je od tedaj imel več precej dolgih sej, v katerih se jo razpravljalo o naravnost izredno važnih referatih. Del Uh razprav se je že obelodanil v po¬ sebnem poročilu, ki je za strokovnjaka, bodisi z ožjega mlekarskega stališča, bo- - 39 diši s splošnostnega zadrnžniškega sta¬ lišča izredno zanimivo in poučno. I. av¬ strijski shod je temu stalnemu odboru začrtal pot svojega delovanja in mu podal še posebej — rekli bi „gebundene Marschroute“ — dve za enotnost mle¬ karskega zadružništva zelo važni vpra¬ šanji v proučevanje in takojšnjo rešitev: 1. v koliko je naš zadružni zakon iz I. 1873 potreben n firme, da odgovarja sedanjim potrebam in razmeram mlekar¬ skega zadružništva? 2. ali je potrebna ustanovitev posebne mlekarske centrale za celo državo, in bodi li udanovljena kot samosvoj organizem ali kot oddelek že druge za celo državo obstoječe zveze? Posebno drugo vprašanje je izzvalo že pri mlekarskem shodu precejšnjo debato. Meritoričen sklep glede tega vprašanja pa se je prepustil stalnemu odseku mle¬ karskega odbora, ki je v seji plenuma odbora z dne 24. januvarija 1905 na predlog referenta ravnatelja dr. Tol- linger-ja sprejel sledeči sklep: „M!ekarsko-gospodarski odbor pri¬ poroča, da se mlekarske zadruge v po¬ sameznih deželah, ako treba tudi v po¬ sameznih delih dežel, združijo v zveze, ako ne smatrajo, da so njihove koristi zastopane zadostno v že obstoječih po¬ ljedelskih zvezah ali korporacijah. „Pri ustanavljanju mlekarskih zadrug naj se vzamejo kot temelj v ozir za¬ družna načela, ki so splošno potrebna za pravilno in zajamčeno delovanje, in naj velja izpolnitev trov pravičnosti, člove- čanstva in solidaritete nalagajo državi nove dolžnosti v interesu varstva delav¬ skih razredov . .. Ona mora pospeševati, da se dvignejo delavski razredi na višji nivč civilizacije in blagostanja," je re¬ kel francoski grof de Roqaigny v svojem referatu glede državne pomoči pri zadruž¬ ništvu na VI. kongresu mednarodne za- drnžne alijance. Važnost kmečkega stanu nočemo nikakor pretiravati, vendar pa je treba priznati, da je vrelo, iz katerega zajemajo svoje fizične in moralne sile vsi drugi stanovi v državi. „Med delavskimi stanovi je najvaž¬ nejši kmečki stan, ker neposredno iz 7* r -52 - zemtje prideluje stvari, ki se nekaj takoj pooživajo, nekaj pa po drngih stanovih pretvarjajo in izpreminjajo. Ker imajo pa vse stvari svoj izvor v zemlji, ki jo ne¬ posredno obdeluje kmet, zato je kmečki stan temelj vsem drugim proizvajajočim stanovom, najvažnejši med njimi, kakor smo rekli,“ pravi dr. Krek („Načelo gos¬ podarskega liberalizma v razpadu 4 *. „Ka- toliški Obzornik 44 1898). „S socialnega stališča ne stoji vrednost poljedelskega prebivalstva v številnosti, nego tudi v tem, da je kmečki narod neizčrpno vrelo, ki obnavlja vse društvene razrede. S po¬ litičnega stališča je kmečki element ono silno, zdravo narodno jedro, ki čuva na¬ rodni individualizem, in je zato tudi naj¬ bolj žilav element za ohranitev države, 44 pravi Fr. Milobar („Izabrana poglavja iz na- rodnoga gospodarstva 41 , Zagreb 1903, str.5). Baš radi tega vidimo, da se država vedno naslanja na kmečki stan in da ga neguje, razmeram in nazorom časa pri¬ merno. Kakor hitro je pričela borba za nadvlado med državno idejo in fevdaliz¬ mom, med absolutistično monarhijo in plemstvom, je začela vlada vpoštevati kmečki element kot najtrajnejši in z ozi¬ rom na državotvorno silo fizično naj¬ sposobnejši državni kontingent. Izid borbe med plemstvom in državo je prinesel kmetu osebno svobodo, svobodo prese¬ ljevanja in olajšavo ženitve, plemstva pa iztrgal tozadevno neomejeno odločevanjo in nasilstvo. Več je dala kmetu ustava, plod revolucije 1848. leta, zakaj dala mu je zemljo, 1. 1868. pa mu je dalo tudi pravico, da sme prosto razpolagati s svo¬ jim zemljiščem, „dalo mu je svobodo prodajati, razkosavati, zadol¬ ževati kmečka posestva, 44 kakor pravi dr. Krek. Absolutizem 18. stoletja je torej vtisnil poljedelstvu pečat fizične svobode in človeške enakosti, liberalizem druge polovice 19. stoletja pa pravne in gospodarske enakosti. „Časi go zginili, v katerih so večidel le bogatini, mogočniki in ljudje tako imenovanega žlahtnega stanu prve pravice imeli .. . Zdaj smo vsi enaki pred postavo, 44 so navdušeno pisale 1.1849 naše „Novice“. Kmet tlačan, servilizma prepojeni brezpravni podlož¬ nik, je postal svoboden, enakopraven član države, družbe : to je velika soci¬ alna reforma, katero nam je prinesla liberalna doba preteklega stoletja. Ali „človek je družno bitje, 44 pravi dr. Krek. Kot tak pa se mora zavedati, da nima le terjati pravice od družbe, nego da mora nositi in spolnovati tudi dolžnosti, katere mu nalaga družba kot taka. Prvi pogoj družabne ideje pa je, da podredi posameznik svoje individu¬ alne koristi koristim skupnosti, družbe, ki so istočasno tudi koristi posameznega člana družbe. Liberalizem je prinesel kmečkemu stanu marsikaj dobrega, a tudi mnogo slabega. S svojega individualističnega sta¬ lišča je poznal le posameznika, individna, in njegove individualne koristi, zato je tudi zahteval neomejeno svobodo. Kmetu je prinesel liberalizem re3 zlato svobodo, a kaj, ko ni vedel, kaj in kam bi ž njo: našla ga je politično nepripravljenega, gospodarsko neizšolanega. Rekla mu je : sam svoj si gospodar, tvoja je zemlja, razpolagaj ž njo, kakor ti drago ; obdeluj jo, razkrojuj in delaj ž njo, kar hočeš: nikdo ti ne bode branil, nikdo kratil ti neomejene svobode! In pustila ga je sa¬ mega, svobode zlate pijanega. Kmet pa je gospodaril in zagospodaril, zakaj danes je že samo avstrijsko posestvo zadolženo za 65% svoje vporabne vrednosti; zem¬ ljišča razkrojeval je tako dolgo, da je danes avstrijsko posestvo razkosano za 71% svojega obsega. Individualistični liberalizem je dal kmetu gospodarsko svobodo, svobodo razpolaganja z zemljiščem. S tem ga je izročil na milost in nemilost gospodarski tekmi in njenim izrodkom oderuštvu in špekulacij’. „V gospodarskem tekmovanju skuša vsak sam zase zmagovati in vsaka zmaga je združena s smrtjo mnogobroj- nih gospodarskih bitnostij 44 , pravi Krek („Soc’jalizem“, str. 13). Resnico tega reka dokazuje dovolj agrarna kriza, dokazuje rastoča proletarizacija kmetstva. — 53 — Neomejeno svobodo mote pripoznati le anarhist, ki zametuje vsako avktoriteto, vsako silo, vsak pritisk, ki ovira indivi- dna pri vdejstvovanju absolutne svobode. Kdor pa prizna družnost, mora priznali tudi njene posledice: socialne obveznosti in omejitev neomejene svobode posamez¬ nika v korist družbe. Proti individuali¬ stičnemu naziranju pa nastopa preti koncu devetnajstega stoletja »ideja soc:- alna, ki uči, da le v blagostanju družbe se nahaja poroštvo za blaginjo poedinca, in da se mora interes poedinca umakniti interesu družbe, individualna svoboda socialni omejitvi, kakor hitro prideta la dva interesa do kolizije", kakor pravi dr. K. Grabmayr; dr. Krek pa piše: »Libe¬ ralna načela (in sicer 1. »gonja po čim največjem dobičku", ki mora biti glavna gonilna sila posameznika pri svojem gospo¬ darskem delovanju in 2. »geslo o neod¬ visnem, svobodnem tekmovanju pri skle¬ panju pogodb (svobodni konkurenc )", so neizvedljiva in v gospodarsko življenje sili samo po sebi nravna moč organizo- vanega gospodarstva-V organ¬ skem gospodarskem življenju pa se vsak omejuje upav za to, da se potem ome¬ jevanju osebne svobode doseza skupni namen" (Načelo gospodarskega liberaliz¬ ma v razpadu, str. 170. 186, 201). Neomejena svoboda, neomejena go¬ spodarska tekma morata prenehati, kakor hitro pridemo do zaključka, da celoti ne hasnita, da imata v glavnem le učinek, da uničujeta v gospodarskem oziru »mnogo- brojne gospodarske bitnosti", dočim ko¬ ristita le malotnemu delu posameznih in- dividuov. In morata se omejevati, zakaj koristi skupnosti imajo prednost pred koristmi posamnika. Namestu absolutne svobode poedinca stopi socialna ome¬ jitev individualne svobode, na mestu in¬ dividualnega naziranja gospodarskih dej¬ stev stopi socialni nazor: to je nujna reakcija gospodarskega razvoja, ki se je morala pojaviti in izpodbijali liberalna go¬ spodarska načela. »Logične posledice, k' izvirajo iz kakega napačnega javnega načela, žive stalno, čim so se porodile in sicer dotle, dokler ne vzrastejo v to¬ liko, da prekopicnejo ves sestav", pravi dr. Krek v že prej omenjenem sestavku (str. 162). Logična posledica neomejene svo¬ bode je zloraba svobode, posledica zlo¬ rabe pa omejitev svobode. Ei sam primer dokazuj, da se celo pristaši liberalnega načela v gospodarstvu tega načela ne držijo, pač pa vporabijo omejitev svo¬ bode : karteli in trusti! Ta prehod iz individualističnega naziranja v socialni nazor se izraža tu li v naših zakonih, v kolikor so bili dani z ozirom na agrarstvo. Socialni duh se pri teh stopnjuje, čim bolj so zakoni iz¬ dani v novejšem času. V njih se tembolj ustaljuje ideja skupnosti, ideja omeje¬ vanja svobode posameznika v korist skupnosti, kolikor bolj se približujemo današnjim dnem. Zakon glede za¬ okroževanja zemljišč, ki je bil izdan v istem 1868. letu, kakor zakon, ki je kmetu dovolil, da sme svobodno raz¬ polagati in razkosavati zemljišča, sloni še na liberalnem načelu neomejene svobode. Zaokroževanje je odvisno le od prostovoljne odločitve posameznega lastnika. Kdor ima zemljišče, ki mu ovira racionalno gospodarstvo, pride že sam do zaključka, da mora z drugimi lastniki stopiti v dogovor, ako hoče arondirati in komasirati v to ugodne zemljiščne par¬ cele. Na isti podlagi sloni tudi še drugi zakon, ki je bil izdan 1. 1883, namreč zakon gledeočiščenja gozdnih zemljišč od tujih enklav in glede zaokroževanja gozdnih mej. Odločitev je sicer še popolnoma odvisna od prostovoljne odločitve posa¬ meznih kontrahentov menjalne pogodbe, potrebuje pa že potrdila pristojne agrarne komisije, deželne ali ministerialne. Uspeh zaokroževalnih (arondacijskih) zakonov je bil skoro negativen, ali vsaj minimalen, kar velja sicer tudi za druge agrarne zakone, ki so bili kasneje vza- konjeni. Vzrok temu je večinoma dejstvo, da skušajo zakoni proizvesti agrarne 54 reforme, ne da bi se preveč dotaknili obstoječih Jaslninskopravnih razmer. Dr. IValter Schiff navaja v tem oziru v svojem sestavka „Arrondierung and Ža- sammenlegung der Grundstiicke (Oster- reichisches Staatsworterbnch, I., str. 87) na podlagi tozadevnega poročila finanč¬ nega ministerstva iz leta 1897, da se je v 1. 1885—1896 zaprosila pristoj- binska oprostitev na leto povprečno le za 626 zemljiščnih zamenjav. Sicer pravi, da se racionalnejša izboljšava zemljiščne razdelitve ne da doseči „brez omejitve individualne svobode posamnika v eko¬ nomični interes vseh in ne da bi se priznala razumnim poljedelcem, ki že¬ lijo doseči izboljšavo zemljiščne raz¬ delitve, neko prisilno pravico nad onimi,ki se temu protivijo, torej ne brez relativne sile“ (Grundriss des Agrarrechts, str. 30). I Da se doseže izboljšava, je torej potrebna neka pravno utemeljena nad- sila nad onimi, ki nočejo razumeti, ki nočejo spoznati ugodnosti zaokroževanja in zloževanja zemljišč. To nadsilo nad »nespametnimi" —sit venia verbo — po¬ sestniki je pripoznal razumnim gospo¬ darjem z 1 o ž i t v e n i (komasacijski) za¬ kon iz 1. 1883. Neomejena svoboda li¬ beralnega nazora se že začne krčiti, še bolj pa se krči z zakonom o ne¬ razdeljivem nasledstvu izleta 1889 (Anerbe-, Hoferecht) in z zakonom o stanovskih zadrugah izl. 1902. L. 1890. je vlada predložila parlamentu osnovo zakona glede rentnih po¬ sestev, a zbala se je javnosti, ki tedaj ni bila še zrela za tako reformo in jo je zato tudi zelo napadala. Osnova ni prišla niti v razpravo, ker jo je vlada ! odtegnila. Od tistega časa sem se so¬ cialno naziranje takih reform vedno bolj utrjuje. Danes ovirajo še nekoliko ostanki liberalnih idej iz preteklega stoletja, ne- S koliko pa vroči nacionalni boji, da bi se prišlo do vzakonjenja tako resnih reform. Pride pa gotovo čas za to, in tedaj se bo moral državni zbor pečati z vpra¬ šanji, ki so za ohranitev kmečkega stanu velevažna, pred vsem z vprašanjem o ureditvi zadolževanja kmečkih posestev, mogoče tudi o rentnih posestvih, brez drugega pa z vprašanjem, kako privesti do tega, da zakoni, ki so se doslej skle¬ nili v agrarnem ozira, postanejo meso in kri in ne ostanejo, kakor doslej, — na papirja. Da, na papirju ! Zakaj vsi navedeni zakoni so le državni, okvirni zakoni in stopajo le tedaj v veljavo, ako sklenejo posamezna deželna zakonodajna za¬ stopstva tozadevne deželne zakone k okvirnim, državnim zakonom in izda vlada k tem še izvršilne naredbe. Vpra¬ šanje o kmečkem nasledstvu n. pr. je izredne važnosti, ker baš temu se imamo mnogo zahvaliti, da se kmečka posestva tako razkosavajo in zadolžujejo. Glede tega imamo, kakor zgoraj omenjeno, državni zakon o nerazdeljivem nasledstvu iz 1. 1889. Deželnega dodatnega zakona k ti postavi pa še ni sklenil noben naš deželni zbor. Pač pa ima Koroška svoj posebni nasledni zakon z dne 16. IX. 1903, ki v obrisih odgovarja smislu dr¬ žavnega zakona, pa ni tega izvršilni zakon. Tudi Tirolska ima poleg starega zakona glede podedovanja kmečkih po¬ sestev še novi agrarni zakon z dne 17. III. 1897, dopolnjen s poznejšimi zakoni z dne 12. VI 1900, dež. zak. št. 47 in 48. A tudi ta zakon ni v neposredni zvezi z navedenim državnim okvirnim zakonom. K zakona glede očiščenja gozdov tujih enklav in aron¬ dacije gozdnih mej so izšli sle¬ deči deželni zakoni : Galicija 9. dec. 1899, dež. zak. št. 90; Koroška 22. febr. 1890, dež. z. št. 10; Kranjska 26. okt. 1887, dež. z, št. 3 ex 1888; Moravska 13. febr. 1884, dež. z. št. 32; Nižjeavstrijska 3. jun. 1886, dež. z. št. 41, in Šlezija 28. dec. 1887, dež. z. št. 14 ex 1888. K zakonu glede komasiran] a zemljišč so pa izšli sledeči deželni zakoni : Moravska 13. febr. 1884, dež. zak. št. 30, 22. jul. 1892, dež. z. št. 65 in 18. maja 1896, dež. zak. št. 57; Nižje¬ avstrijska 3. jun. 1886, dež. z. št. 40, 18. 55 — maja 1896, dež. z. št. 35 ex 1888; Sol- nograška 11. okt. 1892, dež. z. št. 31, 18. maja 1896, dež. št. 16; Galicija 9 dec. 1899, dež. z. št. 18. ex 1900; Koroška 21. febr. 1900, dež. z. št. 15; Kranjska 7. nov. 1900, dež z. št. 28. Dalmacija ima posebni zakon z dne 27. maja 1876, drž. zak. št. 115 za razdeljevanje občinskih zemljišč, ki so sposobna za obdelovanje. Iz tega torej hočemo samo posneti, da imata edino le Kranjska in Koroška dežela deželne zakone k državnemu arondacijskemu in komasacijskemu za¬ konu, Primorska pa jih še nima. Koma¬ sacijska zakona v obeh deželah pa ven¬ dar še nista stopila v veljavo, ker ni še izdala vlada dotične izvršilne naredbe. Ako se res hoče, da se agrarne re¬ forme v resnici izvedejo, tedaj je po¬ trebno, da postanejo državni zakoni ob¬ vezni zakoni, zakaj sklep deželnih zbo¬ rov je tako odvisen od strankarskih in drugih, mnogokrat slučajnih momentov, da postanejo reformni zakoni sploh ilu- zorični. Na Primorskem torej zložitvenega zakona nimamo, zato bi bilo želeti, da ga kmalu dobimo. Sicer bi rabili pri nas več konsolidacije nego komasacije, ker je mestoma posestvo tako razkosano, da je vsled tega zamena parcel zelo težko izvedljiva. Oglejmo si še bistvo in predmet zaokroževanja in zloževanja zemljišč, odnosno tozadevnih zakonov. Pred vsem nam pade v oči, da obstojita dva zakona, od katerih eden pospešuje prostovoljne, drugi pa skupnostne komasacije. Že iz tega razvidimo, da imamo 1. individualne zamene zemljišč v svrho zaokrožitve in 2. skupnostne, za vse pripadnike koma¬ sacijskega okraja obvezne zložitve. Individualna, prostovoljna zamena sloni na zamenjalni svobodi, katero je prinesel zakon 27. jun. 1868, d. z. št. 79, ki je odpravil ovire za svobodni promet zemljišč. Kakor že prej omenjeno, je liberalno zakonodajstvo z odpravo pro¬ metnih ovir, pričakovalo, da bodo vsi posestniki porabili novo svobodo za to da s prostovoljnimi zamenjavami zem- ljiščnih parcel zaokrožijo in zložijo svoja posestva in na ta način dosežejo inten¬ zivnejše in racionalnejše gospodarstvo. Zamenjavo bi bile ovirale le dve stvari. Najprej pristojbine, katere je treba pla¬ čevati za prenos lastnine, potem pa pravica, ki so jo imeli hipotekarni up¬ niki, ugovarjati proti katerisibodi spre¬ membi zastavljenega predmeta. Obe težkoči so se odstranili prva z zakonom 3. marca 1868, d. z. št. 17., ki je bil podaljšan od dobe do dobe z zakoni 11. apr. 1873, d. z. št. 58; 17. dec. 1879, d. z. št. 143; 8. nov. 1885, d. z. št. 159; 6. jun. 1888, d. z. št. 80; 26. dec. 1893, d. z. št. 208, in konečno po¬ daljšan na nedoločen čas z zakonom 27. dec. 1899, d. z. št. 263; druga ovira, ugovor hipotečnih upnikov, se je pa od¬ stranila z zakonom 6. febr. 1869, d. z. štev. 18. Prvi zakon določa, da vživajo pri- stojbinsko in kolkovno prostost vsi oni pravni čini, izvirajoči iz take zamenjave zemljišč, ki ima za posledico zaokrožitev posestva ene ali drage zamenjalno po¬ godbo sklepajočih strank. To prostost vživajo, ako so zamenjani predmeti enake vrednosti, sicer se plača pristoj¬ bina le za diferenco vrednosti zamen¬ janih predmetov. Vsi spisi, ki se tičejo izpeljave zaokrožitve, torej listine, za¬ pisniki, vloge in priloge, so prosti ko- lekov, ako diferenca vrednosti zamen¬ janih predmetov ne presega 50% iznos. Dokaz, da je bil predmet zamenjave zemljišč zaokroževanje posestva se da doprinesti na razne načine, bodisi s ka- tastralno mapo, bodisi z uradnim spri¬ čevalom občine, v kateri ležijo dotična zemljišča, ali pa na katerisibodi drugi verodostojni način. Drugi zakon je onemogočil ugo¬ varjanje stvarnih opravičencev. Predočiti si moramo, da se navadno da zemljišče le tako razkrojiti brez privoljenja imet¬ nikov stvarnih pravic, ako se vstvari za novi kos zemljišča v zemljiški knjigi — 56 — novi vložek, na katerega se prenesejo vknjižene pravice v obliki simultanne hipoteke. Vsaktero drago razkrojevanje pa potrebuje izrecnega dovoljenja imet¬ nikov vknjiženih pravic. Smejo pa ti ogovarjati in torej onemogočiti razkrojitev zemljišča, ki jim ne ugaja. Ako se je hotela torej pospeševati zamenjava zem¬ ljišč v zaokroževalne namenp, je bilo potrebno, da se zamenjava omogoči navzlic ugovarjanju upnikov. Po omen¬ jenem zakonu je to mogoče, zakaj vsak, kdor ima namen izvršiti zamenjavo v svrho zaokroževanja, sme potom tabe¬ larnega oblastva naznaniti ta svoj na¬ men opravičencem, zaedno pozvati jih, da podajo v določenem času svoje ugo¬ vore, sicer bi se smatralo, da privolijo v bremen prosto razdružitev. Tabularna oblast pa sme celo ugovore razveljaviti “*^s posebnim sklepom, ako je 1. učinek zamenjave res zaokrožitev ali izboljšava obdelovanja posestva, in 2. ako zamena ni zmanjšala terjatveno varnost, radi ka¬ tere se je baš podal ugovor. § 1374 sp', drž. zakonika namreč določa med drugim, da ni nikdo dolžan sprejeti v zaBtavo zemljišča, ki je z zavarovanjem terjatve vred obremenjeno nad 2 / 3 svoje cenilne vrednosti. Da je namen zamenjave res zaokroževanje posestva, se da dokazati na one načine, katere smo prej navedli. O tem pa, ali je zamenjava res v stanu provzročiti izboljšavo gospodarstva, raz¬ soja navadno politična okrajna oblast, na Tirolskem domovna komisija dotične občine (Hofekommission). K zaokroževalnemu zakonu so bili sklenjeni za naše dežele sledeči deželni zakoni: 5. maja 1870, dež. zak. št. 24 za Goriško-Gradiščansko; 5 maja 1870, dež. z. št. 25, za Istro; 5. maa 1870, dež. z. št. 23, za Koroško; 15. jun. 1872, dež. z. št 17, z a K r a n j s k o; 23. apr. 1873, dež. z. št. 22, z a Š t a - jersko; 9. maja 1873, dež. z. št. 20 za Trst; in 10. jul. 1898, dež. z. št. 23, za Dalmacijo. Zakon z dne 7. junija 1883, drž. z. št. 93 pa hoče pospeševati izločevanje zemljišč, ki se nahajajo, deloma ali pa popolnoma po tuji lastnini obkoljena v gozdnem zemljišču. Tako tuje zemljišče, zagozdeno v določeno lastnino, se ime¬ nuje „enklava“. Pospeševanje se vrši v dvojnem oziru. Prvič ni treba privolitve za zamenjavo od strani solastnikov ali nadlastnikov, v slučaju da je lastnina zemljišč razdeljena. Manjkajočo privolitev nadlastnika, administrativne ali skrbstve¬ ne oblasti, nadomešča na zahtevo za- menjalcev deželna ali ministerialna ko¬ misija. Seveda morajo imeti zamenjalci namen, da prenesejo vknjižene pravice ali obveznosti z enega zamenjanega zemljišča na drugo, tako da ne nastane nikaka škoda za opravičence, oziroma da plačajo odškodnino, ako nastane slu¬ čajna razlika, ki bi obremenila opra¬ vičence. Namen zamenjave mora biti iz¬ ločitev tujega zemljišča (enklave) iz gozdne posesti ali pa zaokrožitev gozdnih mej; zamenjava pa je odvisna glede iz¬ vršitve in glede prenosa bremen in pra¬ vic od ukrepa deželne komisije v prvi, ministerijalne komisije v drugi inštanci. Zakon stopi v veljavo, kakor hitro določijo dežele sestav deželne ko¬ misije. Pri nas so to doslej storile sle¬ deče dežele: Koroška z zakonom 22. febr. 1890, dež. z. št. 10 in Kranjska z zakonom 26. okt. 1887, dež. z. št. 3 ex 1888. V smislu ministerialne naredbe z dne 5. jul. 1886, drž z. št. 108, posluje kot deželna komisija za očiščenje gozdnih zemljišč in za zaokroževanje gozdnih mej deželna komisija za zlagatev zem¬ ljišč, h kateri se pritegne še c. k. deželni gozdni nadzornik. Drugič vživa taka arondacija pri- stojbinsko in kolkovno ugodnost, nalik individualni zložitvi po splošnem zaokro- ževalnem zakonu. Tekom prvih 15 let po uveljavljenju tega zakona se vršijo vsi prenosi lastninske pravice brez vsa- koršne pristojbine. Tudi odpade pristoj¬ bina za prenos vseh vknjiženih pravic in obveznosti, ako ni treba vknjižiti nobene spremembe bodisi glede osebe ali pa glede obsega pravic ali obveznostij. Vse 57 — pravne in droge listine, ki so posledica take oblastveno dovoljene zamenjalne pogodbe, so proste koleka in neposrednih pristojbin, samo ako se ne vporabijo v droge namene. V tem zakonu že zasledimo ne¬ koliko, dasi prav rahle omejitve abso¬ lutne svobodne dispozicije posameznih kontrahentov : potreben je stik kontra- hentov z deželno in državno komisijo za agrarne operacije, ki prevzameta tako ne¬ kako nadskrb za pravilno izvršitev za¬ menjave in varstvo interesov opravi¬ čencev. Take zamenjave so pa, kakor re¬ čeno odvisne od individualne, prosto¬ voljne odločitve zamenjavo hotečih kon¬ trahentov. Naš kmet pa se konzervativno drži načel svojih dedov, toliko bolj pa še zemljp, katero je podedoval po svojih prednikih. Zato so morali zaokroževalni zakoni imeti le malo vspeha, in videli smo prej, da je to res. Le malo je ljudij, ki so toliko razumni, da uvidevajo koristi zemljiščne zamenjave; zamenjave same pa morajo pač provzročiti izbolj¬ šavo v korist zamenjalcev, nikoli pa iz¬ boljšavo v splošno korist. Zemljišča so kakor smo videli iz prej povedanih sta¬ tističnih podatkov, pri nas v pretežni zmesni legi, tako da je gospodarstvo ve. čine zemljiškjh lastnikov prizadeto in otežkočeno. Če se pa hoče povzročiti splošno izboljšavo gospodarskih razmer kmečkega prebivalstva, ne zadostujejo več posamezne prostovoljne zamenjave, ki imajo pred očmi le koristi posameznih maloštevilnih lastnikov. Narobe, potreb¬ na je zamenjava vsega zemljišča ene katastralne občine, ali velike večine zemljišč take občine. Ker pa ni mogoče, da bi imele vse glave eno misel, ker ni mogoče pripisati popolnoma vsem go¬ spodarjem toliko razsodnosti, da bi poj¬ mih dalekosežen pomen splošne zem¬ ljiščne zamenjave, je potreben pritisek, je potrebna pravna moč, s katero se da take ljudi prisiliti, da se morajo udeležiti splošne zamenjave, zložitve vseh za zlo- žitev pripravnih zemljišč. To silo, to omejitev svobodnega razpolaganja s svo¬ jim zemljiščem, je prinesel z 1 o ž i t v e n i (komasacijski) zakon z dne 7. junija 1883, d. z. št. 92. Svobodna volja se mora umakniti na podlagi tega zakona, 1. ako sklene deželni zastop deželni zakon, s katerim se nalaga izvršitev izšuševanja ali na¬ makanja večjega dela dežele, torej me¬ lioracijski čin večjega obsega in splošne važnosti, in 2. ako zahteva najmanj po¬ lovica posestnikov zlagalnega okraja, da naj se izvrši zlagatev zemljišč. V prvem slučaju napravi deželni komisar, neozi- raje se na ugovore prizadetih, vse v to potrebne priprave, na kar se izvrši ko¬ masacija, ne da bi se uradno izdelani zložitveni načrt predložil posestnikom v sklepanje. V drugem slučaju je potrebno, da sklenejo izvršitev komasacije lastniki zemljišč, in sicer enkrat pred pričetkom del, drugikrat pred izvršitvijo zlagatve na podlagi uradnega zlagalnega načrta. Predmet komasacije je primernejša razdelitev zemljiščnih parcel, dalje kolikor mogoče zaokroženost in skupnost teh, zmanjšanje posestnih mej in dostopnost do vseh zemljiščnih komadov, tako da je omogočena neodvisna in boljša vporaba zemljišč. Obseg in uspeh zložitve pa je raz¬ ličen, tako da govorimo o konsoli¬ daciji, komasaciji in o osamo- t e n j u (Vereinodung). Konsolidacija je najpripro- stejša oblika zložitve. Njen namen je le, da se regulirajo poti in steze, oziroma, da se preskrbi dostopnost vsem takim zemljiščem, ki je niso imeli doslej. S tem se hoče osvoboditi zemljišče posameznih služnosti, istočasno pa omogočiti lastniku prej nedostopne parcele, da se ravna sedaj po svoji svobodni obdelovalni volji. Jasno je, da za tako ureditev zemljišča niso potrebne zemljiščne zamenjave, vsaj v večjem obsegu ne. Zamenjuje se le toliko zemljišča, kolikor ga je treba, da se preuredijo in napravijo potrebne poti - Navadno se pa taki regulaciji pridruži še delna zaokrožitev posameznih zemljišč, 8 - 58 — v kolikor se odpravijo neugodne geome¬ trične oblike, v tnje posestvo se zajeda¬ joče ostre kote. Komasacija ali zlagatev pa je večjega učinka in pomena, zakaj pri njej se gre za preureditev zemljiščnega površja celega ziagalnega okraja. Vsa zemljišča cele občine se vržejo v en kup, v eno maso, na kar se zopet, pa v dru¬ gačni obliki, razdelijo med vse lastnike. Vsa prejšnja razdelitev zemljišč, vse poti in steze, vse meje izginejo in mesto njih se napravijo popolnoma nove poti, po¬ polnoma nove meje. Vsak lastnik pa dobi mesto večjega števila parcel v raz¬ nih legah, ravno isto posestvo, bodisi v enem samem kosu ali pa v več celotnih, pravilno oblikovanih in dostopnih kosih. Količina posestva se zmanjša le vsled melioracij, ki se napravijo istočasno z zložitvijo, poveča se pa vsled tega, ker odpade velika večina mejnikov. V zlo- žitev pa spadajo vsa „kmetijska zemljišča' 1 , torej, njive, travniki, pašniki, planine, robi in trate, potem poti, steze, jarki in vse neobdelane površine, nadalje gozdne parcele, grmovje, trate in one parcele, ki se pogozdujejo, bodisi da ležijo na samem, a poleg navedenih zemljišč, ali pa da se zajedajo v ista in ako je v splošno korist, da se pritegnejo k zla¬ ganju. Zakoni, državni in deželni, pa na¬ vajajo poleg tega tudi ona zemljišča, ki se smejo pritegniti ziožitvi le z izrecnim privoljenjem lastnika, oziroma, katera kaže izločiti iz ziagalnega čina. Že prej smo navedli, kako se je zmanjšala razkosanost zemljišč pri zio¬ žitvi v Stripfingu, tu pa podajmo še sle¬ deče številke iz ravnokar izvršene ko¬ masacije v občini Rothaujezd v slnber- skem političnem okraju na Češkem, kjer sicer še nimajo zložitvenega zakona, pa ga mislijo prav kmalu uvesti. Sedem po¬ sestnikov navedene občine je imelo pred komasacijo 256 ha kmetijskega zemljišča, ki je bilo razdeljeno na 567 parcel, in 56 ha gozda, ki je bil razdeljen na 86 parcel. Pred komasacijo je imel torej vsak posestnik povprečno 36 parcel s povprečno površino 0'5 ha, po komasaciji pa 7 parcel s površino 6 5 ha. 567 par¬ cel kmetijskega zemljišča se je znižalo vsled zložitve na 40, 86 parcel gozda pa na 13, tako da odpade na vsako novo parcelo kmetijskega zemljišča 14, gozda pa 6 starih parcel. Neoziraje se na dru¬ ge koristi,hočemo samo to povdariti, da se je vsled zložitve prihranilo povprečno 14 mejnikov, ki povečajo tedaj zemljišče, pripravno za obdelovanje, in da so pri¬ hranjene vse poti in vožnje, katere je bilo potreba delati prej do vseh parcel, ki so ležale po vseh mogočih krajih občine. Tehnično najpopoljnejše in naj¬ večjega gospodarskega učinka je tzv. osamotenje. Pri ti ziožitvi se izloči tudi gospodarski dom iz vaškega selišča, iz skupnosti, in se sezida v središču za¬ okroženega in zloženega posestva. Ko¬ risti tega čina se dajo lahko razumet : vsa zemljišča so blizu doma, v skoraj enaki oddaljenosti, zato se pri obde¬ lovanju zemljišč izgubi malo časa, ker odpadejo vse nepotrebne poti in vožnje. Istočasno se s tem prihrani na obdelo¬ valni glavnici, poveča se nadzorovanje in boljša vporaba posestva. Ta način zložitve je sicer v gospodarskem oziru zelo povoljen, ni pa v družabnem oziru, zakaj vničijo se skupna selišča, vasi, vni- čijo se duševna središča poljedelskega stanu. Osamotenje ima pa v gospodarskem ozirn tudi to hibo, da je treba gospo¬ darske domove, ki se nahajajo v vaseh podreti, da se potem iznova sezidajo na sredi posestva. Za to pa gre v izgubo mnogo časa in glavnice, kar se da utrpeti le pri zelo velikih posestvih. Osamotenja se smejo radi tega izvršiti po našem zakonu edino le z izrecnim privoljenjem lastnika. Zložitveni postopek s« da izvršiti edino le s sodelovanjem javnih organov, zakaj pravne in tehnične preosnove, ka¬ tere provzroča zlagalni čin, so tako ob¬ sežne in težavne, da jih morejo izvršiti le osebe, ki imajo mnogo ekonomičnega, tehničnega in pravnega znanja. Oblasti, kompetentne za zlaganje zemljišč, so 59 — trojne: 1) Lokalni komisar, za katerega se nastavi oseba, ki je položila prak- tično-juridični izpit in pozna kmetijske razmere, ali pa teoretično in praktično izobraženi posestniki, ki imajo tudi po¬ trebno pravno znanje. Z lokalnim ko¬ misarjem sodeluje pri zlaganju še po¬ seben odbor 7—12 članov, katerih po¬ lovico izvolijo zlagajoči posestniki, po¬ lovico pa imenuje lokalni komisar, tako da je zastopano v tem odboru malo, srednje in veliko posestvo. Odbor zla- gateljev ima le posvetovalen glas. 2.) De¬ želna komisija, ki se sestavi na podlagi tozadevnega sklepa deželnega zakono- dajst a. Predsednik deželno komisije je namestnik ali deželni predsednik ali njegov zastopnik; referenta imenuje po¬ ljedelski minister v dogovoru z ministrom notranjih zadev, drugi člani komisije so pa trije sodniki in en delegut deželnega odbora. Sodnike imenuje v komisijo pra¬ vosodni minister. 8.) Ministerialna komi¬ sija, ki jo imenuje poljedelski minister v dogovoru z ministri notranjih zadev in pravosodstva. Komisijo pa tvorijo : polje¬ delski minister ali njegov namestnik kot predsednik, referent, 3 ali 4 udje sod- nijskega stanu in zastopnik ministerstva notranjih zadev. Poročevalec je uradnik poljedelskega ministerstva, ude sodnij- skega stanu imenuje pa pravosodni mi¬ nister. Ko se gre za razsojanje sporov, ki spadajo navadno pred civilno sodnijo, se pritegne h komisiji še en ud iz sod- nijskega stanu, pri reševanju gospodarskih vprašanj v kakovosti svetovalcev pa kmečki posestniki ali zemljedelski teh- niti Obe komisiji sta izključno komp tentni za vse dejanske iu pravne razmei katere spremeni zlagalni čin, torej vse civilnopravne zadeve in ne le : izvršitev zložitve same (§ 11). San spori, ki se tičejo lastnine in pose* zemljišč, ki se pritegnejo k zlagatvi, spi dajo tudi med zložitvijo pred civilne) sodnika. Tudi niso agrarne komisije k on petentne glede zadev, ki se tičejo ž< leznic, javnih zgradb iu cest. Proučevan, sporov spada v delokrog lokalnega ko¬ misarja, razsodba glede teh pa deželni v prvi, odnosno ministerialni komisiji v drugi stopinji. Zlagatev sama pa obsega 4 čine : 1. provokacijo, katero provzroei najmanj polovica posestnikov zlagalnega okraja s tem, da zahteva nastavljenje lokalnega komisarja za izvršitev pripravljalnih del, ali pa s tem, da predloži v potrjen e zložitveni načrt, za katerega je glasovala najmanj polovica neposredno prizadetih posestnikov; 2. Po provokaciji izzvana pripravljalna dela ; in sicer sestavo bo¬ nitetnega načrta in registra o posestnem stanju ; 3. sestavo zložitvenega načrta in obkoiičenje novih mej ; 4. glasovanje glede tega načrta, izvršitev in overov- Jjenje načrta in končni postopek. Kakor hitro se posestniki kmetijskih zemljišč (kaj se ima razumeti za „kme- tijska zemljišča 41 , to določa na podlagi § 2 zlož. zakona deželno zakonedujstvo) odločijo za zlagatev in je vsled njih pro¬ vokacije nameščen lokalni komisar, mora poslednji najprej dognati obstoječe po¬ sestno stanje, torej obhoditi zlagalni okraj, postaviti mejnike, poskrbeti za cenitev zemljišč in za sestavo bonitetnega načita ter zapisnika posestnega stanja. Zemljišča se cenijo sporazumno s stro¬ kovnjaki po tzv. bonitsiciji, t. j. zemljišče se razdeljuje v razne vrednostne razrede z ozirom na vrednost, ki jo ima vsled do¬ hodkov, lege, in stanjs, v katerem se na¬ haja in vsled razmer, vladajočih v občini. Slučajni presežki vrednosti, odvisni od drugih razmer, se pri odpravljanju pla¬ čajo v denarju, v kolikor je večja vred¬ nost opravičena, zakaj načelo je, da mora dobiti vsak zlagalec odpravnino, ki je v razmerju z vrednostjo za zložitev izročenega zemljišča. Tudi ne sme dobiti zlagalec zemljišče, ki bi imelo sicer enako ali pa še večjo vrednost od prejšnjega in bi bilo treba radi njega spremeniti gospo¬ darstvo ali pa prestaviti gospodarski dom. Osamotiti se sme posestnika le z izrecnim njegovim privoljenjem, kar smo omenili že prej. 8 » 60 - V zapisnik posestnega stanja se vpisuje vsaki posamezni kos zemljišča, navajajoč ob enem lastnika tega, sknpno površino iu delne površine po kakovosti zemlje in po vrednostnih (bonitetnih) razredih. Ko sta enkrat sestavljena bonitetni načrt in zapisnik o posestnem stanju, se oboje predloži zlagalcem na vpogled, da 1. vpodajo „opazke“ glede cenitev in 2. „ugovore“ glede drugih podat¬ kov (površine, itd.) Opazke se rešijo instančnim potom po deželni, in pri pri¬ zivu po ministerialni komisiji ; ugovori pa še le pri sestavi načrta za zložitev. Na to se napravijo načrti za skup¬ ne melioracijske naprave in za pokritje le-teh, določijo se odpravninski zahtevki posameznega zlagalca, posamezne služ¬ nosti, zaslišijo se želje neposredno pri¬ zadetih, v kolikor so v skladu s tozadev¬ nimi predpisi zakona in z javnimi inte¬ resi; določijo se tudi odpravnine po¬ sameznikov na podlagi zložitve, na kar se sestavi zložitveni načrt. Načrt se javno razpoloži za dobo 30 dnij, da vzamejo vanj vpogled vsi prizadeti; po¬ stavijo se mejni količi in pojasnijo nove mejne razmere prizadetim na njihovo zahtevo po lokalnem komisarju samem. Ta sprejme tudi na znanje ugovore pri¬ zadetih, ki se rešijo v gremialnih sejah deželne komisije, na priziv v sejah mi- nisterialne komisije. Na podlagi sklepov le-teh mora lokalni komisar predelati zlagalni načrt iu na novo postaviti mejne količe. Po končani razpoložitvi načrta in po rešitvi med razpoložitvijo naznanjenih ugovorov se vrši glasovanje o zložitvenem načrtu. Dan, ki je določen za glasovanje, se razglasi javno, ob enem pa naznani osebno vsakemu neposredno prizadetemu. Glasuje se pa na ta način, da vsak opravičenec sam ali po svojem zastop¬ niku zabeleži svoj glas vglasovalnem zapisniku. Glasovalno pravico ima le lastnik zemljišča (posestnik, užitni opra¬ vičenec), ne pa pravni opravičenec ali zakupnik, ki sme podati le ugovore proti odmerjenju odpravnine ali podobnim stvarem, ki bi prikrajšale njegove stvar¬ ne pravice. Izid glasovanja se mora razglasiti javno, da je mogoče prizadetim podati svoje ugovore proti glasovalnemu postopanju ali proti štetju glasov. O tem razsoja konečno deželna komisija. Ako je izid glasovanja pokazal, da se večina prizadetih posestnikov strinja z zložitvenim načrtom, pritrdi istemu tudi deželna komisija in izjavi, da se mora manjšina pokoriti načrtu, tako da ni mogoče več vložiti priziva proti sklepom deželne komisije, a tudi ne za¬ htevati, da se načrt razveljavi in se povrne vse v prejšnji stan. Lokalni komisar pa dobi od deželne komisije nalog, da izvrši zložitev na podlagi tozadevnega, uradno potrjenega in od večine zlagalcev sprejetega načrta. Posestnikom se izročijo nova posestva, prodajo se na javni dražbi zemljišča, ki so bila odločena za pokritje stroškov, sezidajo se nova gospodarska poslopja in in izvršijo skupne melioracijske naprave na podlagi posebnega programa in pod nadzorstvom lokalnega komisarja. Izvršitev zložitvenega načrta more prekiniti edino le višja sila, ki bi v času med pritrdilom zlagalcev in med dejan¬ sko izvršitvijo načrta tako spremenila vrednostno lice, da ni mogoče več izravnati vrednost navadnim potom. Raz¬ veljavljenje in sistiranje načrta, even- tuelno tudi nov nalog za zopetna pri¬ pravljalna dela za novo zložitev, vse to je odvisno od sklepa deželne komisije. Zakon dovoljuje zlagalcem, da v gotovem roku podajo svoje zahteve za povrnitev razlike v vrednosti odpravnine in za nastale škode, bodisi v denarju ali v zemljišču; tako da je še vedno mogoča modifikacija pravoveljavnega načrta za zložitev. Po preteku enega leta pa prenehajo vse te pravice. V zvezi z izvršitvijo zložitve so razni pravni čini, in sicer 1. prenos last¬ ninske pravice iz starega zemlj šča na novo in 2. prenos vknjiženih pravic (hi¬ potek, vžitkov in služnosti); pri tem od- — 61 padejo vse složnosti, ki so bile navezane na prvotni objekt sam. Zakupnik dobi v zakup zemljišče, ki se je oddelilo vsled zložitve zakupovalcem. Ako noče več nadaljevati zakupa pod novimi pogoji, sme odpovedati zakupno pogodbo tudi pred časom njenega dospetka. Knjižni prenosi stvarnih pravic tretjih oseb, torej hipoteke, vžitki in služnosti, so prosti pristojbine, ako ni nobene spremembe glede osebe opra¬ vičenca in obsega pravice. Prenosi last¬ ninske pravice in vse pravne listine, ki so posledica zložitvenega čina, so proste koleka in pristojbin tekom 15 let po vveljavljenju zložitvenega zakona. Stroški zložitve se pa razdelijo : 1. na državni zaklad, iz katerega se po¬ krijejo vsi stroški lokalnega komisarja in državnih uradnikov; 2. na celoto ude¬ ležencev, ki morajo poskrbeti za primerne uradne prostore, za strežnike in one po¬ trebščine, ki se dajo lahko napraviti; dalje morajo plačati uradno vporabljene strokovnjake in tehnično osobje, mape, pisarniške potrebščine itd,; 3. vse druge stroške za pravni zastop, listine in pre¬ pise itd. nosijo pa posamezni prizadeti zlagalci. Ako se pa pri glasovanju glede zlo- žitvenega načrta ne doseže potrebno število glasov in se mora vsled tega ustaviti zlagalno postopanje, tedaj nosijo vse dotlej narasle stroške oni posestniki, ki so postopanje provocirali. * S tem sklepamo ta sestavek. Po¬ daljšal se je sicer čez mero, ki mu je bila prvotno namenjena, ali prilika go¬ voriti enkrat obširneje o takih stvareh, pri nas Slovencih le premalo uvaževanih, je bila preugodna, da bi ozir na prostor v časopisu mogel zadrževati nam pero. Sestavek ni popoln, ni povsem ori¬ ginalen. ali njegov skromni namen je pridobiti sposobnejša peresa, da z a čn e j o e n k r a t p i s a ti t u d i o agrarnih stvareh, dazačnejo še ob pravem času postaviti primerne zavore stalnemu pro¬ padanju slovenskega kmeta, da se ustavi beg v Ameriko, zakaj, da citiramo našega dičnega, žalibog, prerano umrlega Simona Gregorčiča: »Za kosom se kos od kmetije drobi Med krikom in hrumom, ropotom in jokom, Kot rezali ud bi na ud, se mi zdi, S telesa sirotnim otrokom«. Sirotni otroci, Slovenci! Iu mi naj spimo, naj to mirno gledamo ? s Organizatorični vtiski s I. za¬ družnega shoda na Dunaju. Analogija zveznega vprašanja v Nemčiji in na Slovenskem. 1 ) I. zadružni shod kmetijskih zadrug 1. 1906 na Dunaju ima globok pomen, zakaj prvikrat so se na njem sestali za¬ stopniki zadružnega gibanja iz vseh av¬ strijskih pokrajin. Sestanek je imel namen, ustvariti temelj za skupno realno de¬ lovanje na polju zadružništva, na katero bi ne moglo vplivati ne narodnostno, in ne strankarsko - politično stališče oseb, sodelujočih v zadružnem vprašanju širom vse Avstrije. Reprezenlativna važnost zadružnega shoda pride še le na drugem mestu v poštev. Toda poleg tega je imel shod še neki drugi, globokejši pomen, ki na¬ videzno sicer ni udaril na površje, in ki se ga ni zdelo potrebno povdarjati še posebe. Shod je namreč sklicala v smislu svojih pravil Splošna zveza polje¬ delskih zadrug v Avstriji: bil je zato brezdvomno glasnik strem¬ ljenj vsega avstrijsk ega p olj e- ') Ta sestavek ni bilo več mogoče ij tehničnih ozirov obelodaniti v »Gorici«. Zato sem ga razširil in primerno preuredil, vporabljaje najnovejšo podatke. O hipotečnem vprašanju fa spišem v kratkem posebno brošurico. dolskega zadružaištv a,J zdru¬ ženega v tej vrhovni zvezi. Kot tak utegne zelo mnogo vplivati v bodoče na organizatorični razvoj poljedelskega za¬ družništva v Avstriji. Zadružništvo v Avstriji ni ločeno samo teritorialno. Izročeno je tudi vpli¬ vom nacionalnosti, deloma tudi stran- karsko-političnim. Dasiravno danes ne tako intenzivno, a vendar tako dolgo, dokler se ni v zadružništvu vveljavila smer socialna, dokler se ni pojavila in ustalila zadružna tendenca izrazito po¬ ljedelskega značaja. Tem vplivom je bilo in je še podvrženo tudi vprašanje o cen¬ tralizaciji zadružnih organizmov. Centra¬ lizacija v Avstriji je sledila mnogo¬ vrstnemu razvoju. Tu jo vidimo v rokah deželnih zastopov, tam je vznikla iz samostalnega nagiba na zadružnem polju delujočih; tu je ločena teritorialno, tam je v enem in istem teritoriju ločena po narodnosti, po strankarskem mišljenju. Kaleidoskop, v katerem vendar prevladuje ena barva, kajti povsod je temelj za¬ družnega delovanja, tedaj tudi zvezne organizacije, ena in ista osnovna ideja: ideja samopomoči in človeko¬ ljubij a. Tedaj povsod isto načelo, isto vodilo. »Zadružni princip predstavlja v svojem bistvu nravni in idealni moment našega družabnfgt reda v najvišji sto¬ pinji. Njegovi važnosti ne škoduje nič, da se izvršuje in vporablja na razne na¬ čine", je povdarjal nekoč generalni tajnik H a v e n s t e i r. Spojiti v enoto obstoječe zvezne organizme, unificirali jih v en sam orga¬ nizem, vpričo razmer ni bilo mogoče, ni bilo umestno. Pač pa je bilo na mestu vsovršiti organizacjo s tem, da se je oživotvoril višji zadružni organizem, čegar zadača bi bila spojitev istotenderčnih zadrug : zadrug poljedelske smeri Misel, ustanoviti »Splošno zvezo poljedelskih zadrug v Avstriji” (Allgemeiner Verband landivirtschafilicher Genossenschafcen in O terreich), je bila srečno zasnovana. 1 ) Postavljena na politično nevtralno stališče, imajoča v odboru in nadzorstvu najbolj izkušene zadružnike vseh narodnosti, poleg tega v stalni dotiki s poljedelskim ministerstvom kot poklicanim pospeševa- teljem zadružne ideje med poljedelci, je Splošna zveza v stanu, da more in mora na na,sigurnejši in najvspešnejši način varovati skupne interese poljedelskega zadružništva, — vplivati na zakonodajo, ') »Splošna zveza poljedelskih zadrug so je ustanovila 1. 1898 s sedežem na Dunaju. Njen prvi načelnik je bil profesor in deželni o Ibornik 1 r a n z Richter, njen drugi pa je dr. Pavel baron Store k, bivši načelnik nemške zadružne zveze v Gradcu. Zvezi pripadajo skoraj vso za¬ družne zvezo v Avstriji. Koncem 1. 19i)6 je bilo pri njej začlanjenih 18 zvez, ki so imele skupno 5015 zadrug. Te so bile: 1. Nižjeavstrijska osrednja zadružna blagajna (680 zadrugi, 2. Deželni odbor gorenj ©avstrijski v Linču (288), 3. Solnograška osrednja zadružna blagajna v Solnogradu (42), 4. Zveza poljedelskih zadrug na Štajerskem v Gradcu (303), 5. Deželna zveza poljedelskih zadrug na Koroškem v Celovcu (90), 6. Zadružna zveza v Ljubljani (312), Zadružna zveza v Colju (167), 8. Goriška zveza gospodarskih zadug in društev v Gorici (28), 9. Zveza kmečkih posojilnic in koope votivnih društev v italijanskem delu pokrajine Goriško-Gradiščanske v Gorici (51), 10. Osrednja blagajna raiffeizenskib društev v nemškem delu lirolske v Inomostu (250), 11. Zveza hranilnic in posojilnic in drugih kmetijskih zadrug na Pre- ; istočasno pa spopolnjevati organizacijo in poslovne razmere celoskupnega av¬ strijskega zadružništva. Navzlic svojemu organizatoričnemn vplivu pa ne omejuje avtonomije, svobodnega gibanja in ukre¬ panja zadružne organizacije, osobito ob¬ stoječih in snujočih se zvez. Ustroj Splošno zveze odgovarja v tem ozira organizaciji in smotrom Državne zveze poljedelskih zadrug v Nemčiji. Tndi zadrnžni shodi, katere skli¬ cuje Splošna zveza v smisla tozadevnega predpisa pravil, odgovarjajo glede osnove in namena onim omenjene Državne zveze. Biti imajo parlament zadružništva, ure¬ jajočega njegov razvoj, njegovo razmerje do zakonodaj3tva. Pri unifikaciji avstrijskega poljedel¬ skega zadružništva pripade delna naloga tndi nam Slovencem. Sodelovati ob nji je naša dolžnost. Naša pravica pa je, da zahtevamo, da se nas smatra kot enako¬ praven člen zajedniške verige, da se spoštuje naša narodna avtonomija, da so nvažnje z njegovimi špecieln03tmi naš narodni in gospodarski položaj. Uni¬ fikacija, sloneča na podlagi pravice in narodne enakopravnosti, mora prej ali slej vplivati v centripetalnem zmisiu tndi pri naših slovenskih razmerah. Uveljav¬ ljenja zajedniskega načela, načela celo- darelskem v Lautorachu (71), 12. Osrednja zveza nemških zadrug na Češkem v Kralj. Vinogradih (706), 13. Ustrednf jednota českych hospoddrskych společenstov v kralovslvf češkem v Pragi (1258), 14. Osrednja zveza nemških poljedelskih zadrug na Moravskem in Šlezkem v Brnu (32D, 15. Zveza poljedelskih zadrug v Šleziji v Bielicu (181), 16. Jednota českyh hospodafskych spo- lečenstev ve vevodstvi Slezskem v Tropavi (73), 17. Zveza nemšsih poljedelskdi zadrug v Bukovini v Cernovicu (69), in 18. Sclanska kasa v Cer- novicu (139). — Pri Splošni zvezi še niso člani: 1. Zveza poljedelskih zadrug in društev italijan¬ skega dela Tirolske v Tridentu, 2. Lstrednf svaz českych bospodhrskych spoločenstev v mar- krabstvf Moravskem v Brnu, 3. Ustrednf jednota českych hospodarskych společenstov uvernih pro Moravu a Slezsko v Brnu, 4. Zvezna pisarna za hranilnice in posojilnice pri deželnem odboru v Lvuvu. 5. Centrala insotirilor economice romane diu Bucovina v Črnovicu, 6. Gospodarska zveza za Istra v Pulju in 7. Savez dalmatinskih zadruga v Splitu — obe poslednji zvozi, če ostaneti sa mostojni. — 64 — skupnosti, mora samoposebi izzvati v doglednem času konkretno dejanje, čegar smoter in vspeh bi bilo zjedinjenje ju¬ goslovanskega zadružništva naše mo¬ narhije v enoten organizem. V tem zmislu so se že poskusili prvi koraki. Da so zaenkrat bili brezvspešni, kako čudo? Kje je dobiti pojav, ki bi pokazal do¬ vršene oblike že ob postanku ? Toda ko¬ raki se bodo ponavljali, tako dolgo, dokler prodre misel celokupnosti. — Do¬ prinesti v to svrho mal donesek, ki bi pokazal doslejno naše delovanje, ki bi pokazal pot k sporazumljenju — to je namen pričujočega sestavka. Bilo je te¬ žavno ga napisati, ker si nismo Slovenci ustvarili neke vrste arhiva, iz katerega bi zložno zajemal podatre zgodovinopisec slovenskega zadružništva. Težavno, ker živimo v razburjenem političnem času in je pisatelju težko, biti do skrajnosti ob¬ jektivnemu. Toda .zavest imam, da sem sestavek spisal sine ira et studio, dasi mi je tupatam silila v pero bridka beseda. * Vprašanje zvezne organizacije, cen¬ tralizacije zadružništva na Slovenskem zasleduje tri razvojne faze. Prva sega od 1883 do 1894. 1. To je doba, v kateri zadostuje organizacijskim potrebam prva in tedaj edina slovenska zadružaa zveza: Zveza slovenskih posojilnic v Celju. Posojilnice, ki se v tej dobi os- nujeje sledijo Schulze-Delitschevim ten¬ dencam, prilagodenim slovenskim raz¬ meram po zadružnem propagatorju Mi¬ haelu Vošnjaku. Celje osredotočajo slo¬ venske posojilnice, katere veže narod¬ nostno načelo, narodnostno edinstvo. Druga faza sega od 1895 1. nekako do 1903. 1., ko stopi v veljavo revizijski zakon. Slovenci so se začetkom te dobe ločili v dve načelno si nasprotujoči po¬ litični stranki. Narodnostna vez, katero je povdarjala celjska centralizacija, je bila preslabotna za spremenjene raz¬ mere. V Ljubljani se vveljavi druga osro- dotočujoča točka: Zveza kranjsk.h po¬ sojilnic, pozneje Gospodarska zveza. Spo¬ četka so bile politične razlike, ki so vplivale na obe centralizaciji, zelo ve¬ like in odločilne. Toda tekom časa so se zmanjšale, politično življenje stopa z ozirom na zadružništvo vedno bolj v ozadje, — dočim stopajo vedno bolj v ospredje socialno-gospodarske razlike, ki se vedno bolj ostrijo. Tretja faza pa je nastopila tedaj, ko se je bližalo vzakonjenje revizijske dolžnosti. Njeno sliko tvorita dva stremljenja: centrali¬ zacija absolutna in avtonomna decen¬ tralizacija. Čimbolj je gineval politični vpliv na slovensko zadružništvo, tembolj pe¬ reče je postalo vprašanje zjedinjenja vsega slovenskega zadružništva. Zveze v uelju in v Ljubljani povdarjati centra¬ listično zvezno organizacijo. Pri obmejnih Slovencih se pa uveljavlja stremljenje po avtonomiji, po teritorialni decentralizaciji, odgovarjajoči bolj posebnostnim raz¬ meram posameznih pokrajin. Gentripe- talnim silam osrednjih točk v Celju in v Ljubljani stopa nasproti centrifugalna sila obmejnih Slovencev in Hrvatov, centralizaciji v eno središče — nasilna decentralizacija. Oba stremljenja sta opravičena, do gotove mere. Absolutna centralizacija ovira, absolutna decentra¬ lizacija brez enotnega vodstva pa za¬ vira pravilni razvoj zadružništva. Z lise, da danes prevladuje odsredotočno gi¬ banje. Če pa želimo imeti zdravo in močno jugoslovansko zadružništvo, mora slediti odsredotočnemu gibanju novo gi¬ banje, katerega namen bo združiti v Ljubljano, našo duševno metropolo, v enoto — dasi ne centralističnega vstroja — vse kar poraja sedanja „Sturm- und Drangperiode* našega zadružništva. Prvi pojav tega novega gibanja je bila I. zadružna enketa v Ljubljani I. 1903. Morala bi bila doseči sporazum in zjedinjenje, a ga ni. Dosežejo ga druge, saj Rim ni bil sezidan v enem dnevu. Prva enketa se je sešla tedaj, ko se je uveljavil revizijski zakon, ko so imele vse zveze na Slovenskem posla čez glavo s svojm preustrojenjem glede na ta zakon. 65 Zato je nosila enketa mrzlični značaj, zato ni dosegla zaželjenega uspeha. Ves razvoj slovenskega zadružništva v poslednjem času je v marsičem po¬ doben razvoju zadružništva, osobito cen¬ tralizacije, v nemški državi. Proučujočim ta razvoj nam prihaja nehote v misel oni našega zadružništva. Zakaj bi sličnost ne bila nam učiteljica? Zakaj bi se ne ob¬ varovali prvotnih organizatoričnih zmot nemškega zadružništva, zakaj ne stremili zjedinjenju naproti uvažujoč poli, katere je hodilo pri tem navedeno zadružništvo? Comparando discimur. Meni samemu bi ne bilo nikoli prišlo na misel, lotiti se tega sestavka, ker vem vnaprej, da si ž njim ne pri¬ dobim hvaležnosti, pač pa zbadljajev. Na to me je pripravil še le članek, katerega sem čital v 4. številk] „Narodnega gos¬ podarja" iz 1. 1905. Članek slove: „Z druženje glavnih za¬ družnih zvezv Nemčij i“. Do zdaj bilo je zadružništvo v Nemčiji osredo¬ točeno v dveh glavnih zvezah i. s. v zvezi v Neuwiedu in v zvezi v Darm¬ stadta. Obe zvezi bili ste jako močni, včasih prišlo je med njimi do prepirov, ki so po največ nastali iz ljubosumnosti, a tudi s strankarskih ozirov. „Nikdar nihče ni pričakoval, da bi moglo priti kedaj do združenja obeh zvez. „A nemški zadrugirji so razvideli, da cepljenje moči le škoduje oziroma zadružno delo zadržuje, trudili so se toraj za zbližanje zvez. „Iq sedaj sta obe zvezi zlruženi v jedno velikansko zvezo, ki ima gotovo več pomena in več moči, kakor ste imeli prej obe zvezi skupaj. „Na Slovenskem so pa ljudje, ki hočejo imeti že za vsakim grmom zvezo." Na prvi pogled izgleda članek čisto nedolžen. Toda temu ni tako, če se vpo- števa zbodljaj, ki zveni iz zadnjega od¬ stavka. Ozira se ta na dccentralizatorično gjbanje, sedaj ob toječe v slovensko- hrvatskem ozem ! ju. Za vzor mu postavi zjedinjenje nemškega poljedelskega za¬ družništva. V tem oziru je članek ten¬ denciozen, kot tak pa nepopolen, zakaj konstatira dejanje zjedinjenja nemškega zadružništva, a ne konstatira d*janskega položaja. Fakt zjedinjenja res obstoji, ali kaka in kako dolga je bila pol, po ka¬ teri je hodilo nemško zadružništvo, predno je prišlo do unifikacije? Nave¬ dena zafrkacija „Narodnega gospodarja" na slovenske razmere je vzrok, da me je zanimalo spoznati razvoj zvtznega vprašanja na Nemškem, a tudi pri nas. Prišel sem do analogije, do paralele. Tu jo podajam. * Zgodovina nemškega zadružništva. (Razvoj Schulze-Delitschevega zadružništva). Ponosne, toda resnične so besede, katere je napisal znani znanstveni prou- čevatelj poljedelskih razmer, prof. v o n der Goltz: »Nemčija je zibelka polje¬ delskega zadružništva". 1 ) Toda ne samo poljedelskega, nego sploh kooperativnega gibanja, ki ga opamjemo v poslednjem času pri srednjih stanovih. Haber, Schui- ze Delitsch, Goltz, Raiffeisen so glavni provzročitelji in pospešovatolji tega gi¬ banja. Zakaj na Angleškem, kjer se je moderno zadružništvo prvikrat pojavilo z znanim poskusom ročdelskih pi- jonirjev 2 ), in na Francoskem je bilo zadružništvo proletarskega značaja. Tam je imelo kooperativno gibanje pred vsem pred očmi preosnovo socialnega reda. Služiti je imelo kol bojno sredstvo v razrednem boju. Os obilo na Francoskem, kjer je za časa pariške komune vživalo gmotno in moralno podporo od strani socialistiške vlade. V tem smisla je kas¬ neje zagovarjal zadružništvo na Nemškem ‘) Dr. Theodor v n d c r Go 11 z »Agra ■- vesen und Agrarpolitik«, II. izdaja, Jena IV0I-, ;tr. 189. . . , „ . . 2 ) Prva zadruga z modernimi zadružnimi irincipi je bilo konsumno društvo »Rochdale ' 0 ciety of Equi:able Pionecrs« v Roedelu Vngleškem, katero je ustanovilo 1 lanele, ki so bili tedaj brez del. i zadrugo odpomoči. na 1873 28 tkalcev in so si hoteli - 66 socialno demokratični voditelj Lassalle, kličoč na pomoč in podporo prusko vlado. Na V. Hub e rja, ki je prvi opi¬ soval na Nemškem asociacijske osnove, so brezdvomno vplivale angleške raz¬ mere, katere je spoznal na svojih po¬ tovanjih. Ne tako na Schulz e j a, pri katerem so očividni vplivi francozkih za¬ družnikih poskusov. Sicer se splošno trdi, da je Schulze-Delitsch presadil an¬ gleško zadružništvo na nemška tla, toda to ni res. Schulze sam je pisal v svoji knjigi „Associationsbuch fiir deulsche Handwerker und Aibeitei", katero je iz¬ dal 1. 1850, da „imajo te asociacije (ka¬ tere je tedaj ustanavlja!) le pripravljati pot produktivnim zadrugam, ki bi po¬ slovale na skupen račun". 1 ) Sctulzejeva zasluga je, da je zadružništvo, ki je dotlej na Angleškem in Francoskem bilo le delavskega značaja, prilagodil potrebam, zlasti kreditnim obrtnega stanu. „Ij peticij rokodelcev na nacionalni zbor je spoznal neugodni položaj, o katerem so se pritoževali rokodelci; poročila o francoskih proizvajalnih za¬ drugah pa so ga pripravila do tega, da je začel snovati roko¬ delcem surovinske zadruge, pravi Fass bende r. 2 ) 1 tih misli je bil Val- 1 e r o u x, ko je napisal: ,. Et to ute- fois co n’est point par les socie^es de credit que 1’ Allemsgne a ccmmenre et la cooperation n’y a point comme en Angleterre, un caractereautoch- tone; c’est h nos idees qu’ e 11 e e s t dueet ce sont des imita- tions d’association franrjaises qui y ont commence le m o u- vement cooperatif. 3 ) ') Ludolf P ari si us »Državni zakon o pridobitnih in gospodarskih zadrugah« V. izdaja: Predelal dr. Hans Criiger, Ber lin 1906. Odstavek »k zgodovini nemškega zadružništva«, str. 1. ! ) Dr. Martin Fnssbender »F. W. Raiffeisen in seinem Leben, Denkcn, und Wirken«. Berolin 1902, str. 102. 3 ) »Nemčija ni ravno pričela s kreditnimi društvi in zadružništvo nima tam, kakor na An¬ gleškem avtohtonnega z. aeaja; po naših dujah je nastalo in francoske zadruge je lam posnemalo Ko je ustanavljal Schulze prve su¬ rovinske zadruge (I. 1849 v Delitschu za mizarje in čevljarje, 1. 1850 v E lenburgu za krojače in čevljarje in 1853 1. zopet v Delitschu za krojače) je imel pač pred očmi francoske „associations ouvrieres". Sam je priznaval, kakor prej povedano, da hoče ,.priti preko njih do proizvajalne zadruge", pri kateri bi bili enakomerno zainteresovani vsi komponenti zadruge. Teda pozneje je izgubil Schulze delavstvo popolnoma izpred oči, naraščajoče ne¬ ugodne kreditne razmere male obrti in rokodelstva so mu pa porodile misel, zasnovati v svrho kreditne dobave po¬ sebna kreditna društva — posojilnice, ki se po njem imenujejo S c h n 1 z e - D e- litscheve osnove. Skrbijo za raz¬ mere obrtnijstva in rokodelstva, zato na¬ pravi za nje imenovane zadruge, pri tem pa ne izključuje drugih stanov, ki so v položaju, spraviti skupaj denar, katerega potrebujejo zadruge za svoje poslovanje. „Načelo teh kreditnih zadrug je, da ob¬ segajo kolikor mogoče vse stanove, vpoštevajoč dejstvo, da se na ta način najlažje more 7 a lostiti kreditnim po¬ trebam zadruga in njenih članov". 1 ) Tako je pisal Schulze o svojih denarnih za¬ vodih v svoji zaamaniti knjigi „Posojil- nice in kreditne zadruge kot ljudske banke", katero je prvikrat izdal 1. 1855. Toda to načelo je bilo potrebno pov- darjati še le tedaj, ko je Raiffeisen z lo¬ kalizacijo poljedelskih zadrug lokaliziral ob enem v zadružništvu tudi kmečki stan. Ko je izdal omenjeno knjigo, je obstajalo še le osem takih zadrug. A že tedaj je imel Schulze pogum prerokovati, da „kmaiu ne bo mesta v Nemčiji, ki bi se ne ponašalo s takim zavodom". Schuizeju, ki je bil neumoren pro- pagator zadružie ideje, je treba vsekakor priznati, da je imel mnogo organizatc- ričnega duha, posebno kar se tiče na- s početk zadružno gibanje«. P. Hubert Vatleroux »Les Assoc ations cooperalives en France ;i 1’ Etranger«. Pariz 884, str. 178. • ‘) Schulz e-D c 1 i t s c h »Vorsehuss- und Krcditvereine als Volksbanken«, Vil. izdaja, pri¬ redil Hans Criiger, Berolin 1904. str. 32. 67 — daljne vsovršitve zadrožništva. 2 j Bil je realist, dočim je bil Raiffeisen le blag idealist. Dovolj je, da se ozremo na ves razvoj zadružništva, ako hočemo imeti potrdilo o organizatoričnem talentu Schulze-Delitscha. Raiffeisen ga nikakor ni imel; v tem oziru je podlegel Schul- zeju, in vendar vidimo, da so v poz¬ nejšem razvoju zmagala temeljna za¬ družna načela Raiffeisena. Sorodna v ko- nečnih smotrih, si nista bila sorodna v osnovnih načelih. Schulzejeva velika zasluga je vza- konjenje nemškega zadružnega zakona, za katerega je vedno z živo in pisano besedo deloval in pri katerega sestavi je tudi sam sodeloval. Zadrug Schulze-Delitscheve osnove je bilo vedno več. L. 1859 so te zadruge naslovile na Schulzeja poziv, naj skliče sestanek, katerega bi se vdeležili odpo¬ slanci vseh tedaj obstoječih kreditnih zadrug, in pri katerem bi bilo tadi mo¬ goče pogovoriti se o skupnih zadevah in smotrih. O binkcštnih praznikih istega leta se je vršil omenjeni sestanek v Weimaru. Znamenit je sklep sestanka, čigar posledica je bila ustanovitev Osrednje dopisovalce pisarne. (Zentral-Korrespondenzbureau). Pisarna je imela namer, voditi in osredotočiti odslejno zadružno gibanje na Nemškem. V to naprošen je prevzel vodstvo O med¬ nje pisarne Schulze- Delitsch sam. Že koncem navedenega leta je bilo zdru¬ ženih v tej organizaciji 32 zadrug S tem je bil položen temelj centralizaciji za¬ družništva na Nemškem. Schulze je v tem oziru prednjačil, Raiffeisen pa je še le dolgo dolgo časa potem prišel do cen- tralizatoričnega delovanja. Ko je bil po¬ ložen temelj, se je moralo pač načelo 2 ) »Schulzcjeve posojilnico so urejeno PO vzgledu več stoletij obstoječih velikih indu- strialnih in komercialnih bank, in Schulze- Delitscli nima pri tem posebno zasluge, da bi bil postavil nove principe, nogo da je znal pravilno grupirati obsloječe prin- ? 'P o potrebam onih razredov v prilog, za katere je kanil skrbeti«, piše dr. Gustav Marc bet »Der Kredit des Landvvirts«, Berolin 1878. osredotočenja odslej le vedno bolj vso- vršiti, spopolnili. Dve leti zatem, namreč 1. 1861 se je vršil v Halle °/S tretji zbor „posoji!nih, kreditnih in surovinskih zadrog, slonečih na načela samopomoči". Ta zbor je iz¬ volil Ožji odbor nemških za¬ drug, ki se je še isto leto spremenil v Zastopstvo nemških pridobitnih in gospodarskih zadrug (An- vvaltschaft der deutschen E |, werbs- und Wirtsch8ft3genos3enschaften). Toda med tem so se pojavile na Saksonskem in Srednje Porenskem samostojne zveze, ki so se ustanovile brez vpliva Schulzeja. To dejstvo je omenjenega napotilo, da je 1. 1862 na občnem zboru v PostJanu, predlagal, da naj spremeni centrala svoja pravila tako, da se bodo lahko osnovale deželne in pokrajinske zveze. Predlog je obveljal, istočasno pa je pokazal orga- nizacjski zmisel Schulzeja. Raiffeisen, ki je spočetka tudi bil za teritorialno cen¬ tralizacijo, se ni mogel pozneje nikoli več otresti absolutne centralizacije neu- wied 5 ke. Njegovi pristaši so snovali poz¬ neje teritorialne zveze, omislili nadcen- tralizacijo, toda Raiffeisen je legel v grob, in še le po njegovi smrti je morala neu- viedska centrala kapitulirati prod Državno zvezo, ki se je bila glede osredotočenja oprijela decentralizacijskega načela Schul- ze Delitscha. Zastopstvo nemških pridobitnih in gospodarskih zadrng se je vsled sklepa občnega zbora v Mainzu 1.1864 spremenilo vSplošno zvezo nemških pri¬ dobitnih in gospodarskih za¬ drug (Allgemeiner Verband der deutsch a n Enverbs- und Wirtschaftsgenossenschaf ten). Danes sloni ta zveza na pravilih, ki so se 1. 1891 v Gari spremenila. Schu'ze Dalitsch ja stal na čelu svojo centralna organizacije od 1859. do 1883. 1. Za njim je prevzel vodstvo S c h e n k do 1896 1., potem pa dr. Hans G r ii g e r, ki zaseda še danes mesto na¬ čelnika. Zveza je ostala zvesta Schul- zejevim nazorom. L. 1932 je prišlo do znanega Kreuznachovega spora, vsled — 68 — katerega so se izključita iz zveze neka¬ tera konsnmna društva, češ, da ne od¬ govarja socialno - gospodarska tendenca teh društev oni Splošne zveze. Posledica temu je bila, da je večina konsumnih društev izstopila iz zreze in si ustanovila svojo posebno Osrednjo zvezo nemških konsumnih zadrug (Zentralverband der deutsehen Konsum- genossenschf ften) v H mburgu. 1 ) Schul- zejeve zadruge so cvetele dolgo časa. Toda gotovo je, da je tosmerno gi¬ banje v zadnjem času prispelo v nekak položaj stagnacije. S cer predstavlja šo vedno glede intenzitete precejšnjo orga- nizačno silo, toda ne več glede eksten- zivnosti. Zveza sama nima več onega ve¬ likega pomena, katerega je imela nekoč. „Ona propada", osobito odkar so izsto¬ pile konsumne zadruge. 2 ) L. 1905 je imela Splošna zveza nemških pridobitnih in gospodarskih zadrug 29 podzvez in 1400 posameznih zadrug, in sicer je bilo od tfh 951 posojilnic jn 272 konsumnih društev. 3 ) Organizacija Splošne zveze je laka: Vodstvo oskrbuje voljeni na¬ čelnik s pomočjo posebnega urada. Vsako leto se vrši občni zbor (Allgemeiner Ge- rossenscbafistag), na katerega pišiljajo zadruge svoje zastopnike. Občni zbor ali skupščina se vrši vsako leto v drugem kraju, da se tako zanese zadružna misel kolikor mogoče povsod. Naloga zbora je, da varuje kot najvišja stopinja skup¬ nostne interese. Načelnika (Anwalt) dolž¬ nost pa je, da te interese brani nas¬ proti zakonodajstvn, da poda nasvete in navodila zadrugam, v kolikor se tičejo njihove organizacije in njihovega poslo¬ vanja. V samostojnost zadrug glede spe¬ ‘) Primeri v tem oziru: Heinrich Kaufmann »Geschicblc des konsumgonos 1 senschaftliehon Grosseinkaufs in Deutschland«, Hamburg 1904, str. 215 seq. 2 ) Primeri: dr. jur. Hermann Ortloff »Die Bekampfung der Konsumvereine«, Lipsko 1907, str. 51. 3 ) L e o p o 1 d K a t s c h e r »Dio Envcrbs und VVirtschaftsgenossenscbaften in Deutschland und Osterreich«, Lipsko 1905, str. 12. cialnih nj hovih razmer zveza ne posega. Med zvezo kot osrednjim organom in posameznimi zadrugami, razširjenimi po c Q li Nemčiji, posredujejo podzveze — provincialne ali ožje deželne zveze. Te sestavljajo posamezne za¬ druge, določene nemške dežele, pokrajine, ali pa zadruge določene gospodarske pa¬ noge. Podzveze imajo namen, da varu¬ jejo podrobne interese, pospešujejo tes¬ nejšo zvezo med zadrugami in da po¬ sreduje med temi in centralo. Zadružna naloga se da po njih specializirati z ozirom na posebnostne razmere po¬ sameznih pokrajin, z druge strani pa nni- fic : ral', ker stoje itak v zvezi z enotno zadružno reprezentativo. Občni zbori popolnoma avtonomnih podzvez so z ene strani predpriprava za glavni občni zbor Splošne zveze, z druge strani pa iz- vrševalna zborovanja, ki posplošujejo sklepe in ukrepe glavnega občnega zbora. Na ta način je vpeljana smotrenost za¬ družnega razvoja na zgoraj in na spodaj. R vnateljstva podzvez tvorijo istočasno glavni odbor Splošne zvez?. Poleg tega odbora pa posluje ožji odbor sed¬ merih članov, katere izvoli glavni občni zbor iz srede ravnateljev podzvez in njihovih namestnikov. Ožji odbor ja iz- vrševaien organ in desna roka načelnika. Sadež zveze je v Berolinu. Nje glasilo je list: B atter fiir das Ganossenschafts- W3sen, katerega je zašel izdajati Schulze- Delitsch že 1. 1854. pod imenom Innnng der Znkunft. Zveza izdaja poleg tega še vsakoletne Letopise in Poročila o glavnih občnih zborih. 1 ) Značilno za to zvezo je, da ni ni¬ koli stremila za osredotočenjem denar¬ nega gibanja svojih zadrug. Schnlze- Delitach je bil taki centralizaciji vedno nasproten, češ, da postanejo zadruge vsled nje le nekake filijalke centrale, ki mora vedno obvarovati le značaj banke nasproti zadrugam. Sic r pa je denarna sporavnava v praksi neizpeljiva. 2 ) Ta ‘) Glede organizacije primerjaj: Schulze- D e 1 i t s c h, o. c., str. 27, P a r i s i u s, o. c., str. 2. 2 ) S c h u 1 z e-D e I i t s c h o. c., str. 76, 69 - nazor zasledimo tudi pri pristaših Schulze- Delitschevih načel v našem slovenskem zadružništva. Zveza slovenskih posojilnic v Celja je sicer mnogokrat razpravljala glede denarne sporavnave, dejanskega pa ni ukrenila tako dolgo ničesar, dokler se ni 1. 1906 preosnovala v Zadružno zvezo in otvorila v zvezi poseben oddelek: Centralna blagajna. Mihael Vošnjak, ki je stal pod neposrednim vplivom Wrabetza, razširjevalca Schulze- Delitschevega zadružništva v Avstriji, je bil pač ves čas pristaš te smeri'. Pod nje¬ govim načelovanjem je nastal predlog dr. Tume, pod vplivom katerega se je osnovalo pri Ljubljanski kreditni banki Diskontno društvo za zadruge. Dr. Tuma pa je tedaj sploh zagovarjal bančno načelo denarne centralizacije. Da je Vošnjak v čisto zadnjem času krenil na drugo pot. ga je do tega dovedlo na¬ raščajoče raiffeizensko gibanje na Slo¬ venskem in primer stagnacije Schulze- Delitschevega zadružništva v Nemčiji, v Avstriji in tudi na Slovenskem. Nemška društva so ustanovila 1. 1865 Nemško zadružno banko Sorgel, Parisius & Co v Be- rolinu, ki posluje od 1. 1871 dalje s komandito v Frankobrodu o/M. Zavod nudi zadrugam bančni kredit. Sorgel, umrli ravnatelj banke, je vredil Giro- zvezo, na katero se naslanja Sek-na zveza. * (Razvoj poljedelskega zadruž¬ ništva). Schulze-Delitschevo zvezo je pre¬ hitela poljedelska zadružna organizacija. Ne da se oporekati: Schulze-Delitsch je simpatično pozdravil nastop poljedelskega zadružništva, tudi mu je šel s početka na roko, toda njegova skrb je bila le preveč obrnjena na obrtne razmere; bil je le preveč prepojen z nazori me¬ ščanske organizacije, da bi bil pojmil po¬ ljedelsko zadružništvo v oni meri, katero je zaslužilo. Osnova kreditnih zadrug, katero je provzročil Schulze-Delitsch, ni¬ kakor ni mogla odgovarjati povsem dra- gačnim razmeram na deželi 1 ). Zato ni čuda, da se je razširila nenavadno hitro druga osnova, tzv. Raiffeisnov a, kakor hitro se je namreč ta ustalila glede or¬ ganizacije in načel ter prodrla v razu¬ mevanje zainteresovanega poljedelstva. Mehanizem Schulze-Delitschevih zadrug je le preveč bil navezan na nazore ka¬ pitalistične denarne organizacije. Sicer je glede svojih kreditnih zadrug konstatiral sam Schulze-Delitsch v svoji „PoIitični ekonomiji za delavce", da „je moralni učinek teh zadrug še večji, nego so nji¬ hovi materialni rezultati.Mislim, da ne rečem preveč, ako trdim, da se težko najde boljše sredstvo, nego so naše za¬ druge, ki bi bilo sposobno za dviganje moralnega nivo-ja naših delavskih raz¬ redov". 2 ) Toda moralni efekt z daleka ne odgovarja socialnemu vspehu Raiffei- senske osnove. Zadruge so postale to, kar jim je v polemiki s Schu'zejem prero¬ koval že L a ssall e, namreč „sparovčki“, ki pa morajo ostati brez vpliva na po¬ litično se razvijajoči socializem". Razlika med Raiffeisnovo in Schulze- Delitschevo osnovo dejanski in ekono- miški ni tako velika. Saj je Raiffeisen svoje prve zadruge sploh ustanavljal po uzorcu Schulzejevem. Še le kasneje je svojim zadrugam priskrbel nekaj tipič¬ nega, samosvojega, namreč omejitev za¬ družnega okoliša na mal teritorij, od¬ prava opravilnih deležev, izključenje lu- krativnega značaja poslovanja in častna brezplačna služba zadružnih upravnikov. To je pa le zunanja organizacijska ob¬ lika kreditne zadruge, ki se sicer razli¬ kuje od načel Schulze-Delitschevih, pa jim vendar toliko ne nasprotuje. Večjo razliko tvori vodilno načelo, katero je 1) Primeri v tem oziru vsporejanje Schulze- Delitschevega in Raiffeisenovega kreditnega si¬ stema v knjigi A. B u e h e n b e r g e r - j a > Agrar- wesen und Agrarpolitik«, Lipsko, II. str. 190 seq. 2 ) »L’ effet moral produit par ces socidtes est plus grand encore quo leurs resultats ma- tenels.Je no crois pas trop m’ avancer en disant qu’ on trpuvera difficilment un moyen plus effica-.e que nos’associations pour elever le mveau moral des classes ouvrieres«. V ali er o ux, str. 455, 456. t° . — 70 - pritisnil zadrugam Raiffeisen kot globoko veren, pietističen mož, namreč osnovno načelo krščanske ljubezni do bližnjega. Sehulze-Delitscha, pristaša liberalnih idej, je vodil pri uveljavljanju svoje zadružne osnove humanitarni, Raiffeisena pa karitativni čut. Iz karitativnosti so nastale posojilnice Raif- feisnove osnove. Ta mož ni imel s po- četka sploh organizatoričnega zmisla, zakaj raiffeisenskim društvom je dal za¬ družno" organizacijo še le njegov pri¬ jatelj, ekonomijski svetnik Karol pl. Langsdorff, ki je sestavil prva pra¬ vila za kreditne zadrnge Raiffeisenke. 1 ) Tudi pri poznejši izpeljavi svoje orga¬ nizacije ni kazal posebnega organizato¬ ričnega talenta. Toda globok in trajen moment leži v osnovnih načelih Raif- feisenovih, in le ta so provzročila zmago njegove ideje, ki je bila pred vsem etično- socialna. Raiffeisen je bil idealist, je bil veren mož, in je verska načela svoje organizacije včasih povdarjal še preveč, tako da so vsled tega pričeli ga za¬ puščati lastni pristaši, ki so glede centra¬ lizacije ubrali drugo, Raiffeisenu neljubo pot. Ni bil veleum, ni silil v ospredje, toda zamisel njegova je bila velika in ga je storila velikega, nepozabnega. Za¬ misel njegova ni bila samo gospodarska, samo versko-nravna in vzgojevalna — bila je tudi globoko socialna. Zakaj nje¬ govo zadružništvo je izbralo specialno socialno nalogo in smer : rešitev kmeč¬ kega stanu. „Raiffeisen je bil pionir, ki je korak za korakom stopal neumorno naprej, da pridobi vedno nova tla zadružni misli...... ki je postavil v ospredje kmečke koristi in pri¬ lagodil v poljudni obliki zadružno misel, kakor jo je zastopal Schulze-Delitsch, poljedelskim potrebam ... .“ 2 ) *) Stefan Richter »Bohmens Credit- organisationen«,, Praga 1897, odstavek: Nekaj zgodovino in statistike o hranilnicah in posojil¬ nicah v Nemčiji in Avstriji. Str. 515. 2 ) J o s e f R i 11 er v. H at t ingberg »Re¬ ferat betreffend die Frage der IIypothekarent- schuldung«, Dunaj 1903, str. 324, 325. F. W. Raiffeisen 1 ) je kot župan oživotvoril v občinah, v katerih je služ¬ boval, razna dobrodelna društva, ki so imela namen, z denarnimi pod¬ porami in posojili priskočiti na pomoč bednim kmetovalcem. Tako je tudi I. 1854 ustanovil Heddesdorfsko do¬ brodelno društvo, ki je imelo na¬ men, ..skrbeti za vzgojo zanemarjene dece, priskrbeti delo brezposelnim pre¬ bivalcem, zlasti kaznjencem, in ustano iti ljudske knjižnice”, poleg tega pa dajati posojila za to potrebnim članom. Delo¬ krog je bil, kakor se razvidi iz pove¬ danega, preobširen. Zato tudi društvo ni moglo razviti posebnega vspešnega de¬ lovanja, temmanj, ker je bilo naveza-io na prostovoljne doneske svojih imovitejših članov. Med tem je Raiffeisen spoznal Sehulze-Delitscha. stopil z njim v pismeno občevanje, 1. 1864 pa je spremenil svo e dobrodelno društvo v Heddesdorfsko posojilnico, ki je popolnoma Schu- zejeve osnove 2 ). Zavod je nekaj let že imenitno vspeval, zato so se zaporedoma ustanavljale enake posojilnice v bližnjih in daljnih krajih Nemčije. S sklepom obč¬ nega zbora z dne 21. maja 1865 1. je pristopila posojilnica v Heddesdorfu k Schulze-Delitschevi zvezi. Čim bolj so se pa množile kmetijske posojilnice, tem¬ bolj je začel Raiffeisen propagirati svoja načela o organizaciji kreditnih zadrug za kmečke razmere. Posojilnice, katere je ustanavljal Raiffeisen, so se podvrgle zadružnemu zakonu iz 1. 1864, ki je prišel v veljavo vsled posebnega toza¬ devnega vplivanja Schulze-Delitcha in njegove zveze. Raiffeisen je prišel kmalu narazen s Schulzejem glede osnovne organizacije svojih zadrug, toda priti je moral kmalu tudi glede centralizacije. Glede osnovne organizacije posameznih zadružnih or¬ ganizmov vsled teritorialne lokalizacije zadružnega okoliša in drugih organičnih uvedb, osobito pa vsled vednega povdar- ■) Porojen dne 30. marca 1818 v Hamm-u ob Siegi, umrl dne 11. marca 1888. 2 ) Fassbinder, o. c., str. 185. janja veksko-nravnega, krščanskega vo¬ dilnega načela Raiffeisenovih asociacij. »Solidarno jamstvo članov ni samo zato taka; da se ž njim pridobe denarna sredstva, nego ono mora vzbujati vsa¬ kemu drnštvenikn zavest, da je dolžan jamč di po načela : eden za vse, vsi za enega, dolžan združiti se in delovati vzajemno na temelja krščanske so¬ lidarnosti", je pisal Raiffeisen 1. 1872 v drugi izdaji svoje knjige o kmečkem po¬ sojil ištro. 1 ) Glede centralizacije pa je moral priti narazen, ker je drugače poj¬ moval tehnično uredbo centralizacije, ker se je razvnel boj med njim in Schul- žeje n, ki je povsod nasprotoval pojavu in razvoju Raiffeisenskih denarnih zadrug. Raiffeisen je bil sicer prvotno na¬ klonjen misli teritorialne centra¬ lizacije. Ko je 1. 1872 ustanovila po¬ močjo posojilnic „Rensko poljedelsko za¬ družno banko" v Neuwiedu, je pisal v že prej omenjeni drugi izdaji svoje knjige: »Mislimo si v vsaki pokrajini, oziroma državi naše ljube nemške domovine enako osnovo in vse take cen¬ trale združene zopet v eno sre¬ dišče, tedaj bi se pač megle in morale vračati ublažene socialne razmere'. 2 ) L. 1874 so se ustanovile enake denarne centrale za Hesensko in Bavarski Pa- latinat ter za Vestfalsko. Na podlagi teh treh centralizujočih organizmov je po¬ skusil Raiffiisen obistiniti na temelju prej označenega centralizatoričnega načela vrhovno zadružno organizacijo. 25. junija 1874 1. je ustanovil Poljedelskoge- neralno banko, katero je mislil spojiti z zavarovalnico za življenje »Arinima", da bi dobil iz premijskih rezerv le te potrebno denarno zalogo za svoje kre¬ ditne zadruge. Ta zavarovalnica ni za- dobila naprošene državne koncesije. Proti generalni banki, sloneči na neomejenem zadružnem jamstvu, so se pa pojavile protivnosti, češ, da je osnova zadruge ob stoječe iz zadrug protipostavna, proti predpisom zadružnega zakona iz 1. 1868. ‘) F a s s b e n d e r, o. c. str. 202. 2 ) F a s s b e n d e r, o. c. str. 205. 71 — Schulze-Delitsch je posebno na¬ sprotoval tej centralizačni nakani Raif- feisena, kakor sploh njegovemu delovanju. L. 1875 je napisal knjigo „Die Raif- feisenschen Darlehenscassen in derRhein- provinz und die Grundkredilfrage fur den Kleinbesitz", I. 1877 „Den Raiffei- senseben Darlehenskassen zur Verslan- digung", in J. 1887 zopet »Nachtrag zur Verslandigung an die Forderer und Leiter der Raiffeisenschen Kassen". Raiffeisen, Held, Kians, Marcklin, Marehet in drugi so na to reagirali. Nastala je »bogata literatura, katero se sme označiti kot sporno literaturo, kajti šlo se je za bistveno odločitev, ali odgovarjajo bolj potrebam kmetijske obrti posojilnice ure¬ jene po sistemu Sehulze-Delitschevem ali Riiffusnovem, in ali je treba iz bančno tehniških vzrokov grajati temelje, na ka¬ tere se naslanjajo zadnje posojilnice." 1 ) Schulze-Delitsch pa je I. 1876 vložil v nemškem državnem zboru interpelacijo, ki je merila na to, da bi se onemogočilo razvoj in delovanje Raffeisenovih po¬ sojilnic in central. Agitacija proti tem posojilnicam je segla tudi v Avstrijo, kjer se je bilo začelo misliti na aplikacijo Raiff'isenskih posojilnic, za katero je s posebno vnemo deloval profesor dr. Gustav Marehet, sedanji naučni minister v Avstriji. Že 1. 1873 je sprejel agrarični kongres na Dunaju soglasen sklep, da se dajo priporočati posojilnice po sistemu Raiffeisnovem kot kreditna organizacija, katero velja posnemati tudi pri avstrijskem poljedelstvu" 2 ) Toda a- gresivnost Schulze-Delitschevcev nasproti Raiffeisnovim seje pokazala tudi v Avstriji. IF. občni zbor Splošne zveze v Avstriji v Pragi 1. 1876 se je pečal s predlogom : „V interesu poljedelskega prebivalstva je treba na najbolj intenziven način po¬ staviti se zoper vpeljavo Raiffeisenskib, posojilnic v Avstriji." Predlog sicer ni obveljal, ker je pojasnil pomen teh po- ‘) A dolf Buchenberger »Agranvesen und Agrarpolitik«, Lipsko 1893, II. str. 180. a ) Di. Ferdinand Schmid »Der land- wirtschaftliche Personalcredit in Osterreich« Dunaj 1899, str. 47. 10 ' 72 — sojilnic kot gost občnemu zboru priso¬ stvujoči dr. Marchet. Pač pa se je predlog sprejel enoglasno na V. občnem zboru, ki se je vršil 1. 1877 na Dunaju in katerega se Marchet navzlic vabilu ni mogel vdeležiti. 1 ) Odpor proti Raiffeisnovkam v Av¬ striji je res za nekaj časa zadržal nastop teh posojilnic. V Nemčiji pa, kjer so že tvorile močno tendenco, ni mogel odpor zavirati več tendence, pač pa jo je na- p o t i 1 g 1 e d e c e n t r a 1 i z a c i j e na čisto drugo smer. Vsled odpora so se morale Generalna banka v Neuwiedu, ki ni bila niti še pričela s poslovanjem, in ostale omenjene tri provincialne banke razdružiti. „Ako bi se bilo posrečilo vres- ničiti ta načrt, bi se bil razvoj de¬ želnih organizacij in celo¬ kupne nemške centralne or¬ gan iz a ci j e raz vi 1 istočasno in vsporedno. Ako bi se bil vresničil ta prvi načrt Raiffeisenov, bi ne bilo prišlo nikoli do obžalovanja vredne, pozneje nastale razcepljenosti po¬ ljedelskega zadružništva, ko se je z ene strani izdala parolazastrogo centralizacijo za vso Nemčijo, z druge strani pa za samostojen p r o v i n c i a 1 i z e m“. 2 ) To konstatira Fassbender kot posledica navedenega odpora proti pojavu Generalne polje¬ delske banke. Ker se je Raiffeisenu ponesrečil ta načrt, je 1. 1876 ustanovil delniško družbo Poljedelska osrednja posojil¬ nica za Nemčijo (Landwirtscbafiliche Zentraldarlehenskasse fiir Deutschland). Posojilnice, ki so prispevale k ustano¬ vitvi te banke, je zbral istočasno v O - srednjo posojilniško zvezo (Zen- tralkassenverband), ki se je že 1. 1877 spremenila v Zadružno zvezo (An- waltschaftsverband), pozneje pa v Ge¬ neralno zadružno zvezo polje¬ delskih zadrug v Nemčiji (Ge- neralverband landwirtschaftlicher Genos- ! ) Dr. ustav Marchet »Der Kredit des Landwirthes«, Berolin 1878, str. 34. 2 ) Fassbender, o. c. str. 207, 208. senschaften fiir Deutschland) s sedežem v Neuwiedu. Zveza je imela 1. 1900 tako¬ le organizacijo : x ) Ravnatelj Osrednje po¬ sojilnice je istočasno zvezni načelnik (Generalanwalt), nadzorstvo posojilnica istočasno načelstvo zveze. V zvezno na¬ čelstvo spadajo poleg tega tudi ravnatelji zvez, toda ne onih podzvez, ki so ie krajevno omejene. Zvezni načelnik ima nalogo, da posreduje pri skupnem nakupovanju gospodarskih po¬ trebščin in pri skupni prodaji poljedelskih proizvodov. Gene¬ ralna zveza je ob enem revizijska zveza v smislu 1. 1899 spremenjenega zadruž¬ nega zakona. Poleg Generalne zveze in Osrednje posojilnice je Ra ffeisen ustanovil še tretji centralistični zavod, namreč trgovsko tvrdko Raiffeisen & Gon s. v Neu- wiedu. Ta je imela tiskarno in izdajala Zvezno glasilo „Landwirtschaftliches Ge- nossenschaftsblatt", poleg tega tudi za¬ stopstvo neke življenske zavarovalnice. Istočasno je izvrševala trgovski del po¬ slov, ki so bili združeni z blagovnim de¬ lovanjem zveznega načelstva. „V tej tvrdki leži tež šče in moč neu- wiedske organizacije nabavnega in pro¬ dajnega poslovanja. Ona je na trgu pravi trgovec, ima agilnost in hitrost, katerih nima tako lahko katerasibodi zadružna oblika. Tvrdka posluje z vsem rizikom veletrgovca, ampak tudi s pogumom, na- glostjo, gibčnostjo in s strokovnim zna¬ njem tacega. Vsakdo jo mora občudovati, ako prouči nepristransko to osnovo, ki je že funkcionirala še predno se je sploh mislilo na centralne zadruge. Navzlic temu pa je bila ravno ta tvrdka glavni pred¬ met sumničenj, naperjenih proti Neu- wiedu“, pravi dr. Ertl. 3 ) Da bo pa ravno ta tvrdka morala ustaviti svoje de- 'J Par is i us, o. c. str. 4; dr. Wilhelm Mi n trop »Neuwieder Filialcn oder provinzieil selbststandige Genosjonschaftsverbande«, Neisse 1905, str. 7 seq.; sicer obširncie pri Fassben¬ der j u, o. c. 2 ) D r. M. E r 11 - D r. S t. L i c h t »Das land- wirtschaftliche Genossenschaftwesen in Deutsch¬ land«, Dunaj 1899, II, str. 117. 73 — tavanje baš glede najvažnejših svojih točk, tega dr. Ertl takrat niti od daleč ni sanja). Vsled naraščajočega dela se je I. 18S5 sklen lo v svrho prometne olajšave osnovali podružnice nenwiedske cen¬ trale. In sicer so bile ustanovljene prve v Rasseln, Erfurtu in Konigsbergu. L 1905 jih je bilo že 12, formalno, toda ne bi¬ stveno neodvisnih. R a i f f e i s e n je bil načelnik Zveze do svoje smrti 11. febrnarija 1888 J. Za njim je bil izvoljen Teodor Gremer, ki pa je I. 1889 prepustil to mesto Raif- feisnovemu sinu Rudolfu. L. 1892 je Rudolf Raiffeisen, ki je 1. 1891 izdal knjigo „Drei Jahre Generalamvalt der Neuwieder Genossenschafts- o ? g a n i s a t i o n“, odstopil v prilog C r e m e r j u. Toda Gremer je čez nekaj let resigniral na mesto, 1. 1900 pa je postal zvezni načelnik Heller, po nje¬ govi smrti v 1. 1904. pa ekonomični svetnik C a spe r s, ki je še sedaj gene¬ ralni ravnatelj. Ra ffaisenn se je, kakor omenjeno, ponesrečil prvi načrt, da bi združil pro¬ vincialno samostojne denarne centrale v enoten vrhovni organizem. Oprijel se je zato misli, strogo centralizirati vse svoje zadružništvo v eno središče : v Neuvvied — središče, ki bi veljalo za celo Nemčijo. Te misli ni opustil več niti tedaj ne, ko jo spremenjeni zadružni zakon omogočil ustanovitev zadruge, obstoječe iz zadrug in sloneče na podlagi omejenega jamstva. Opravičeno je očital Schulze- De¬ lit s c h, da „se je ravno v onih zadruž¬ nih krogib, kjer se je predvsem povdar- jalo in branilo načelo lokalizacije, nam¬ reč v krogih poljedelskih zadrug, vpora- bila najstrožja centralizacija; ustanav¬ ljajo se zadruge, ki obsegajo vse zvezne države, vso Nemčijo. toda ta cen¬ tralizacija pospešuje le naraščanje rizi- ka.“!); dokler pa je bil Ra ffsisen živ, ni bilo nikakor mogoče misliti na katerosibodi spremembo v organizaciji njegove centralizacije. Fassbender *) S c h u 1 z e - D e 1 i t s c h, o. c., str. 31. sam piše, da je bil „Ra:ffaben preveč dogmatičen in mističen, tako da je iz njegovih besedi vedno odsevalo, kakor da smatra, da se nahaja ped poseb¬ nim Božjim varstvom ravno njegova organizacija, in da so vse njegovo za¬ družne uredbe tako urejene, da se ne spremenijo, tudi ako se spremene nazori". 1 ) Tudi dokler je stal na čelu Ra ftaisenov naslednik Gremer ni bilo pričakovati odločilnih sprememb v orga- ničnem bistvu centralizacije. B I je pač preintimen prijatelj Raiffeisena in pieti- zem do njega mu je oviral tudi po nje¬ govi smrti, da bi se izneveril njegovim nazorom. 2 ) Sele pod Cremerjevim naslednikom, Heller-jem, so se začele pojaviti bist¬ vene spremembe v org inizaciji zveze, toda za resnično decentralizacijo se v Neuvvledu vendar niso mogli odlo¬ čiti. Tvrdka Raiffeisen & Cons. je 1. 1899 deloma likvidirala, pa je ohranila tiskarno, poleg tega upravljala svoja obsežna po¬ sestva, Blagovno poslovanje te tvrdke je prevzela Chrednja poljedelska posojilnica, ki se je dotlej bavila samo z denarnim poslovanjem. Ob enem je prevzela to¬ varno umetnih gnojil „Unitas“, s sedežem v Neerpeltu v Belgiji, katero je bila 1. 1895 oživotvorila tvrdka Ra ffeisen & Cons. v svrho, da bi ji služda kot opora v boju proti kartelom umetnih gnojil. Fi- lijulke Osrednje posojilnice so zadobile nekoliko bolj svobodno kretanje ; ravna¬ telji podružnic so prišli v odbor Osrednje posojilnice; za nedenarne zadruge pa so ‘) Fassbender, o. c., str. 2Ž9. 2 ) Na občnem zboru 1. 18J6 jo šj izjavil: »Izjavljam s lem svečanostno, da se ohranijo v naši organizac) , odnosno pri njeni centrali v Neuvviedu čista in nepopačena dedščina in načela, kate a nam je zapustil ustanovitelj; da si štejemo v veliko čast in veselje, ako moremo venili in braniti ta »premrla načela«; da ne pripoznamo za raiffeisenske zavode vso one posojilnice, ki ne priznajo popo noina v svojih pravilih Raif- feisnova načela, in da zlorabljajo naravnost ime Raiffeisena, ako se imenujejo take zadruge rail- feisenske.« Glej dr. Ertl »Das landvvirtschaftlicho Genossenschaftsvvesen in Dcutschland«, Dunaj 1899, II, str. 123. 74 — se ustanovile za posamezne podružnične okraje posebne deželne zadruge (centrale). Na čelu teh so stali ravnatelji podružnic Osrednje posojilnice. Orga¬ nizacija zveze pa je poslala taka: Uprava se je izročila načelstvu, nadzor¬ stvu in glavni skupščini. Načelstvo sestav¬ ljajo glavni ravnatelj in ravnatelji po¬ družnic Osrednje poljedelske posojilnice. Nadzorstvo pa tvorijo člani nadzorstva omenjene posojilnice. Glavna zveza je ostala revizijska zveza. 1 ) Toda „ta oblika neuwiedske orga¬ nizacije vsied večkratnih reorganizacij (poslednja v 1. 1899) ni več ne ona oblika katero je Raiffeisen osebno zasnoval, in (udi ne ona, katero je Ra ffjisen osebno in prvotno hotel. ona je le po¬ izkus .“ 2 ) „Pri Neuwiedu se nikjer ne spoznajo veliko koristi, katere naj bi prinesla stroga centralizacija poljedelskih prebivalcev, nasprotno se zasledijo pov¬ sod tehtni pomisleki.*' 3 ) Fassbender, ki je od prvega početka deloval na polju zadružništva, ki je bil oseben in intimen prijatelj Rr ffeisena ter bil celo sodrug tvrdke Ri ffsisen & Gon?., je že spočetka gojil misel provin- cialistiške centralizacije. Čim bolj je opa¬ zoval razvoj neuwiedske centrale, čim bolj je spoznaval, da ta centrala navzlic strogemu osredotočenju vendar ne nudi enotnosti zastopanja zadružnih interesov, tem bolj in bolj je povdarjal, da „mora neuwiedska organizacja decentrali¬ zirati odgovornost in ne urad¬ ni š t v o“. Torej osamosvojiti teritorialne podzveze glede uprave in ukrepanja, ne pa ustvariti pisarniške podružnice. Zahte¬ val je, da naj se uvede lokalizacija osre¬ dotočenja, ki bi ustrezala prvotni nakani Raffdsena, ko je skušal ustanavljati sa¬ mostojne pokrajinske zveze, te pa zdru¬ žiti v vrhovno nemško zvezo. Toda za te svoje predloge je moral mož prena¬ šati najhujše osebne napade in sumni- *) P arisi u s, o. c., str. 5. 2 ) Mi n t r o p, o. c., str. 5. 3 ) Isti, o. c., str. Gl.; Dr. Ertl, o. c., str- 121 seq. pa brani baš tako reorganizacijo! čenja, 1 ) baš tako, kakor se godi sedaj a Slovenskem onim, ki bi hoteli vsovršiti slovensko-hrvatiko zadružništvo s pra¬ vilno, razmeram ustrezajočo decentrali¬ zacijo, toda ne razcentralizacijo — pa zato prenašajo očitanja separatizma, oe ! o sumničenja, da hočejo zlorabiti v osebna koristi zadružno idejo. Pojem ^centra¬ lizacije" na Slovenskem prav radi za¬ menjajo nekateri z „absolutnim provin- cializmom". Toda „Prošlost in sedanjost so ne¬ ugodno izpale za Neuwied, bodočnost pa bo združila tudi zadnje prijatelje neu wiedske v provincialno samostojne zveze pod zastavo nemške Državne zveze v Darmstadtu. Še le leiaj bo moglo postati delo vseh zadrug resnično plodonosno 11 . 2 ) Fassbenderjevi nazori so morali prodret in 1. 1905 se je dosegel sporazum med Rt ff-iisensko organizacijo v Neuw!edu in ono v Darmstadtu, ki je bila nastala vsied odcepitve nekaterih Ra ff tisenskih zadrug od Ra fhisena in Neuwieda. Neu- wledska zveza je šla v Kanoso : sprejela je brezpogojno decentralizacijo, toda pri tem je izgubila tudi lastno samostojnost. Poljedelsko zadružništvo je z onim trenotkom, Ko se je odtrgalo od Schulze- Delitscha, postalo samosvoj organizem, korporacijski zastop, ki se je oziral le na koristi združenega poljedelstva, pa zato ni mogel imeti ničesar več skupnega z za¬ družništvom Schulze-Delitschevega kroja, ki je zastopalo koristi vseh mogočih sta¬ nov. Tendenca poljedelskega zadružništva je nujno zahtevala združenje poljedelcev. Izzvati pa je morala tudi tesno združitev zadružništva samega, izzvati organizacijo poedinih moralnih Korporativnih zastopov. Znani ekonomski pisatelj D a d e je svojčas pisal, da „je treba označiti pred vsem kot neobhodno potrebno, da se do- ‘) Zelo zanimiv in poučljiv je tozadevni odstavek »Die Gestaltung der nach Raiffeisen sicli benenn >nden Genossenschaftsorganisalion nach dessem Ableben und die vichtigste Aufgabe des landlichen Genossensehaftswesens in der Ge- genwart« v ž; večkrat citirani Fassbenderjevi knjig , str. 235 seq. 2 ) M i n t r o p, o. c. str. 62. seže enotna organizacija vsega poljedel¬ skega zadružništva v provincialne zvaze in v velike zvezo za celo držav o. 1 ) Von der Goltz pa je napisal misli: „Hvalevredno je, če se združujejo posamezne zadruge v večje zveze. Kajti s tem se olajša izvršitev denarnih poslov; zadruga pomore zadrngi, kredit poedinih n: ih zadrug se tako poveča. Zajamči se tudi na ta način, da se izvrši v stro- k nem smislu revizija, katero predpisuje zskon, zakaj zveza mora prej pridobiti srosobne in zanesljive preglednike, nego p edina zadruga. Toda central i- z cija ne sme nikoli tako daleč s gati, da bi centrala izgubila pregled¬ ih st nad združenimi zadrugami, ali pa prišla v položaj, da bi se spustila v ne¬ varne operacije, samo da si pridobi po¬ trebna denarna sredstva ; ali pa da bi i dala za vse svoje okrožje radi pre¬ glednosti in enotnosti predpise, ki bi ne odgovarjali razmeram mnogih krajev in zadrug, pa vsled tega otežkečili zdravi razvoj obstoječih, ovirali postanek novih zadrug. Zvezam se mora zato priporočati, da puste podrejenim zadrugam kolikor mogoče svobodno kretanje, odnosno da ga omejijo le v toliko, v kolikor je po¬ trebno za združitev samo. Nadalje je treba priporočati, da se tudi zveze 1 o- k a 1 n o o m e j i j o, n. pr. na eno po¬ krajino ali na manjšo, ali pa na manjše sosedne države. S tem se olajša pre¬ glednost in ž njo poslovanje, ki se tako zajamči tudi z ozirom na svoj uspeh. Gospodarske in osebnostne razmere so v posameznih delih Nemčije tako različne, da se nanje morajo ozirati tudi organi¬ zacije in zadružna vodstva, ako hočejo imeti vspešen razvoj. Seveda se s tem nikakor ne izključi možnost, da se od časa do časa sestanejo zastopniki pro¬ vincialnih zvez v svrho, da si dopovejo, kar so izkusili, in pogovorijo glede skup- *) W i 1 h e 1 m Rose b er »Nation loko- nomlk des Ackerbaues und der venvandten Ur- productionen«, XIII izdaja, priredil H e i n r i c li D a d e, Berolin 1903, str. 712. nih, celotno poljedelsko zadružništvo za¬ devajočih vprašanj. Zakaj ravno na tem polju so potrebe kmečkega in mestnega prebivalca povsem drugačne". 1 ) To so nazori dveh narodno-go- spodarskih pisateljev. Nazori Goltza pri¬ dejo posebno v poštev, ker je on prvi znanstveni pisatelj poljedelskega zadruž¬ ništva, istočasno pa praktični zadružnik. Teh nazorov pa se je držala tretja sku¬ pina zadružništva na Nemškem, ki se je konečno organizirala v D r ž a v n o zvezo v Darmstad u. Organizatoričnemu talenta te zveze se je udala 1. 1905 Neuwiedska zveza, ko se je posrečilo zjediniti obe poljedelski zadružni zvezi. O Državni zvezi pravi dr. Heinrich P udor, da je njen princip bistveno organiza- toričen, in je v tem oziru že mnogo storila ta zveza, katere duša je načelnik Haas. Zveza je gospodarsko-politična centrala za pridružene ji zadruge, skuša jih organično spojiti, pusteč pri tem vsaki posamezni zadrngi popolnoma svoboden nastop." 2 ) Njen postanek je tak: Kakor že omenjeno, je 1. 1872 za¬ snova! Raiffeisen Rensko poljedelsko banko na zadružni podlagi. Enake banke so se bile vstanovile na Hesenskem in Vestfalskem. Vse tri skupaj so pa u ta- novile 1. 1874 Nemško poljedelsko ge¬ neralno banko, tudi na zadružni podlagi, ki se je morala vsled tozadevnega sklepa upravne oblasti raziti. Razdružile so se pa tudi navedene tri banke. Renske zadruge so oživotvorile po prizade¬ vanja Raiff;isna delniško družbo „0- srednja poljedelska posojilnica 11 , istočasno Raiffsisensko zvezo v Neuwiedu. He- senske in Vestfalske zadrugo so si pa omislile samostojne organizacije. Na Vesifilskem je nastala Zveza po¬ sojil n i c, na Hssenskem pa po daljšem ,) D r. The od o r von der Goltz, o. c., str. 190. 2 ) D r. Heinrich P u d o r »Das land- wirtschaftliche Genossenscbaftsvvesen im Aus- — 76 - razvoju Splošna zveza nemških poljedelskih zadrug. 1 2 ) Pl. Langsdorff, ki je, kakor že omenjeno, organiziral prvo Rviffhsnovo kreditno zadrugo, se je bil preselil na Hesensko, kjer je posebno od 1. 1860 sem s tiskom in z živo besedo pospe¬ ševal ustanavljanje kmetijskih konsumnih zadrug. Na predlog tedanjega okrožaega asesorja H a a s a, ki je bil takrat rav¬ natelj konsumnega društva v Friedbergu, so se I. 1878 združile te zadruga v Zvezo hesenskih kmetijskih konsumnih zadrug. Hesenske po¬ sojilnice so si ustanovile 1. 1879 samo¬ stojno Zvezo hesenskih polje¬ delskih kreditnih zadrug; mle¬ karske zadruge pa so si omislile 1. 1889 Zvezo hesenskih mlekarskih zadrug. Vse tri zveze so bile v per¬ sonalni uniji glede vodstva. Iti sicer jim je načeloval omenjeni H ms. Zato je bilo pač umevno, če se jo 1. 1890 ustanovila Zveza hesenskih poljedelskih zadrug, ki je prevzela vse splošne za¬ družne zadeve, dočim se je za blagovne zadeve zasnovala posebna centrala. He- senska je v tem oziru podala lep izgled za lokalizirano, teritorialno organizacijo. Pod egido Schulze Delitscheve zveze pa je bila že prej (1872 1.) nastala Zveza vshodno in zahodno pruskih poljedelskih zadrug, ki seje kon¬ stituirala kot Schulze Delitscheva pod- zveza. Za njo so se ustanovile razne zveze, posebno za konsumna društva, tako 1881. 1. v Oldenburgu, 1882. 1. v Pa- latinatn in na Badenskem, 1884. J. v Šlesvik Ilolštajnu. Kreditne zadrugs so si ustanovile deželne kreditne zveze na thsenskem, Badenskem, Virtemberškem, Spodnje- in Zgornje Frankovskem, ki so se osnovale vse od 1. 1880. sem. Toda vsporedno s potrebo teritori¬ alne se je pojavila tudi potreba po nad teritorialni centralizaciji. Nastala je po¬ treba, da bi se poedine pokrajinske or- ‘) Dr. C. Neumann »Landvvirtschaft- liclics Genossenschaftsvvesen in Deut chlancU, Štulgart, 1901, str. 4 seq. ganizacije poljedelskega zadružništva zdru¬ žile v enoten zastop. Sicer je bil, kakor smo videli, Raiffeisen ustanovil in vsovr- šil svojo centralizacijo v Neuvviedu, ki je služila kot zatočišče vsega nemškega zadružništva. Toda med njim in zlasti med zastopniki hesenskega zadružništva je prišlo do nesporazumljenja in razstan- ka, ker je bil Raiffeisen preveč formali¬ stičen in nekoncesiven. Dr. W e i d e li¬ ha m m e r, podnačelnik neuwiedske zve¬ ze, Haas — Darmstadt in M ar c ki in — Karlsruhe so začeli misliti na to, da se odtržejo in osvobodijo od neuw\ed- skega vpliva. L 1881 je pisal Weiden- hamtner Schulze Delitschu, da „skuša Riiffeisen neprestano in v vedno večji meri pritisniti svojim zadrugam krščan¬ sko religiozni značaj". 1 ) Toda to ni bil vzrok, ki bi bil res provzročil od¬ pad Hesenčanov od Raiffsisena. Weiden- hammer je omenjeno rabil le kot agitačno sredstvo. Za odpad pa so bili pač odlo¬ čilni gospodarski momenti, na katere je vplival organizatorično izredno sposobni H a a s . -) Še istega leta (1881) so se omen¬ jeni udeležili občnega zbora v Kasselu, in tam vprašali za svet Schulze Delitscba. Uspeh nadaljnega občevanja ž njim je bila 1. 1883 ustanovitev Društva nem¬ ških poljedelskih zadrug (Ve- reinigung der deutschen landw'rtschaftli- chen Genossenschaften). Schulze je po- pozdravil to zvezo in ^izrekel svoje polno prepričanje, da je ta posebna združitev neobhodno potrebna za nadaljni razvoj zadružništva na poljedelskem polju, ter da pričakuje od te združitve plodonosno skupno delovanje na celotnem zadružnem polju". 3 ) L. 1890. je Društvo poljedel¬ skih zadrug spremenilo svoje ime v : Splošna zveza nemških polje¬ delskih zadrug (Algemeiner Verband der deutschen landvvirtschiftlichsn Ge- nossenschaften). To društvo vživa kor- ‘) P a r i s i u s, o. c., str. 6. 2 ) F a s s b e n d e r, o. c., str. 233. 234. 3 ) P a r i s i u s, o. c., i tr. 7. 77 — poraeijske pravice v smislu novega nem¬ škega državljanskega zakona z 1. 1900. Sedanji naslov iz I. 1903 te zveze je: Državna zveza nemških polje¬ delskih zadrug (Reichsverband der denisehen landwirtschaftlichen Genossen- schaften). Sedež zveze je bil najprej v Darmstadtu, zatem v Offenbachu, sedaj zopet v Darmstadtu (I. 1900), kjer se je pustil vpokojiti bivši policjski svetnik Haas, načelnik Državne zveze. Sedež zveze je po pravilih oni kraj, kjer biva načelnik. L. 1902 se je ustanovila kot vrhovna centrala za denarni in blagovni premet Poljedelska državna za¬ družna banka (Landwirtschsftlich9 Reichsgenossenschaftsbank) s sedežem v Darmstadtu in s podružnico za blagovni promet v Hamburga. Pri Državni zvezi se, kakor smo videli, zadruge zbirajo v teritorialne, avtonomne zveze, ki se od svoje strani osredotočijo pri Državni zvezi v Darmstadtu. L. 1900 in 1901 so se vršili po¬ skusi za zjedinjenje Državne inNenw!ed- ske zveze. Pred občnim zborom v Mo- nakovem sta izdali skupen razglas, toda do zjedinjenja vendar le ni prišlo. L. 1904 pa so se pogajanja zopet pričela in 1. 1905 je prišlo do konečnega zjedi¬ njenja. „S strogo poslovno in zvezno kon¬ centracijo so se neizmerno oživele go¬ spodarske in socialne sile, ki v njih ležs" 1 ), pravi Grabe in. Dejstvo je, da je po združitvi postala Državna zveza ogromna korporacija poljedelskih interesentov, ker je imela od 20.128 na Nemškem obsto¬ ječih poljedelskih zadrug 15.829 zadrug začlanjenih preko 41 z7ez. V teh zadru¬ gah pa je začlanjenih nad 1,500.000 po¬ ljedelcev I*' 2 ) Neuw!edska zveza Raiffei- senske organizacije pa je dovedla ob pri¬ liki zjedinjenja v Državno zvezo 12 po¬ družničnih zvez, ki so se pri pristopu morale spremeniti v samostojne re- ‘) Dr. Max Grabci n „Die soziale Be- deutung der deutschen liindlichen Genossenschaf- te n “, Tiibingen 1905, str. 80. 2 ) Jahresbericht des Reichsverbandes d. 1. G. fiir 1906. Darmstadt. vizijske zveze, 15 osrednjih zadrug in 4628 posameznih zadrug. 1 ) * L. 1904 so se po obojestranski ini¬ ciativi Državne zveze in Zreže v Neu- wiedn zopet začela vršiti pogajanja za združitev obeh zvez. L. 1901 so bila ta pogajanja, na katera je mnogo vplival tedanji generalni načelnik nenwiedske zveze, Heller, brezvspešna, „ker se je bil zjedinjevalni program preveč obtežil z raznimi, deloma povsem nepotrebnimi podrobnimi pogoji 1 *, kakor je rekel dr. Haas na občnem zboru Državne zveze v Štrasbnrgn 1. 1905. Neuvviedska zveza je namreč tedaj zahtevala, naj se najprej doseže zjedinjenje v gospodar¬ skem in poslovnem obziru, ki bi še le potem vplivalo na enotno organizacijo v ideal¬ nem zadružnem z m i s 1 u. Tak pred¬ pogoj je moral neugodno vplivati na po¬ gajanja, če pomislimo, da je bila Državna zveza organizacija vrhovnih zadružnih organizmov, zvez, in ne poedinih zadrug. Z eno besedo, da je slonela na principu centralizacije teritorialno omejene zvezne organizacije. Tega stališča Državna zveza ni mogla pustiti. Ni mogla se odreči prin¬ cipu decentralizacije, ki jo je ravno ustvaril tako veliko iu močno zadružno organizacijo, saj je štela ob priliki poga¬ janj za zjedinjenje obeh zvez kot člane 27 zvez, ki so predstavljale organizacijo 10.855 zadrug, dočim je štela neuwied- ska zveza neposredno pridruženih 4509 zadrug. Ni preostajalo dragega, nego da je poslednja zveza sklenila opustiti svo¬ jo centralizacijo, v kolikor ni bila potrebna za izvrševanje gospodarskih in poslovnih za- dač, sklenila se preosnuti v decen- t r a I i z u j o Č o o rg a n i z a c i j o. 2 ) Da so se za to odločili zastopniki neuwied- ‘) Deutsche land\virtschaftliche Gonosscn- schaflspresse, št. 15, 1905. 2 ) Iz poročila zveznega ravnatelja Ban- gratza na izvanrednem občnem zboru Državne zveze v Hanovru 1. 1905, ki je prvi sklenil zje¬ dinjenje obeh zvez, U — — 78 ske zveze, je povsem hvalevredno, ker se je ravno s tem omogočilo zjedinjenje, historično važno za ves razvoj, katerega čaka še poljedelsko zadružništvo na Nem¬ škem, ki bo tudi vzgojevalno vplival na poljedelsko zadružništvo izven Nemčije. 1 ) Sporazumno sta imenovali obe zvezi zjedinjevalno komisijo, ki je določila program za zjedinjenje, obsegajoči 11 točk. Na podlagi tega pro¬ grama sta sklenili obe zvezi zjedinjenje, in sicer Državna zveza na svojem izvanrednem občnem zboru z dne 26. januarija 1905 v Hanovru, neu- wiedska zveza na svojem izvanrednem občnem zboru z dne 9. februarija 1905 v Erfurtu. Boj med obema zvezama, ki je bil včasih tako hud, da so se pristaši obeh strank večkrat tudi pošteno zlasali po stari nemški navadi, kakor je omenil na štrasburškem zboru sam Haas, je s sklepi navedenih dveh občnih zborov moral prenehati. Sporazum se je dosegel v glavnih, bistvenih točkah ; podrobno so se imele sporazumeti posamezne kra¬ jevne konkurenčne zveze. Se s koncem istega leta so bila dovršena tudi vsa po¬ drobna pogajanja. Oglejmo si bistvene točke spora¬ zumnega programa in organizačne po¬ sledice, ki so nastale vsled sporazuma. 2 ) „§ 1. V področju Generalne zveze v Neuwiedu na temelju §§ 24. njenih pravil obstoječe zveze se preosnujejo v samostojne deželne in pokrajinske zveze, z lastnim štatutom in lastno revizijsko *) Zdi se, da se je enaka misel mimogrede pojavila tudi na Slovenskem, zakaj v Listnici »Slovenske zadruge« št. 12, Krško-Celje 1903 čitamo sledeči odgovor uredništva omenje¬ nega lista: »Gosp. R. v Lj. (Rožman v Ljubljani??) Vaši nasveti, da bi vsaka slovenska po¬ krajina imela svojo »nadzorovalno zadružno zvezo« (v.zmislu revizijskega za¬ kona) in da bi pa g 1 a v n a „r e vi z i j k a zveza" bila v Ljubljani, so vredni, da se o njih premišljuje. Izvolite stvar dalje prerešetavati in ako bi pridobili svoje pristaše in kranjske, ko¬ roške, primorske in še štajerske (celjske) zadru- garje za svoj načrt, sklicali bi mi (»Centralna posojilnica slovenska«) na spomlad velik shod yseh slovenskih posojilničarjev in zadrugarjev y pravico, neglede na nadaljni ob¬ stoj Generalne zveze, v kolikor se zdi ta potreben, da se obva¬ rujejo načela določena v § 4 in da se zajamči enotna revi¬ zija po Generalni zvezi, in ne- oziraje se na nadaljno pripa¬ danje njenih zadrug omenjeni Generalni zvez i“. 8 ) ,,§ 2. V smislu § 1 na novo usta¬ novljene deželne in provincialne zveze 4 ) pristopijo, s pravicami in dolžnostmi iz¬ virajočimi iz pristopa, k Državni zvezi, ki prevzame vsled tega na zunaj zastopanje splošnih interesov celotnega nemškega poljedel¬ skega zadružništva na temelju §§ 4, 5 in 8 svojih pravil." 3 ) „§ 3. Z ozirom na to se usta¬ novijo v področju Generalne zveze nove samostojne deželne in provincialne zveze, ki odgovar¬ jajo dosedanjim okrožjem podružnic, in sicer za 1. Vshodno in 2. Zahodno Pru¬ sijo, 3. Poznani, 4. Šlezijo, 5. Branibor, 6. Turingiio, 7. Kurhesensko, 8. Rensko Prusijo, 9. Nasavo, 10. Bavarsko ob desnem bregu Rena, 11. Renski Palatinat in 12. Alzacijo Lotaringijo". 8 ) „§ 4. Vsaka teh zvez pošlje svo¬ jega zveznega ravnatelja, ali njegovega namestnika, če je ta zadržan, v glavni odbor zveze kot k glasovanju opravi¬ čenega odbornika". „§ 5. Osrednja 'posojilnica v Neu- wiedu postane neposredni član Državne svrho izvršitve teh načrtov«. — To čitamo v listu z dne 1. decembra 1903, dne 11. de¬ cembra pa je domnevana oseba najtopleje za¬ govarjala najstrožjo centralizacijo pri I. zadružni enketi v Ljubljani. 2 ) Načrt programa je ponatisnjen: Deutsche landwirtschaftlichc Genossen- schaftspresse, st. 4, Darmstadt 1905. — Oster- reichische landwirtschaftliche Genossenschafts- presse št. 24, Dunaj 1905. — Deloma tudi P a- ris ius, o. c, str. 8, 9. 3 ) Dotlej nesamostojne podružne zveze, ki so se vsled te določbe spremenile v samostojne revizijske zveze so: 1. v Kdnigsbergu, 2. v Gdan¬ skem, 3. v Berolinu, 4. v Poznanju, 5. v Vra- tislavi, 6. v Erfurtu, 7. v Kaselu, 8. v Wies- badenu, 9. v Koblencu, 10. v Norimberku, 11. v — 79 - zveze v smislu § 5, odst. 2, štev. 1, nje¬ nih pravil in pošlje enega zastopnika v glavni odbor 11 . 7 ) „§ 9. Zveze, ki bodo v bodoče ob¬ stajale druga poleg druge, in njihove centrale v eni in isti pokrajini ali delu dežele, morajo skleniti dogovor po nač nu onega v R°nskem Palatinatu. Po¬ sebno je treba sporazumeti se glede ustanavljanja novih zadrug. Nič maDj potrebno je, da se doseže spo¬ razum glede letnih doneskov in pošlo- valn;h pogojev. Želeti je, da prič¬ ne o provincialne in deželne zv ze v enem in istem okrožju čim prej iniciativo, kako naj se re i vprašanje združitve 11 . Program, katerega najvažnejše do¬ loči e sem ravnokar navedel, je bil ra- tifi ran na izvanrednih občnih zborih obeh tangiranih zvez. S tem je zjedi- njenje postalo perfektno. Zvezne podruž¬ nice neuwiedske so se preosnule v sa¬ mostojne revizijske zveze in pristopile neposredno k Državni zvezi. Istotako Osrednja posojilnica v Neuwiedu. Samo¬ stojne zveze Raiffeisenske organizacije so se med tem tudi sporazumele z zvezami Ludvvigshafenu in 12. v Štrasburgu. Njih namen je: a) da izvršujejo po zakonu predpisano re¬ vizijo pridruženih zadrug po posebnih nastavljenih revizorjih, b) da pospešujejo ljudsko dobrobit ne le v gospodarskem, nego tudi v nravnem in du¬ ševnem oziru s tem, da razglobijo in oživijo skupnostno načelo na krščanski podlagi. Gene¬ ralna zveza jih sme samo nadzorovati, v kolikor se tiče enotne uporabe načel. 4 ) § 4 pravil Državne zveze se deloma glasi: »Državna zveza so razvršča v področju prusko monarhije v provincialne zveze, v ostalem obsegu države v deželne zveze<. 5 ) »Če Generalna zveza v bodočo pre¬ pusti zastopanje na zunaj Državni zvezi, je to le konsekvenca ustvarjene interesne skupnosti, ki le i.elji na t^m, da se poedinc zveze, katere je ustanovila Generalna zveza, priključijo s sedežem in glasom glavnemu odboru Državne zveze. Če so hoče ustvariti zjedinjenje nemškega poljedol skega zadružništva, tedaj se mora to pojaviti osobito na zunaj v obliki enotneg i zastopstva, katerega se udeležuje neuvviedska zveza primerno svoji organizaciji«. Iz poročila Neuvviedske zveze o priliki sklica občnega zbora v Erfurtu z dne 9. februarja. — Glej Osterr. land. Genos- senschaftsprosse, št. 26, Dunaj 1905. Darmstadtske organizacije, ki so obsta¬ jale v eni in isti deželi. Vsebina spo¬ razumov je pač različna, kakor so bile različne razmere posameznih pokrajin in dežel. V bistva so pa take, da je one¬ mogočen konkurenčni razpor, agitacija za preskakanje zadrng iz ene zveze v drugo, določen pa je obseg in izvršitev za- drnžne propagande. Spori se imajo re* šiti po posebnih razsodiščih. Na poznejše združenje teh zvez v enotne krajevne zveze vpliva posebno ugodno skupno po¬ stopanje pri blagovnem prometa. Pri vsem tem ni ta organizacija še popolnoma vsovršena. Zakaj zjedinjenje sloni za enkrat le še bolj na idealni podlagi. Toda gotovo je, da pride centra¬ lizacija polagoma, po mirnem razvoja tudi do gospodarskega in poslovnega zje- dinjenja, kajti zmisel zadružništva je vedno bolj vsovršena organizacija po¬ sameznih gospodarsko-nravnih sil, posa¬ meznih individnov, posameznih organiz¬ mov. Zmisel poljedelskega zadružništva pa je tesno, enotno zastopstvo omenjenih sil stanovsko zavestnega poljedelstva. 8 )— To je zgodovinski razvoj nemškega zadružništva, katerega nujna organizačna s ) Sedeže teh zvez sem navedel prej v opombi. 7 ) »Ako pristopi Poljedelska osrednja bla¬ gajna kot neposredni član k Državni zvezi, je temu le vzrok, da smatra Neuvvied, da je pra¬ vilno, ako je s svojo veliko, brezprimerno o- srednjo blagajno na mestu ter da se jo ne pusti na strani, ko pridejo v krogih nemških zadružnih, voditeljev v posvetovanje velika gospodarska, vprašanja, tičoča se okrožja, ki je odkazan tej osrednji blagajni, in ko se mogoče razvijejo velepomembne izpopolnitve. (!)« Iz omenjenega poročila neuvriedske zveze na obč¬ nem zboru v Erfurtu. 8 ) Glede izvršitve zjedinjenja primerjaj: a) Deutsche landwirtschaftliche Gcnossenschafts- presse št. 4 in 15, Darmstadt 1905; b) Bericht Obor die Verhandlungen des ausserordentlichen Genossenschaflsta ges des Reich sverbandes der Deutschen landvvirtsehaftlichen Genossenschaften in Hannover am 26. Januar 1905; c). Jahrbuch des Reich■-verbandes der deutschen landvvirtschaft¬ lichen Genossenschaften fur 1905; d) Isto za 1905-1906; e) Jahresbericht der Ncuvvieder liaif- fcisen-Organisatijn filr das Jahr 1905; ter Oster- reichiseho landvvirtschaftliche Genossenschafts- presse št. 24- in 26, Dunaj 1905. li* - 80 — posledica je bila združitev poljedelskega zadružništva kot nositelja jasno očrtanega stanovskega programa. »Narodni gospo¬ dar" št. 4 iz 1. 1905 bi bil moral vsaj v vrlo kratkih potezah označiti ta razvoj. V obliki, s katero je Slovencem nazna¬ nil zgodovinsko važni č : n zjedinjenja, pa je skril le tendenco, katere namen je bilo sumničiti »ljudi, ki hočejo imeti za vsakim grmom zvezo." Predno pa sklenem popolnoma to poročilo o razvoju nemškega zadružništva, naj na kratko omenim še višjo organi- zatorično zadružno obliko, ki je izšla iz iniciative Ha asa, generalnega načelnika Državne zveze na Nemškem, namreč »Mednarodno zadružno zvezo", istočasno pa tudi Prusko osrednjo blagajno. Od 5.-8. septembra 1904 se je vr¬ šil v Budimpešti VI. kongres Medna¬ rodne zadružne alijance iz Lon¬ dona, katera združuje zadruge vseh vrst in smeri in prireja vsaj vsako tretje leto mednarodne zadružne kongrese. Go¬ jiti interese zadrug najrazličnejših ten¬ denc, je pač idealna, toda v praksi težko izpeljiva želja. Zakaj prej ali slej mora priti do tega, da si različna mnenja pri¬ dejo v ostro nasprotje, in tedaj postane ločitev neizogibna. To se je pokazalo posebno pri razpravljanju referata Fran¬ coza grofa de Rocquigny-a o »dolžnosti države nasproti zadrugam: ali naj te subvencionira ali ne, in ako da, na kak način?" Debata je bila zelo živahna in zanimiva, toda v glavnem je odklonila misel državne podpore zadružništvu. V debato je posegel tudi dr. Ertl, ki je pri kongresu zastopal avstrijsko polje¬ delsko ministerstvo. Slikal je razmere poljedelskega zadružništva v Avstriji, ka¬ tero vlada podpira, ne zato, da bi za- dobila kak vpliv na zadružništvo, ka¬ terega samostojnost respektira, nego da ravna po izreku Bismarcka: Nemškega Mihelna postavite na konja, jahati se nauči že sam! Razvoj zadružništva, qso- bito poljedelskega, vravnati v pravi so- cialno-gospodarski tok, to je namera, katero ima vlada pri subvencioniranju zadružništva. Te namere se zaveda po¬ ljedelsko zadružništvo v Avstriji. — Ker je pa kongres zavzel v zadevi subven¬ cioniranja popolnoma negativno sta¬ lišče, je baron Pavel Slorck kot zastop¬ nik »Splošne zveze poljedelskih zadrug v Avstriji" pozneje odklonil izvolite« v odbor »Mednarodne zadružne zveze/ Že pri tej priliki se je izrazila ž ilja, da bi se poljedelsko zadružništvo zbralo v mednarodno zvezo, ki bi zastopala edino le težnje tacega zadružništva. Dne 19. in 20. aprila 1906 1. pa se je vršila v Lucerni konferenca, katere posledica je bila ustanovitev Mednarodne zveze poljedelskih zadra g. Konference so se udeležili zastopniki ita¬ lijanskega, nemškega, avstrijskega in švi¬ carskega zadružništva. Poziv na konfe¬ renco je razposlal Haas, ki je tudi prtd- sedoval konferenci. 1 ) S 1. januarjem 1. 1907 je začela poslovati omenjena Med¬ narodna zveza, ki obsega sedaj sarno poljedelske zadruge omenjenih držav (pa¬ lično 24.000), toda misli polagoma pri¬ dobiti v svoj krog tudi druge države. Člani Mednarodne zveze smejo biti le glavne zveze, ki obsegajo zadružništvo ene cele države, pa imajo delokroge, ki se v mnogoterih ozirih dotikajo, pa so bile doslej le v rahli, ali sploh v nobeni mejsebojni zvezi. Pomen te zveze je za enkrat seveda le idealen. Začetkoma se bo pečala le s teoretičnimi nalogami, mogoče pa je, da se polagoma pridru¬ žijo tem tudi.take gospodarskega značaja. Zaenkrat bo zveza vplivala na enotni razvoj poljedelskega zadružništva po raznih evropskih državah, na enotno sestavo zadružne statistike, posebno pa na vsovršenje organizacije v onih de¬ želah, ki niso še pravilno in zadostno v ') »Protokoli ilber die am 19. und 20. April zu Luzern stattgeliabto Konferenz land- w i r t s c h a f t i c h e r G e n o s s e n s c h a f t s- verbande Deutschlands, itaiiens, Osterreiclis und der Schweiz zwecks Besprechung der Frage. dor Griindung eincs internationalen Bundes 1 a n d w i r t s c h a f 11 i c h e r G e n o s- senschaftsvorbilnde«, Darmstadt, 1906. — 81 — zadružnem smislu obdelane. Zbližanje zadružnih delavcev raznih dežel se ima povspeševati posebno s tem, da se od časa do časa skličejo mednarodni za¬ družni kongresi. Prvi tak kongres bo zboroval na Danaju meseca maja 1907 1. o priliki mednarodnega poljedelskega shoda. 1 ) Prvi odbor Mednarodne zveze tvorijo Haas — Darmstadt, kot načelnik, S t o r c k — Dunaj, dr. R a i n e r i — Piacenza in Jen ny — Bern kot člani odbora. L. 1894. je sklicala praska vlada agrarno konferenco, bi se je pe¬ čala z vprašanjem ureditve osebnega kre¬ dita. Marča meseca I. 1905. pa se je vr¬ šil državni svet, ki je nadalje proučeval to vprašanje in posebno vsled vpliva ficančnega ministra dr. pl. Miquela pr šla do zaključka, predložiti poslanski zbornici zakonsko osnovo „glede ustano¬ vi ve centralnega zavoda za pospeševanje •zadružnega personalnega kredita." Zakon je bil sprejet, Pruska osrednja za¬ družna blagajna (Preussische Zen- tral-Genossenschaftskasse) pa je začela poslovati najprej z dotirano temeljno glavnico 5,000000 mark, ki se je leto dni pozneje povišala na 20 000.000 mark in I. 1899 na 50,000 000 mark. 2 ) Namen tega državnega zavoda je bil, spopolnjevati z najvišjo centralizacijo organizacijo centralnih denarnih zvez, s katerimi je stopila v poslovno dotiko, podpirati ne samo poljedelske, nego tndi posamezne zadruge. Schulze-Delit- scheva organizacija, ki je slonela na strogih doktrinah njenega ustanovi- vitelja, 3 ) katere sem že prej omenil, je na najhujši način napadala tudi to osnovo. „Vlada naj nas pusti lepo pri miru", je rekel na budimpeštanskem mednarodnem zadružnem kongresu dr. ’) Osterreichische landw. Genossenschnfts- presse, št. 54. 1906; št. 74, 1907. Dunaj. — Na¬ dalje : Jahresbericht des Reichsverbandes 1905/6, str. 8/9. 2 ) Glej: Dr. Ertl — dr. Licht, o. c., I, str. 233 seq; in Osterr. landv. Genosson- schaftspressc, št. 19/1904. 3 ) ,,Obrabljena mančesterska doktrina, ki Criiger, načelnik Schulze-Delitscheve or¬ ganizacije. Isto prepričanje sta imela dr. Parisius in Schenk tedaj, ko seje osno¬ vala praska centralna blagajna. Povdar- jajoč skrajnostna načela samopomoči in samoukrepanja sta odklanjala vsakoršno omejevalno posledico denarne centra¬ lizacije. Da Diso bile s tem zadovoljne tudi nekatere zvezne organizacije Schul- zejevih doktrin dokazuje poznejši po¬ jav nekaterih denarnih central, ki so stopile v dotiko s prasko centralno bla¬ gajno. Offenbachska (Darmstadstka) organizacija pa je idejo pozdravila, sklenila opustiti nameravano zadružno osrednjo blagajno, dasi jo je pozneje vseeno ustanovila. Raiffeisenska or¬ ganizacija pa se je začetkoma držala še nekoliko rezervirana nasproti pruski osrednji blagajni, pozneje pa je na pod¬ lagi posebnega sporazuma stopila v do¬ tiko ž njo in vžirala pri njej Blanko- kredil 6 milijonov mark. Danes je stališče tako, da sta Dr¬ žavna zadružna banka in osrednja po¬ ljedelska banka, poleg njih pa še nekaj pokrajinskih centralnih blaganj soudele¬ žene s kapitalom pri Praski blagajni, tako da imajo nekak vpliv na poslovanje poslednje, da stoje ž njo v poslovni zvezi, s cer pa popolnoma izven njenega vpliva, ki bi mogel na katerisibodi način učin¬ kovati omejevalno na svobodni razvoj poljedelskega zadružništva 1 .) Toda beš s tako zaslombo glede poslovnih razmer, katero imajo proste denarne centralne orginizacije pri pruski osrednji blagajni, je nujno zajamčen vspešen in urejen nspredek nemškega zadružništva. Enako osnovo v principih pa imamo pričakovati od snujoče se osrednje zadružne bla¬ gajne v Avstriji. odreka državi pravico, da pomaga, urejevati go¬ spodarske razmere raznih stanov, ima pac svojo zadnjo gorke branitelje ravno v voditeljih Schulze-Delitschovc smeri 11 , pravi dr. Licht v knjigi dr. Ertl - dr. Licht, o. c. I, str. lit. 4) Jahrbucli des Reichsverbandes der deut- schon land\v. Genossenschaflcn, 1905/6, Darm¬ stadt, str. 84. — 82 — Slovensko-hrvatsko zadružništvo v naši državni polovici. Ne da bi so podrobneje spuščal v opisovanje razvoja zadružništva v Av¬ striji, 1 ) katerega sem se mimogrede do¬ taknil v nvodn, v kolikor se tiče polje¬ delskega zadružništva, preidem nepo¬ sredno na naše slovenske razmere. To pa tembolj, ker se mi gre samo za to, da podam analogijo zadružnega razvoja na Nemškem in Slovenskem, iz katere se razvidi nekaka sorodnost pri uveljavljanju načela zadružne centralizacije. Opisovanje zgodovinskega pregleda moramo deliti v tri predele, ozirajoče se na razvoj zvez v Celju in Ljubljani in na razvoj pozneje nastalih pokrajinskih zvez s tipičnim decentralizatoričnim stremljenjem. V zvezi z opisom zadnjega dejstva pa je potrebno opisati tudi težnje, ki so se pojavile z ozirom na zjedinjenje slovenskega zadružništva. Zadružna zveza v Celju. Zgodovina našega slovenskega za¬ družništva je tesno spojena z imeni dr. Josipa in Mihaela Vošnjaka, zakaj ta dva sta provzrcčitelja in ozna¬ njevalca zadružne ideje med slovenskim narodom. Prvi se je udeležil I. 1868 sve¬ čanosti v Pragi, pri kateri so položili te¬ meljni kamen za novo češko narodno gledališče. Pri tej priliki si je ogledal tudi ') Uvod v knjigi »Statistik der regi- strierten Kreditgrnossenschnften in dcn im Reichs- ralc vcrtretenen Konigreichon und Liindern fiir das Jahr 1902«, Dunaj 1906, str. I. seq. — Dr. Paul Freiherr von S tor c k »Die Ent- wicklung der landwirtschaft ichon Genossen- schaften in Osterreich, dcron Gegemvart und Zu- kunft«, Dunaj 1903, sir. 9 seq. — Dr. Fer¬ dinand Schmid »Der landwirtschaftliche Personalkrcdit in Osterreich. w&hrend der letzten iunfzig Jahre«, Dunaj, 1899; — Dr. Moritz E r tl »Versuchc einer Agrarreform in Osterreich«, Dunaj, 1899; — Josef Ititter von Hat- tingberg »Referat bctreffend die Frage der Hypothekarontschuldung, Dunaj 1903; — Leo¬ pold Katscher »Die Erwerbs- und Wirt- schaflsgcnossenschaften in Deutschland und 0- sterreich“, Lipsko 1905, str. 25 seq. glede zadruž¬ ništva Schulze-Dclitschevc osnove. češko deželo, kjer je zadobil vse polno raznih vtiskov. Domov prišedši jih je opisaval v Slovenskem Narodu, osobito pa je razpravljal obširno o posojilnicah in dal s tem povod, da so se začele sno¬ vati tudi pri nas, kakor pripoveduje v svojih „Spominih“. L. 1869 je skušal ustanoviti posojilnico v Mariboru, 1. 1871 pa v Šmarjah pri Jelšah, toda obakrat ni vlada potrdila predloženih pravil, češ, „da zapreči ustanovitev narodnega de narnega zavoda". L. 1871. je priobčil dr. Jjsip Vošnjak prva posojilniška pravila v koledarju družbe sv. Mohorja, naslednje leto pa ste bili že ustanovljeni prvi dv slovenski posojilnici: v Ljutomeru na Štajerskem in pri sv. Jakobu v Rožn dolini. Sicer pa je bil prvi denarni zavod na Slovenskem „Obrtno pomožno društvo' katero je ustanovil moravski Ceh, v Ljubljani živeči rokovičar I. N. H o r a k. To društvo pa je še le 1. 1874. spravilo svoja pravila v skladje z novim zadrnžnim zakonom iz 1. 1873. Zanimanje, rekel bi, za javno go¬ spodarska vprašanja, za posojilništvo, leži v Vošnjakovi drnžini že nekako v krvi. Dr. Jjsip je vzbulil zadrnžno idejo v sploš¬ nem oziru, njegov oče Mihael jo je iz¬ vrševal v lokalnem ozirn, zakaj prevzel je ob ustanovitvi 1. 1874. ravnateljstvo posojilnice v Šoštanju in obdržal to častno mesto do svoje smrti 1. 1879. Dr. Josipa brat, inženir Mihael Vošnjak pa je postal za slovensko zadružništvo to, kar je bil Schnlze-Delitsch nemškemu, namreč: „oče slovenskega zadružništva", kakor ga je nekoč nazval njegov pri¬ jatelj Ivan Lapajne, drugi odlični delavec na polja slovenskega zadružništva. Če vpoštevamo karakterizacijo, ki nam jo podaja dr. Josip Vošnjak o svojem bratu Mihaelu, 1 ) ko pravi, da je bil „varčen in vedel ceniti vrednost imetka. bil miren, prevdarjajoč, kar se da doseči, določen cilj imajoč pred očmi, potem pa neomahljiv v svojih sklepih_ zmerom na trdih tleh, realen .... v denarnih za- . ') 11 r. Josip Vošnjak „Spomini‘‘, Ljubljana 1906, II, str. 59. 83 — d £ sb natančen in je to natančnost pre¬ našal na mnogoštevilne denarne zavode, k jih je pomagal snovati...nam pride nehote na misel, da je pač resnična tr¬ ditev onega narodno-gospodarskega pi¬ satelja, da nosi namreč delo, ki ga prov- zroči in povspešnje v narodnem gospo¬ darstva velika osebnost — pečat te osebnosti. In res je pritisnil Mihael Vošnjak slovenskemu zadružništvu one tri glavne znake svojega značaja, koje navaja njegov brat: varčnost, na¬ tančnost in smotrenostl L. 1880. seje naseli! Mihael Vošnjak kot zasebnik v Celju in se takoj lotil dela na polju slovenskih narodnih de¬ narnih zavodov. 21. januarja 1883. 1. je povabil zastopnike tedaj obstoječih po¬ sojilnic na sestanek v C^lje, ter pri tej priliki osnoval Zvezo slovenskih posojilnic v Celju, ki je odtlej vedno pod njegovim načelovanjem tako vspešno delovala za razvoj našega po- sojilništva. Namen zveze je imel biti v smislu tozadevne Vošnjakove okrožnice, „da bi se deloma že obstoječe posojilnice še bolj razvijale, in deloma, da bi se v krajih, kjer bi bila ustanovitev teh zadrug potrebna, pričele dotične priprave 11 . Istega leta se je snovala v Ljubljani m e- stna hranilnica, a „moj brat Mi¬ hael, ki je takrat že bil državni poslanec, je težko pričakoval, da se ustanovi ta denarni zavod, pri katerem bi posojilnice imele nekako zaslombo", piše dr. J. Vošnjak. 1 ) Dokaz, da je že tedaj slutil polrebo denarne sporavnave med po¬ sojilnicami, dasi je pozneje še večkrat sam govoril proti centralizaciji denarnega gibanja, dokler se ji ni udal pri usta¬ novitvi »Zadružne zveze“ 1. 1904. Vsled sklepa kranjskega deželnega zbora z dne 13. oktobra 1883. 1. je sklical deželni odbor kmetijsko en k e to, ki je v svoji seji z dne 17. aprila 1884. 1. na predlog poročevalca dr. J Vošnjaka pri vprašanju „kako se naj ureja personalni kredit na kmetih" sprejela med dragim sledečo resolucijo: ‘) Dr. Josip Vošnjak, o. c., II, str. 200. »Zvezi slovenskih posojilnic se iz¬ reka zahvala za njeno marljivo in ko¬ ristno delovanje, po katerem je že mar¬ sikatera kmetija rešena od propada". 1 ) To zahvalo je deželni zbor kranjski v svoji seji z dne 9. oktobra 1884 1. sprejel in ob enem pozval Zvezo, da „naj bligovoli pripomagati deželnemu odbora s tem, da sestavi pouk, kako se naj ravna pri ustanavljanju in delovanja hranilnih in posojilnih zadrug". 2 ) Svoje poučno delovanje je mogla Zveza intenzivneje izvrševati še le z lastnim glasilom »Zadruga", ki je začelo izhajati I. 1884 v režiji zveze, in je ostala pri zvezi do 1. 1889. Pod naslovom »Slo¬ venska zadruga" je izhajal list pozneje pod peresom in v lastnini Ivana Lapajneta v Krškem, vživajoč le malenkostno gmotno podporo od strani Zveze slovenskih po¬ sojilnic. Z začetkom I. 1907 je prešla »Slovenska zadruga" zopet v last Zveze, ki jo izdaja sedaj v pomnoženi obliki pod starim imenom »Zadruga". L ; st je v strokovnem oziru prinašal dobre in lepe sestavke, včasih je pa tudi udaril na po¬ litično struno. Za časa, ko ni bila »Za¬ druga" oficielno glasilo Zveze, je začela izdajati Zveza »Letopise", ki so poleg azorne statistike prinašali tudi spise poučno strokovne vsebine. Letopisi se vedno bolj spopolnujejo, posebno odkar jih ureja marljivi Fran Jošt, ki je 1. 1898 postal tajnik Zveze. Celotno sliko slovenskega posojilništva pa ni razbrati iz v Letopisih podane statistike. L. 1890 je Vošnjak provzročil sklep občnega zbora Zveze slovenske posojil¬ nice, vsled katerega so se spremenila pravila tako, da se je naložila zveznemu odboru dolžnost in pravica pošiljati svoje ') Dr. J. Vošnjak »Poročilo o kmetijski I enketi«, Ljubljana 1884, str. 31. 2 ) Ivan Lapajne »Dvajsetletnica (Zgo- |j dovinsko in spominske črtice o slovenskem po- j sojilništvu ter pregled delovanja društva »Zveza | slovenskih posojilnic" v Celju"), Celje 1903, str. ji 25. — Sicer pa piše sam Lapajne v .,Slovenski , zadrugi" št. 8, 1901, tako-le: „Kranjski deželni j zastop si pozitivnih zaslug za slovensko zadružno gospodarsko organizacijo nikoli ni pridobil". 84 — nadzornike k posameznim posojilnicam. 1 ) S tem se je vpeljala na Slo¬ venskem neobligatna revizija. Vošnjak pa je bil tedaj v drnžbi z Wra- b e t z o m, predsednikom »Splošne zveze nemških pridobitnih in gospodarskih za¬ drug v Avstriji”, ter drugih tovarišev vložil v državnem zboru zakonski predlog za vpeljavo obligatne revizije. „Kakor hitro je bila ta prememba pravil po¬ trjena, skrbela je zveza, da je nastavila v osebi tajnika mariborske posojilnice g. P. Simona, nadzornika, in sicer naj- prvo za posojilnice na Spodnjem Šta¬ jerskem in Koroškem, g. Ivana La- pajna pa za nadzornika ostalih slo¬ venskih posojilnic, katere so se Zvezi slovenskih posojilnic v Celju pridružile”. 2 ) Pozneje sta postala revizorja A. E n d- licher (1884) in Franjo Jošt (1898). Letopis Zadružne zveze v Celja z 1. 1905 pa navaja sledeče revizorje: Franjo Jošt v Celja, dr. Konrad Janežič, odvetnik v Volovskem, Ivan Lapajne, ravnatelj mešč. šole v p. v Krškem, Jakob Legvart, mlekarski nadzornik v Ljubljani, Miško Reiche r, knj>go- vodja posojilnice v Maribora in Josip Zadel, knjigovodja ljudske posojilnice v Gorici. Kot rodeča nit se vleče po občnih zborih zveze vprašanje glede za¬ dostitve kredita pridruženih zadrug odnosno glede denarne sporavnave istih. L. 1883. je v tem oziru, kakor že omenjeno, Mihael Vošnjak, željno pričakoval ustanovitve mestne hranilnice ljubljanske. L. 1885. se je na občnem zboru Zveze vršil po¬ govor o tem, da bi avstrijska nacionalna banka odprla kredit posojilnicam. Na občnem zboru 1. 1886, pri katerem je bilo zastopanih 10 posojilnic, se je spro¬ žila misel o ustanovitvi osrednje po¬ sojilnice. Toda do realnega sklepa ni prišlo. Pri tej priliki se je izrazil M. ') I. Lapajne, o. c., str. 42. 2 ) I. Lap a:j n e „Navod o snovanji in po¬ slovanji slovenskih posojilnic: Zgodovinski pre¬ gled slovenskih posojilnic 1 ', Celje 1895, str. 47 scq. Vošnjak, da je misel, „da bi se posojil¬ nice združile v centralni zavod nekoliko nemška", zato „se ne more priporočali centralna posojilnica". Nasvetoval je, da naj si v slučaju potrebe posojilnice mej- sebojno posojajo denar. Spinčič pa jo predlagal, da „naj bi bila zveza posre¬ dovalna oblastnija, tako da bi se pr zvezi zvedelo, kje pomanjkuje, kje je dosti denarja". 1 ) L. 1890. se je na občnem zboru zopet začel razgovor, da se društvo pre¬ tvori „v skupno denarno zadrugo”. Pred¬ log je stavil Lapajne, pa je bil odklonjen. Zvest misli, katero je bil iz domoljubnih namenov sprožil, je ta 1. 1895. osnoval v Krškem Centralno posojilnico slovensko, ki pa ni nikoli prišla do posebno živahnega delovanja. Vzrok temu je bila v prvi vrsti odročnost — sedež zadruge je bil v Krškem —, nadalje pa dejstvo, da se je 1. 1895 pojavila v Ljub¬ ljani nova centralna organizacija : Zveza kranjskih posojilnic, kateri je kmalu potem sledila Gospodarska zveza z obširnim zadružno-organi- začnim programom, ki je obsegal tndi denarno centralizacijo potom Ljudske posojilnice v Ljubljani. Dzroke tega pojava pojasnim pozneje. Za sedaj za¬ dostuj to, da imamo smatrati v Cen¬ tralni posojilnici slovenski prvi odcepek od Zveze slovenskih posojilnic, v Zvezi kranjskih posojilnic in Gospodarske zveze pa socialno politični pojav, ki v družbi z duhom časa, izvirajočim iz I. katoli¬ škega shoda v Ljubljani, provzročuje tudi načelno ločitev na gospodarskem polju. Lapajne je hodil vedno svojo pot, je vedno povdarjal (vsaj na zunaj) nad¬ strankarsko stališče, zato je meseca ju¬ nija 1898. 1. v imenu navedene cen¬ tralne posojiln’ce sklical Prvi shod slovenskih posojilničarjev v Ljubljani. Kak uspeh je dosegel s tem shodom, nisem mogel dognati. Pač pa sem spoznal odpor, katerega je našel pri lastnih somiš^enikih. Na občnem zboru ') Zadruga št. 1, 1886. — Sicer čisto Schulze-Delitschevi nazori. 85 — z dne 27. oktobra 1898 je poročal zvezni tajnik Fr. Jošt tako-le : „_ Shoda slo¬ venskih posojilničarjev, kateri se je vršil v Ljnb'jani na povabilo „Centralne po¬ sojilnice slovenske" v Krškem, se Zveza ni udeležila iz vzrokov, katere smo navedli takrat javno po časopisih, in vsled trga vdeležbe za ta shod ni pripo¬ ročala svojim članicam. Sploh se zveza ne strinja s samolastnim posto¬ panjem te „Centralne posojil¬ nice" in ne odobrava marsikate¬ rega s p i s a, ka t e rega pošiljamed svet njen g. načelnik" (i. e. La¬ pajne). 1 ) Dr. Josip S r n e c pa je tedaj povdarjal med dragim: „Glede dejstva, da se snujejo v novejšem času enake „Zveze“, je to obžalovanja vredno, da se začenjajo Slovenci cepiti na tem važnem gospodarskem polju. Le ena „Zveza“ naj bi ostala, ker le ta bode lahko močna in bi zadostovala svojim namenom. V de¬ narnih zadevah pa ne smemo biti ide¬ alisti, nego moramo združiti vse moči, da se nam od nobene strani ne bode moglo ničesar očitati. Upoštevati se mora sicer vsako mnenje, da pa se snujejo za¬ druge in ž njim vred „Zveze“ iz zgolj strankarsko političnih namenov, mora ob¬ sojati vsak posojilničar, kateremu je zdrav razvoj posojilništva pri srcu." 2 ) Kakor Schulze-Delitsch v Nemčiji in Karol Wrabetz v Avstriji, tako je tudi Mihael Vošnjak bil dolgo časa nena¬ klonjen ideji centralizacije denarnega premeta. Njegova misel je bila, da naj bodo zadruge avtonomne, svobodne v vseh svojih ukrepih, pri vsem poslovanja, le tam naj nastopi omejitev te svobode, kjer to zahteva javna varnost, varnostno jamstvo nasproti javnosti. Zalo je Vošnjak že zgodaj vpeljal neobligatne, periodične revizije po raznih strokovnjakih. Toda navzLc temu, da se ni mogel Vošnjak ž njim sprijazniti, je vprašanje J ) Letopis s 1 o ve n s k i h p o s o j ilni c. Izdala Zveza slovenskih posojilnic v Celju, 1897, str. 74. ? ) Isti, str. 77, 1 denarne centralizacije le vedno vspla- valo na površje. Zveza v Celju je na¬ stopila nekako prezirljivo nasproti „Cen- tralni posojilnici slovenski", katero je v to svrho ustanovil I. Lapajne. Ignorirala jo je, prikrito napovedala ji boj, kakor se da spoznati iz besed Joštovih na že prej omenjenem občnem zboru. A že na istem občnem zboru pojasnjuje vsled tozadevnega poziva pravni konzulent Zveze slovenskih posojilnic, dr. Ivan Dečko: „Glede »Splošnega kreditnega društva" v Ljubljani (ki se je tedaj za¬ snovalo, mislim, da mu posojilnica brez pomisleka lahko pristopijo z ozirom na omejeno zavezo. Društvo čaka lahko lepa bodočnost baš z ozirom na to, da po¬ stane lahko mogočna zaslomba, centrala slovenskih posojilnic, katere živo čutijo potrebo po nekem večjem zavoda, na ka¬ terega bi se lahko v slučajupo- trebe obračale in naslanjale". 1 ) Na občnem zboru Zveze z 1. 1900 pa se je, kakor čitamo v Letopisu, vnela v tem oziru zelo živahna debata, ko se je razpravljalo „o načelih, kako bi po¬ stala Zeza tudi centralni denarni zavod za svoje posojiln : ce“. Dr. Henrik Tuma, tedanji ravnatelj Ljudske po¬ sojilnice in Trgovske-obrtne zadrnge v Gorici, je rekel, da »se je v teku let sam prepričal, kako potrebna je denarna zveza", tako da ne ostaja pač drugega, kakor da se taka denarna zveza osnuje. „Teoretično Zvfzo že imamo. Naj pa se ta preustroji tako, da bode poznala vedno tudi moč, intenziteto in mobilnost svojih članov ter da bode tudi njih duševna Zveza, ob enem pa informator Ljub¬ ljanske kreditne banke., s katero bi morda kazalo stopiti v kako ožjo zvezo ter sprejeti isto za denarno centralo..., ki bode postala torej lahko močna, ako se nasloni na nas, ako bode delovala kot zadružna bank a". 2 ) Omenjenega občnega zbora se je na povabilo predsednika Vošnjaka ude- ‘) Letopis za 1. 1897, str. 77. ?) Letopis za 1, 1900, str, 77, 75. 13 86 - ležil tudi V. Pečanka, ravnatelj Ljub¬ ljanske kreditne banke. Občnemu zboru je nasvetoval »osnovati dogovorno z de¬ legati posojilnic in banke v okvirju banke diskontno društvo za posojilnice, baš tako kakor ga ima Živnostenska banka za češke žaložne, katero diskontno društvo bi upravljala banka po določilh izvoljenih delegatov". Ta nasvet se je na občnem zboru tudi sprejel. L. 1901 se je osnovalo v zvezi z »Ljubljansko kreditno banko“ Diskontno društvo v Ljubljani, zadruga z omejeno zavezo. Toda prošnja za registracijo je bila odklonjena. Zato je Kreditna banka še isto leto spremenila pravila tako, da je postalo Kreditno društvo bistven del banke. L. 1903. je banka razpošiljala vabila slovenskim po¬ sojilnicam za pristop, toda ni imela vspeba. Ta faza, v katero je stopilo vpra¬ šanje glede denarne zveze pri Zvezi slo¬ venskih posojilnic v Celju, se ujema do pičice s trditvijo, katero je svojedobno napisal Schmid — dasi z ozirom na splošne razmere zadružništva v Avstriji. Pisal je namreč: »Nevarnostjo postajala vedno večja, da bi se kreditne zadruge prelevile v banke srednjega stanu, tako da bi njih koristi ne mogle več vživati širše plasti ljudstva. Še le Ra ; ffeisensko gibanje je odkazalo zadružništvu, posebno poljedelskemu, novo smer, in vplivu tega gibanja se niso mogle več odtegniti tudi ne zadruge Schulze-Delitscheve osnove 11 . 1 ) Povdarjam: Nočem zmanjševati ne¬ oporečnih zaslug Mihaela Vošnjaka, tudi ne omalovažiti veliki pomen gospodar¬ skega dela, katerega je izvršil on in ž njim zadružništvo, ki ga je oživotvoril. Vošnjak je pojmil dobro duh časa, ko je nastopil, zato je bilo tedaj popolnoma na mestu geslo njegovo: »Gospodarska sa¬ mostojnost in neodvisnost slovenskega naroda od nemškega kapitala!" Saj je takrat širil podobno idejo tudi Janko Pajk, ko je izustil pri Sv. Lenartu v Slovenskih Goricah besede: »Rešimo se *) Dr. Ferdinand S c h nj i d, o. c, str. 41. deročega nas tujega kapitala I Počnimo »žaložne" ali »žaložnice" snovati; iz ža- ložnic prirasto za ne dolgega časa „banke“. Čemu dobiček z de¬ žele puščamo, potrebujoči ga dorna tako krvavo?_ Dokler nejmamo lastnih pe- neznih (denarstvenih) zavodov, dotle smo šče daleč od narodne svobode!" 1 ) Toda ravno vsled namena, biti v nacionalno oporo, so morale posojilnice, ki so se snovale v prvi dobi slovenskega posojilništva, imeti kapitalistično tendenco, ki je v duhu tedanjega časa sploh pre¬ vladovala. Odtod tudi težnje po slovenski banki, ko je vendar takrat ustanavljanje bank pred znanim krahom bilo v naj¬ lepšem cvetu. Posojilnice niso imele tedaj socialno izrazitejšega smotra, niso imele decentralizujočega, distributivnega na¬ mena, zadostiti v prvi vrsti kreditnim po¬ trebam slovenskega kmeta, vplivati vzgo- jevalno in urejevalno na razvoj perso¬ nalnega kredita njegovega. Njih namen je bil naopak centralizujočega značaja, zakaj »največja dobrota po mojih mislih pa je ta, ker se po založnicah ljudje najlože navadijo denar štediti in pomnoževati," kak:>r je pisal 1. 1869 Janko Pajk v »Slovenskem Narodu". Ta več ali manj kapitalistična, lukrativna tendenca se je morala nujno tekom razvoja ustaljevati in utrjevati, tako da je morala priti na površje misel »zadružne banke", misel vporabe denarnih prebitkov kreditnih za¬ drug v industrialce namene. Ne morem si pomagati, da bi se tu izognil Lapajni. ki mi bo zopet očital ozkosrčnost napram starejšim slovenskim posojilnicam. Vprašal me bo: kje je ta kapitalistična tendenca, kje Iukrativen pomen naših starejših posojilnic? Reve so bile spočetka, ki so same denar po¬ trebovale ! — Da, so bile, ali danes? Danes smemo o njih trditi to, kar je na¬ pisal že omenjeni proučevatelj personal¬ nega kredita v Avstriji, dr. Ferdinand Schmid: »Kreditne zadruge, ustanov¬ ljene na podlagi Schulze - Delitscheve osnove, zavzemajo danes prvo mesto > ') J. P a j k a Izbrani spisi. Maribor 1873 — fc? — radi velikosti njihovih prometov in nji¬ hovih glavničnih sil.“^) Slovenske posojilnice starejšega kroja zavzemajo v tem ozira tadi prvo mesto v našem zadružništva. Spričo bogastva, katerega danes imajo. Toda one so, dasi „špeeialiteta med avstrijskimi posojilni¬ cami", kapitalistične, ker so vedno po- vdarjale skoro izključno dobavo lastne glavnice, torej nakopičevanje deležev, nabiranje velikih rezervnih fondov. Lu- krativne so morale biti, ker ne vplačuje nikdo visokih in mnogih deležev, ki bi mu ničesar ne donašali, pa bi vendar za nje moral jamčiti, — ker bi drugače ne prišle tako hitro do velikih rezervnih fondov. Dividende — visoki dcbički — veliki rezervni fondi. Nabrale so se ve¬ like svote, neka narodna zaloga, čemu? Za industrializacijo tega narodnega fonda? Vprašanje je, kaj bi več koristilo slo¬ venskemu naroda, ali industrializem, ki bi nikoli ne mogel razviti se posebno vspešno vpričo velike tuje konkurence, pa bi vendar imel za posledico povečano proletarizacijo našega kmeta. Ali pa si¬ stematičen agrarizem, posebno sistema¬ tična preureditev dolgovnega položaja slovenskega kmetstva, na kar bi pač moral vspešno vplivati ravno ta nacio¬ nalni fond, ta denarna rezerva, seveda z istočasno povzdigo poljedelsko tehnične izobrazbe tega kmetstva. Toda iz nabranih rezervnih fondov so se posebno v obmejnih krajih sezidali krasni, imponujoči Narodni Domi. — To je in ni narodna pridobitev. Je, ker so se vstvarila narodna reprezentacijska sred¬ stva, ki vzbujajo istočasno narodni ponos in zavest. To je lepo. Niso pa, ker so se vstvarila na škodo drugega dela istega naroda, in sicer potrebnejšega: posojil - ničrih dolžnikov. Cim več dobička, čim več rezervnih fondov, tem dražji kredit! Skratka, starejše naše posojilnice so v narodno - gospodarskem svojem delo¬ vanju polagale večji povdarek na na¬ rodnostni, manj na gospodarstveni moment. Pozabile so pa, da narod¬ nostni moment mora biti podlaga gospo¬ darskega delovanja, ne pa predmet. V delovanja pri odprtih vratih in oknih ne sloni še resno socialno delovanje, ne sloni še smotrena skrb za gospodarsko rešitev slovenskega naroda I Bile so pač na meslu te posojilnice za časa narodnega preporoda, toda danes zapadajo stagnaciji, ker jim manjka socialno gonilo, ker se niso znale prila¬ goditi dvigajočemu se socialnemu mo¬ mentu narodnega dela. Danes so na mestu v duševnih in gospodarskih cen¬ trih, v mestih in trgih, kjer morejo ko¬ ristiti trgovini in obrti, za deželo niso. Z dežele jih izpodrivajo ra ffeisenske po¬ sojilnice, ki so prikrojene naravnost za kmečke razmere, pri katerih lukrativno vprašanje, vprašanje o večjem ali manj¬ šem dobičku igra le relativno vlogo, na¬ sprotno pa nosijo v sebi kali za reformo personalnega kredita, za gospodarsko vzgojo kmečkega prebivalstva. Raiffjis- novke pa gojijo poleg gospodarskih še važne socialne naloge. S svojim razvojem ovirajo in zadržujejo kapitalizem na de¬ želi, toda odvzemajo v istem časuSchulze- Delitschevkam njih špekulativni predmet: kmeta, na katerega so ti zavodi na Slo¬ venskem pred vsem navezani. Slovenske raiffsizenke pa zavirajo industrializacijo denarja slovenskega kmeta. To sicer ni prav onim, ki so zasanjali zarjo slovenske veleindustrije, katera bi, tudi ako bi se vresničila, vseeno ne ustavila propadanje pretežnega dela našega naroda, kmetstva, pač pa bi še bolj povspeševala beg kmečkih delavnih sil z dežele v mesta. Dokler imamo Slovenci tako bolno kmetstvo, ki nudi velik kontingent splošno v Ameriko se preseljujočega kmečkega prebivalstva, se nikakor ne moremo ogrevati za in¬ dustrializacijo slovenskega kapitala. „Naši Zapiski* 1 so nekoč pisali, da Slovenci nismo niti še tako daleč dospeli v na¬ rodnem gospodarstvu, da bi imeli pro¬ letarskega delavstva. Zato pa imamo vedno več proletarskega kmetstva! Ce so na Kranjskem od 1. 1868—1899 narastli hipotečni dolgovi za K 42,438 642 na 12 ' ‘) Dr. Schmid, o. c., str. 42. — 88 — svoto K 133,853.306, tedaj za 46'4°| 0 ; če so Dasprotno na P r i m o r s kem narastli za K 79,468.108 na svoto K 141,372.424, tedaj za 128 - 3% — imamo menda do¬ volj dokaza, da postaja položaj sloven¬ skega kmeta vedno resnejši, vedno obup- nejši, tako da ga tira v proletarstvo in v Ameriko. Če pa smatramo, da je zadruž¬ ništvo sposobno pomagati kmetu v neu¬ godnem njegovem gospodarskem položaju; če imamo vedno pred očmi, da moremo z jasnim gospodarskim programom na¬ šega zadružništva vplivati na izboljšanje kreditnih razmer našega kmeta, da mo¬ remo poseči v vreditev hipotekarnih dol¬ gov, da moremo gojiti in pospeševati konvertiranje hipotečnih dolgov, da mo¬ remo zahtevati zemljeknjižni zavod, ki bi se naslanjal na zadružništvo in obratno, in če hočemo vzgojili našega kmeta za pravilno razumevanje in vporabo perso¬ nalnega kredita kot obratnega kredita — tedaj ne smemo danes zapravljati pri¬ hranke našega naroda za diletantske industrialne poskuse. Mi se moramo »vzbujati do dela še energičnej- šegavprospeh kmetskegastanu, dokler je še čas in možnost. Ako postavimo kmetski stan na trdno podlago, ukrepimo s tem tudi druge stanove ter si najbolj zagotovimo narodnost svojo!” 1 ) Vplivu Raiffeisnovega gibanja na Slovenskem se ni mogla ustavljati tudi ne Zveza slovenskih posojilnic v Celju. Zato je bila faza, ko se je mislilo spojiti slovensko posojilništvo z bančnim svetom, z industrijo, le prehodna. Lapajne je v tem oziru sodil pravilno, iz stališča kmeč¬ kega značaja našega naroda, ko je pri¬ poročal zadružno denarno centralizacijo ter v to svrho (.snoval »Centralno poso¬ jilnico slovensko", katere glavna hiba je bila le odročnost. Drugi, idoč s stališča več ali manj kapitalistično navdahnjenega pojmovanja, niso razumeli in niso hoteli razumeti njegove tendence — razvoj je šel preko njih in dal prav Lapajni. *) Dr. Josip Vošnjak, »Ob agrarnem vprašanji« Ljubljana, 1884, str. 80. To nam spričuje življenje celjske zveze v 1. 1905. Navzlic stiku z Ljub¬ ljansko kreditno banko, čigar svrha je bila nuditi potom diskontnega društva neko vrsto denarne sporavnave, je ostalo vendar še vse pri starem. Zakaj na obč¬ nem zboru 1. decembra 1904 je še po¬ ročal zvezni tajnik Franjo Jošt: »Zveza je tudi posredovala pri celjski posojilni ji za vloge iu izposojila onm članicam, ki so se obračale na njo za denar in na¬ sprotno priporočala onim zadrugam, ki so imele preveč denarja, naj istfga na¬ lagajo pri posojilnici v Celju, kjer ga vedno najlažje dobijo nazaj". Embrionalna, današnjemu položaju velikih posojilnic neodgovarjajoča oblika! Zveza slovenskih posojiln : c je veliko so¬ delovala na poučnem in zadružno-agita- toričnem polju ; prevzela je važna gospo¬ darska podjetja, kakor so tiskarna, trgo¬ vina itd. — toda ni nudila svojim čla¬ nicam tege, kar je danes poleg strokovne revizije najbolj potrebno: denarne spo¬ ravnave, kreditne opore. Nevspehi ob- istinjenja kreditne zveze z bančnim sve¬ tom z ene strani, z druge paoddružtve, ki so se pojavljale, — vse to je vplivalo na vodilne kroge, da so sklenili pre- ustrojiti, modernizirati »Zvezo slovenskih posojilnic”. Dne 19. oktobra 1905. 1. se je vršil v Celju izvanredni občni zbor te zveze, pomemben z ozirom na sklep, katerega je storil. Nje zvesti, od ustanovitve 1. 1883. dalje poslujoči preds. Mihael Vošnjak je tedaj poročal med drugim sledeče; „Da se je točka o preustrojitvi Zveze zopet stavila na dnevni red obč¬ nega zbora, so zshtevale naše članice, izvzemši celjsko posojilnico, da se končno uredi poslovanje zaradi denarne zveze. Da je v tem oziru centralizacija potrebna, mora sprevideti vsak zadružni s t r o ko v nj a k, ke r na či n, kakor se je to dosedaj vršilo nikakor ne zadostuje sedanjim spremenjenim razme žal ni prišlo do ureditve te — 89 — sebno pogodbo, ki bi se imela skleniti s celjsko posojilnico_“ „Vsled tega smo prišli pri odborovi seji dne 28. avgusta 1905 do enoglasnega sklepa, da se osnnje za denarno sporavnavo in za revizijske posle posebna zadruga, tembolj, ker sedanja revizijska Zveza ne more in ne sme biti združena z gospodarskimi podjetji...., katere zadruga poseduje". Njegov predlog, da se ustanovi Za¬ družna zveza v Celju, prejšnjo Zvezo slovenskih posojilnic pa ohrani, da izvršuje drugegospodarske posle (tiskarno, trgovino itd.) je bil sprejet „z navdu¬ šenjem". Isti dan so je vršil ustanovni zbor Zadružne zveze, ki je bila vnešena še istega leta v zadružni register. Od Zveze slovenskih posojilnic je prevzela revizijsko pravico, katero je zadobila kot prva zveza na slovenskem jugu, kakorje bila zadobila Wrabetzova Splošna zveza na Dunaju to pravico kot prva izmed zvez v Avstriji. B la sta pač Wrabetz in Vošnjak med promotorji revizijskega zakona. Toda bil je Š9 nek drugi vzrok, ki je napotil celjske kroge, da so spremenili ustroj svoje zveze, vzrok, katerega sicer javno ne povdarjajo toliko. Omenili smo že prej, da so se pojavljali slučaji, ko so se organizacije deloma ali popolnoma odtrgale od celjske zveze. Prvi tak pojav je bila ustanovitev Lapajnetove Centralne posojilnice slovenske, ki je sicer ostala v zvezi s Celjem, a sojo tam vendarle grdo gledali in prezirali. G siju je bila neko- modna, ker je ovirala, da bi postala celjska posojilnica osrednja blagajna. Nekomodnosti ni odpravil tudi ne sklep občnega zbora Centralne posojilnice slo¬ venske z dne 28. maja 1902 v Krškem, ki je „odobril z a sedaj sedež zadruge v Krškem, toda se je izjavil, da se pripravlja pot za preselitev v C >lje..., ker menijo nekateri domoljubi, da je tu (v Krškem) premalo delavnih moči za vspešni raz vitek tega denarnega zavoda." 1 ) ') Slovenska zadruga št. 5/6, Krško 1903. Drugi pojav pa je bil nastop „Zveze kranjskih posojilnic" in »Gospodarske zveze" v Ljubljani, ki sta začeli zbirati okoli sebe zadruge somišljenikov kon¬ zervativne stranke in s tem izpodmaknile celjski zvezi že večkrat povdarjano nev¬ tralno stališče. S tem sta nastali dve cenlralizujoči točki, okoli katerih se je začelo zbirati slovemko zadrnžništvo in sicer ne več napodlagi narodnost¬ nega principa, marveč na podlagi socialne tendenc p. V Celju: zastop meščanskih in obrtniških interesov, v Ljubljani: zastop kmečkh interesov, interesov širših plaš i naroda. Celje tega toka ni razumelo. Ni spoznalo, da je pričelo v Ljubljani socialno gibanje, osamosvojitev ljudstva. Pojav je pripisalo in pripisuje političnemu razkolstvu, po¬ litičnim šikanam. To je lahko bilo in je, toda le deloma, mogoče. Zakaj za poli¬ tičnim je stalo veliko soc alno oz»d;e. Ker ni Cilje spoznalo, ni umelo toka, je v nevarnosti strgaacijo. S u p r e m a c i j o vslovenskem z a drnžništv n j e Celje v organizaenem zmisln izgubilo. Sicer pa je tudi Ljubljana v nevarnoiti, da vsled pretiravanja skup nostnega načela zaide v organizac j3ko zmote, za katerimi trpi celjska orga¬ nizacija. A pričele so zapuščati Zvezo slo¬ venskih posojilnic tudi koroške posojilnice, za katere je ta zveza veliko skrbela. Temu gibanju je stal na čelu m a gr. V a- lentin P o d g or c, ki je začel slovenske koroške zadruge privesti v okrilje nemško „Centralkasse“ v Celovcu, navajajoč za vzrok kreditne ugodnosti in primernejšo reprezentativo zadružništva nasproti o- blastim, osebit) z ozirom na gmotno pod¬ piranje snujočih se zadrug. Ali tudi drugod so se začele zadrrge pritoževati, da razun revizije, katero pa morajo s prispevki drago plačevati, ne vživajo cd Zveze v Celju važnejših, času primernih koristi in ugodnosti. Temu je b : lo treba v okom priti. Prvi korak je bil, da sta zveza in njen 90 — predsednik M. Vošnjak spremenila sta¬ lišče nasproti „ra ; ff4zenskim“ ali t. zv. »kmečkim posojilnicam". Dejstvo je, da sta bila oba nena¬ klonjena Raiffeisnovkam, baš vsled tega, ker ne reprezentira ta vrsta zadrng ideal velike okrajne posojiln : ce, kapita¬ listične trdnjave v malem, zbirateljice de¬ narnih zalog v indnstrialne, mnogokrat riskantne namene. Dejstvo je, da je Vošnjak z cficielnega mesta—kot pred¬ sednik Zveze slovenskih posojilnic — še na občnem zboru ). 1898. izpregovoril besede: „Snovanje malih p o s o- jilnicniZvezin namen!" Pogojnost, katero je navedel z nadaljnimi besedami: »Daši jim tam, kjer so iz bodisi kakorš- nikoli gospodarskih vzrokov potrebne, ne nasprotuje in jih podpira", je le hi¬ potetičnega pomena. Zakaj principielne nenaklonjenosti ne spremeni tndi ne oklic, katerega je izdala celjska zveza že takoj od začetka svojega delovanja, me¬ seca julija 1884 J. glede ustanavljanja »kmetskih posojilnic", ki je bil ponatisnjen v 55. štev. „Siiisteirische Presse" 1. 1884. in katerega omenja »Slo¬ venska zadruga" št. 2 iz 1. 1903. Pred vsem je bil pojem »kmetske posojilnice" tedaj še precej nedoločen, pri nas so pa sploh vladali Schulze-Delitschevi orga- nizačni nazori. Nadalje niso bile spre¬ membe, katere je preskrbel M. Vošnjak slovenskim posojilnicam Schulze - De- litschevkam še take, da bi jim pritisnile značaj bistvenih »kmetskih" posojilnic. O njih pravi sicer Lapajne 1 ) da so »p o- sebna špecijaliteta avstrijskih denarnih zavodov, ki se ne samo po jeziku, marveč tudi po zdravih na¬ zorih bistveno razločujejo od drugih po¬ sojilnic, bodisi Schulze-Delitschevib, bo¬ disi Raiffaisenovih zavodov". Toda dru¬ gačna, temeljitejša in v organizato- ričnem oziru strožja je sodba, katero iz¬ reka o njih že večkrat omenjeni dr. Ferdinand Schmid, znanstveni proučevatelj organizacije personalnega J ) I. Lapajne, »Navod«, str. 7. kredita v Avstriji. On piše namreč: 1 ) »Zveza slovenskih posojilnic v Celju propagira mešani posojilnični sistem, ki obstoji v glavnem oziru v tem, da se kreirajo dve vrsti deležev in na podlagi teh sloneče razlike pravic zadružnikov. En del opraviln h deležev je odmerjen namreč nizko (gld 1 do 2) in se ne o- brestuje. Nasprotno so pa tzv. glavni de¬ leži visoko odmerjeni (gld. 10—20) 2 ) in se obrestujejo v isti meri kot hranilne vloge ter nudijo lastnikom raznotere pred¬ pravice, predvsem večje število glasov na občnih zborih in pasivno volilno pra¬ vico v načelstvo, od katerega so sicer izključeni ostali člani. Ta mešani sistem je v popolnem nasprotju z Raiffeisenovimi načeli, zato se kreditne zadruge, ki so zasnovane po tem načelu, ne morejo smatrati Ra i f f e i s n o v i m zadruga m". Dejstvo, da se širše plasti ljudstva pač pritegnejo k posojilnicam, nastav¬ ljajoč jim v gmotno olajšavo nižje de¬ leže, istočasno pa izključujoč jih od vpliva na upravo, na skupno gospodarstvo, ne da slovenskim posojilnicam starejšega kroja značaja kmetskih posojilnic; ne da, vsled različne glasovalne pravice socialno izenačevalne in demokratične naloge raiffeisenske posojilnice, kjer imata, z vulgarno primero, glas »grofača in be¬ rača" isto vrednost; ne vzame jim pa tudi ne kapitalistične barve v korist pri dividendah zainteresovanih deležnikov. Zato je treba smatrati kot koncesijo zmagujoči, v Slovencih v zadnjem času intenzivno prodirajoči ideji Raiffeisena, da je celjska Zveza, ki je doslej vedno bila nositeljica pristnih, dasi nekoliko spremenjenih Schulze Delitschevih nazo¬ rov, ki se »nikakor ne strinja z Raiffeizno- vimi nazori, da bi posojilnica le v svoji ‘) Schmid, o. c. str. 61. — ■ Knjiga je bistven del monumentalnega dela »Gescbichte der (Ssterreichischen Land- und Forstwirtschaft und ihrer Industrien 1848—1898,« Dunaj 1898. 8 ) Tudi do 200 kron in več. — 91 vasi delovala", 1 ) sklenila zagovarjati Raif- feiznove nazore in nuditi svojo pomoč za ustanavljanje takih posojilnic. Članek, katerega je v tem oziru prinesla »Slo¬ venska zadruga" 1. 1905, je simptomatičen in je imel pripravljati pot sedanjemu sta¬ lišču »Zadružne zveze" v Celju, ki je v prvi številki svoje »Zadruge" začetkom 1. 1907 oficielno naznanila »ponovno, kakor je to ob raznih prilikah in na različnih mestih že storila, daje vedno z ve- selj e m r a da pr ip r a vij en a pospe¬ ševati in delo vati za ustanovitev novih slovenskih posojilnic po Rai f fei s n o v e m načinu". Na to in sploh na preustrojitev stare zveze slovenskih posojilnic v novo, današnjim razmeram in potrebam ustre¬ zajočo »Zadružno zvezo" v Celju pa je vplivala tudi brezdvomno namera, da pristopi zveza kot član k »Splošni zvezi avstrijskih poljedelskih zadrug na Dunaju", ter bi vsled tega »postala lažje deležna tudi državne podpore", kakor je omenjala okrožnica »Zveze slovenskih posojilnic" koncem I. 1905. Tak korak je nasvetoval na občnem zboru Zveze I. 1904 prof. J o s. Zelenik, zato, »da ne bode po¬ sojilnicam samim vzdrževati Zvezo s prispevki". Kakor je Celje postalo ne¬ zvesto Schulza-Delitschevim nazorom z ozirom na centralizacijo denarnega pro¬ meta, tako je dosledno moralo postati tudi njegovim nazorom glede samopomoči v absolutni potenci, odklanjajoči vsakoršno državno podporo, pa tudi glede stališča napram Raiffeisnovim na¬ čelom, ki našim razmeram bolj odgo¬ varjajo. D&, tempora mutantur et nos mu- tamur in illis 1 Dolgo pot uzre Zveza, če obrne pogled svoj v prošlost, na svoj postanek in razvoj. Ni se ji treba sra¬ movati. Daši polagoma, je vendar stopala trdno in resno naprej. Vršila je lep kos narodno-gospodarske naloge v dobrobit slovenskega naroda. Njenemn predsedniku Mihaelu Vošnjaku, ki jo je kot malo stebelce zasadil v slovensko gospodarsko ‘) 1. Lapajne »Navod« str. 79, polje in jo negoval, je zrastla že čez glavo. Razrastla se je v veliko drevo, ki razteza svoje veje po širni Sloveniji. Razvila se je v odločilen gospodarski faktor, ki bo imel resno in tehtno besedo tedaj, ko se bodo vršila pogajanja za zjedinjenje vsega slovenskega zadružništva. Mihael Vošnjak pa ima zavest, da ni živel zastonj, da ne izgine več iz zgodo¬ vine našega narodnega in gospadarskega preporoda. Zadružna zveza v Ljubljani. Zveza slovenskih posojilnic je dolgo časa zadostovala potrebam slovenskega zadružništva. In sicer tako dolgo, dokler so Slovenci vsaj navidezno složno po¬ stopali, dokler ni v političnem življenju Slovencev nastal ločujoči, izrazito na¬ čelni boj, ki je moral vpl ; vati tudi na gospodarsko polje. Kajti ne da se opo¬ rekati, da Bfga politično vrvenje tudi v gospodarsko življenje, — poslednjemu v korist ali ne, bodi tu zapostavljeno. Go¬ tovo je, da je takoj, ko se je na Slo¬ venskem pojavil boj za jasna, točno iz¬ ražena načela, ko je nastopila katoliško- narudna stranka s podrobno izdelanim socialno-gospodarskim programom, slo¬ nečim na versko narodni podlagi, mo¬ rala nastati ločitev strank, toda tudi na¬ ravna ločitev na zadružno gospodarskem polju. »Z liberalci — nikake zveze; k večjemu kompromis 1“ je vzkliknil okoli 1890.1. dr. Anton Mahnič, sedanji krški škof. Mutanda mutandis je postalo reklo : »Kdor ni z nami — je proti nam" geslo I. slov. kat. shoda, ki se je vršil I. 1892. v Ljubljani. Ta shod in ž njim porajajoča se slovenska katoliška stranka sta nastopila z dobro premišljenim socialno-gospo¬ darskim programom, katerega sta pozneje še spopolnila in bolje ustalila II. in III. slov. kat. shod v Ljubljani 1900. in 1906. J. »Pasivnost je smrt, le aktivnost je življenje", je napisal dr. Josip Voš- — 92 — njak v svojih »Spominih". Iti aktivnosti, temeljite in široko razprostrte se je opri¬ jela Katoliška stranka na Slovenskem, aktivnost je prenesla tadi v zadružno organizacijo. Kaj zato, če je nastal boj? Saj ravno „vsled politiškega in gospo¬ darskega boja se je pričelo združevanje in ne narobe", je trdil dr. Ivan E. Krek na II. kat. shodu. Za časa sloge so se združevali Slovenci zaradi narod nostne ideje, zaradi gospodarske osamo¬ svojitve od drngh sosednih narodnosti; ]*o političnem razkolu so se pa osnovale slovenske zadruge zaradi socialitetne njihove važnosti za narod. Boj je bil sicer res hod, toda zbistril je pojme, zbudil je širše plasti naroda, ki so ve¬ činoma spale letargično spanje in vpile obligatni „Ž vio“ na komando raznih ..rodoljubov “. Vsaki proces vrenja je buren, toda čistilen, ker izmeče gnilobne produkte. Le kdor je prisostvoval začet¬ nemu, zato strastnemu boju, more pri¬ pisovati ločitev na polju zadružno-gospo- darskega delovanja politiki kottaki. Danes, ko je boj stopil v drugo mirnejšo fazo, ko je postala katoliško-narodna stranka go¬ spodar položaja, danes smemo pač reči, da je bila vzrok ločitve v akutnejši ob¬ liki nastopajoča socialna ideja. Z ozirom na ekstenzivnost zadruž¬ ništva nam pač ni treba objokovati ta boj, zakaj do 1. 1892, ko se je vršil I kat. thod, se je na Slovenskem usta¬ novilo 69 zadrug, od tedaj do konca 1. 1905 pa 481, tedaj 87 1 / 2 % več. Zani¬ manje za zadružništvo se je skoraj po devetorilo, intenziteta zadružno misli v ljudstvu je postala nenavadno velika, ker je kat. stranka poskrbela, da je zanesla idejo med narod, dočim je narodno napredna stala indolentno na stran'. Mesto da bi ovirala eventualno, v za¬ četku boja povsem razumljivo politično zlorabo na sebi strogo gospodarske misli je napadala in pobijala zadružno idejo samo. To je bila taktična hiba, ki je li beralni stranki enkrat za vselej odvzela vodilno vlogo na zadružno gospodarskem polju. Da je na reorganizačnih shodih v Ljabljani I. 1906. in v Gorici I. 1907. sprejela v svoj program tudi zadružno propagando, ji danes ne pomaga nič več. S tem je izgubila vsakoršni moralni vpliv na narod. Toda tudi Zadružni zvezi v Celju malo pomaga, ako vedno naglaša svoje nevtralno stališče, ko jo je vendar ustanovni shod Narodne stranke na Šta¬ jerske m I. 1906. proglasil za svojo oporo v delovanju na zadružnem polju. Dokaz ad hominem, kako resnična je trditev, da segajo valovi političnega boja tudi v g ospodarska vprašanja, je namera kranjske narodno - napredne stranke koncem 1. 1906, da ustanovi namreč »Zvezo svobo¬ domiselnih zadrug na Kranjskem in v jugoslovanskih deželah vobče". »Narodno- napreJna stranka" na Kranjskem je uvi¬ dela, da so njene politične namere od¬ visne od gmotnega gospodarskega na¬ predka svojih somišljenikov", pravi do- tični zadrugam razprs'ani oklic. Zveza „svobod miselnih zadrug" je sama na sebi absurdna misel, karikatura. Toda, ako bi se bila res vresničila, bi bila po mojem mnenju — ne vsled svoje neutemelje¬ nosti, nego vsled svoje absurdnosti — doprinesla mnogo k ideji združitve slo¬ venskega zadružništva, ker bi bila cepila sile bberalcev samih in ž njimi njihovo zadružno reprezentacijo. Pogrešek celjske zveze tiči v tem, da vedno povdarja nevtralnost, v katero pri najbo’jši volji nihče ne more verjeti ; pogrešek narodno • napredne stranke pa tiči v tem, da sedaj povdarja politični moment pri zadružništvu, ko se zadruž¬ ništvo že osvoboduje politične icgerence; da sedaj priznava zadružno idejo, ko je ves čas z vsemi sredstvi nasprotovala razširjevanju to ideje po Slovenskem. Ljubljanska organizacija, dasi nastala pr¬ votno deloma iz političnih nagibov, ni pov- darjala nikoli politične g * momenta, ne v pozitivnem ne v negativnem zmislu : ogi¬ bala se ga je. Pa tudi če je nastala iz po¬ lit čnih ozirov, tudi če so jo taki sprem- ljevali v prvem času, danes je gotovo prebolela ta kritični čas rojstva. Danes tvori največjo centripetalno zadružno 93 silo na Slovenskem. Zsto je prevzela vo¬ dilno vlogo Celja — toda zaradi tega, ker ima v ljudstvo vkoreninjeno obsežno socialno ozadje. Nikakor ni čudno, če se ravno sedaj bolj ali manj prikrito povdarja politični pomen gospodarske organizacije. V dobi smo državnozborskih volitev, prvikrat na podlagi razširjene, splošne volilne pra¬ vice. Toda volilna doba preneha in tedaj nastopi treznostni čas, povrne se hladno cbračunajoči razum. Takrat pride čas, da se zopet ventilira vprašanje o zjedinjenja slovenskega zadružništva, in ako se hoče, tudi slovenskohrvatskega zadružništva. Le takrat, ko se doseže popolno spora- zumljenje, popolno zjedinjenje na tem polju, izgubi politika vlogo, ki jo danes naravno mora igrati radi bolj ali manj politično prononsiranih oseb, ki stoje na čelu zadružnega gibanja. Seveda se ne bo doseglo sporazumljenje brez oboje¬ stranskih koncesij. Toda navzlic obsto¬ ječim načelom, navzlic vodilnim osebam, bo nastopila centripetalna sila zadrnžne ideje, katere glavni smoter je tesnejša in vedno tesnejša vez zatiranih, v nezdravih gospodarskih razmerah se nahajajočih stanov, pri nas posebno kmečkega stanu. Ločitev na političnem polju je po¬ slala popolna I. 1894., ko so se slovenski naprednjaki na shodu zaupnih mož kon¬ stituirali v „n ar od no stranko". Da so tam pozdravili „v gospodarskem oziru krščansko socialno gibanje", katero je povzročil I. kat. shod s svojimi sklep', pač ni moglo zavoriti kolo časa in usta¬ viti razvoj. Ta sklep je imel le relativno vrednost, kajti narodna stranka sama še ni vedela, zakaj se gre, pa tudi ni sma¬ trala še potrebno, da bi odkrila ogenj vseh baterij. „Celo naši nasprotniki niso zasledovali našega organskega razvoja; zato nas ne poznajo", prav; dr. Krek. 1 ) Poraz, katerega je doživela narodna stranka pri deželnozborskih volitvah 1. 1895. na Kranjskem, kjer je zmagala kat. stranka v kmetski kuriji z vsemi svojimi ‘) D r. I. E. Krek »Slovensko pismo I.« v Ilrvatski Straži, Krk 1903, kandidati, je moral pač razmere še bolj poostriti, izzvati razkol. Bistvene, jasno začrtane načelne razlike se niso dale več spojiti, odpraviti. Tega ni več vzmogal niti ne slovenski shod 1. 1897., ki je imel namen, približati oba stranki. Sloga, ki se je tedaj sporazumno dosegla v političnem in socialno gospodarskem oziru, je bila prisiljena, umetna, zato je tudi kmalu morala razpasti. S svojim iz¬ rekom, da je shod „v gospodarskem oziru za idejo zadružništva", se je le priznalo in¬ tenzivno prodiranje ta ideje med narod ; praktične vrednosti sklep ni imel, ker se je od narodno-napredne strani napadalo zadružništvo slej ko prej. To je politično ozadje, ki nam po¬ jasnjuje postanek nove smeri v zadružni organizaciji na Slovenskem. Zadružno gibanje je vsled tega po¬ litičnega razvoja ubralo dve smeri. Pov- darjevalci nevtralitete, celjska stran, je propagirala le zadtuge Schnlze-Delitsch- eve čiste ali spremenjene osnove, povdarjajoč pri tem narodnostno načelo, nabiranje narodnega kapitala. Kat. stranka, ljubljanska stran, pa je začela propagirati principielno zadruge Raiffeisnove osnove, pritegnivši k tem mase naroda, kmečko ljudstvo. Ta smer si je izbrala socialno podlago, zato je morala prodreti in pre¬ hiteti celjsko smer. Očitati ji brezdo- movinstvo, nenarodnostna načela, je otročje početje. „Narodnost je prav za prav podlaga nehotnemu, in še le miselni plodovi njeni tvorijo nekaj finejšega in mogočnejšega". 1 ) Z ozirom na navedeno gibanje smemo pač potrdili danes 1 1 stavek, ako pogledamo objektivno ves ta razvoj, ki se je pred našimi očmi ustalil. Ni treba, da se zadružništvo po¬ litično vporablja. Narobe, v zadružništva leži sila, ki more vplivati na razvoj po¬ litike, ne da bi ga bilo treba v to siliti. Kdor propagira osnove, ki se vsled svoje zamisli vkoreninijo in vživijo v ljudstvu, smepričakovati, da se ga ljudstvo oprijemlje ') Dr. E u g e n Duh ring »Kritische Ge- schichteder Nationalokonomie und Socialismus', Lipsko 1900. 13 94 — iz lastnega nagiba. To je slov. kat. stranka vedela, ko je propagirala raiffeizenske zadrege. Saj »Raiffeizenske zadruge vpli¬ vajo na celotno gospodarsko in socialno življenje Občinarjev. V vsako občino za¬ nesejo zadružno organizacijo ... Schulze- Delitscheve zadruga ne morejo nuditi ta¬ kega vzgojevalnega in moraličnega učinka, ker imajo preobsežen okoliš .. P) „ V s 1 e d zmisla za združevanje je postal duh vzajemnosti krepek in silen". * 2 ) Vzajemnosti pa je ljudstvo iskalo z onim, ki mu je doprinesel v in¬ tenzivni meri zmisel za združevanje. Po¬ litični movens je lahko bil vzrok, pa ne pogoj za nastop ljubljanske organizacije, toda te organizacije osnova je bila so¬ cialna misel. Tej latentnosti pa je pod¬ legla, kakor rečeno, organizacija v Celju. * Prva r ai f f e i s e n s k a poso¬ jilnica, ki seje bila ustanovila na Kranjskem, je bila vpisana 1. 1891. v za¬ družni register. Osnoval jo je rodoljub dr. Volčič. Bila je tudi prva, ki je 1. 1902., imela opraviti s sodiščem, vsled defraudacije njenega tajnika, ki je po¬ neveril nad 20.000 K, posebno z vpo- rabo v blagajnici shranjenih hranilnih knjižic strank in z izdajo izmišljenih za¬ dolžnic. Pod vplivom novega toka iz Ljub¬ ljane pa so se I. 1894. ustanovile — na¬ vadno kot prve vpoštevane — raiffei- zenske posojilnice v Trnovem pri Ilirski Bistrici in še dve drugi v okrožju ljub¬ ljanskega deželnega sodišča. Snovanje teh zadrug se je odslej vršilo vedno in¬ tenzivnejše. Že 1. 1895. se je osnovala Zveza kranjskih posojilnic, koj potem pa Gospodarska zveza, obe v Ljubljani. Prva je imela namen, da združi vse kranjske posojilnice, druga pa da razširi organizacijo tudi po drugih slovenskih pokrajinah, v svojem okrilja ') Dr. Ferdinand Schmid, n. c., str. 87. 2 ) Dr. Ivan E. Krek na II. Kat. shodu. pa zbere tudi druge nedenarne zadruge. Istega leta (1895.) se je ustanovila, tudi v Ljubljani, Ljudska posojilnica, ki je postala pozneje denarna centrala vsega v Ljubljani združenega zadruž¬ ništva. Razvoj zavoda je nenavaden, 1. 1905 je že imel 55,000.000 K prometa in 13000.000 K hranilnih vlog. Vsem tem zavodom je bil duša energični voditelj kranjske konservativne stranke, dr. I v a n Šušteršič, ki je še vedno predsednik Ljudske posojilnice, dočim je v poznejšem času prepustil načelstvo Gospodarske zveze socialno delujočemu dr. Ivanu E. Kreku. Desna roka prvega je bil začetkoma M a k s o V er še c, nadarjen mož precejšnjega organizatoričnega duha. Ta je bil 1. 1884 postal tajnik posojilnice v Celju, kjer je ostal do 1889. 1. Ves ta čas je deloval skupno z Mihaelom Voš- njakom, pomagal pri Zvezi slovenskih posojilnic in se tam navzel organizato¬ ričnega duha. Is Celja se je preselil v Ljubljano, ustanovil svojo banko, po¬ magal snovati prve kranjske posojilnice raiffeizenske tendence, Ljudsko posojilnico in Zvezo kranjskih posojilnic. Umrl je dne 22. decembra 1899. 1. Lapajne ga imenuje „agilnega posojilničarja slo- venskega 11 . Vsled programa, katerega sta raz¬ vijali obe imenovani zvezi, sta postali izvrstni csntripetalni sili. Zadružništvo se je čim dalje bolj osredotočevalo v Ljub¬ ljano, zato so voditelji zvez sklenili obe zvezi razpustiti, Gospodarsko zvezo pa, ki je dotlej bilo le društvo v smislu postave z 1. 1867, spremeniti v za¬ drugo po postavi iz I. 1873. Z dnem 19. decembra 1899. leta se je zadraga vpisala v zadružni register, dne 19. julija 1900. pa se je vršil njen ustanovni občni zbor, katerega se je udeležilo čez 200 zborovalcev iz vseh krajev. Predsednikom je bil izvoljen dr. I. Šušteršič, v odbor: za Istro dr. Trinajstič, za Goriško dr. J osip Pavlica. Dr. Brejc in dr. Laginja pa sta bila izvoljena v razsodišče. Zveza »hoče biti orga¬ nizacija vseh v našem narodu aktivno — 95 — delujočih stanov. V njej naj najde svojo zaslombo kmet, ravno tako pa tudi do¬ mači trgovec in obrtnik. Namen Gospodarske zveze ni gospo¬ darski boj med stanovi — temveč sloga in harmonija." To je program preustrojene zveze, ki je še odločneje izražen v 1. številki njenega glasila „Narodni gospodar", katerega je začela izdajati Gospodarska zveza 1. 1900. Tam čitamo: .Tehnično izboljšanje pro- dnkcije in trgovskega prometa jedino ne more rešiti ne kmetijstva, ne rokodelstva in ne domače trgovine pretečega pro¬ pada. To zamore doseči le ob¬ sežna socialna preosnova". S takim programom, s tako nalogo je stopila Gospodarska zveza 1. 1900. kot zadruga na gospodarsko torišče. Koncem istega leta je že imela včlanjenih 66 po¬ sojilnic in 33 nedenarnih gospodarskih zadrug, neoziraje se na mnogobrojne fi¬ zične dane kmečkega, trgovskega in c- brtniškega stanu. L. 1900. je začela zveza, kakor omenjeno, izdajati svoje glasilo „Narodni gospodar", ki izhaja še vedno in prinaša poleg zadružnega tudi zani¬ mivo kmetijsko - tehnično berilo. Prvi urednik .Narodnega gospodarja" je bil zvezin ravnatelj Ferdinand Sajovic, ki je pozneje prestopil kot prokurist k Ljubljanski kreditni banki in je kot tak pred par leti umrl. Za njim je urejeval list dr. Viljem S c h we i tz e r, odvetnik v Ljubljani in odbornik Zveze. Sedaj ga urejuje pisarniški vodja zvezo Ivan Rožman. Zadružna propaganda seje seveda izdatno pomnožila, odkar razpo¬ laga zveza s svojim lastnim glasilom, ki je v zadnjih letih postal ohligatorični razglaševalni organ za vse zadruge, ki so ljubljanski zvezi pridružene. L. 1901. pa se je ustanovila Zadružna tis¬ karna, kjer se pred vsem tiska .Na¬ rodni Gospodar", zatem vse za organi¬ zacijo potrebne tiskovine in knjigovod- stvene uzorce, kar mnogo vpliva na iz¬ enačenje knjigovodstva in poslovanja pri celi organizaciji. Gospodarska zveza je vpeljala tudi blagovni promet in je, z ozirom na po- sebnostne razmere na Kranjskem, kulti¬ virala poleg nakupovanja poljedelskih po¬ trebščin tudi nabavljanje živil in po¬ trebščin za dom. Poslednje je izzvalo ljut boj proti Zvezi, ki sicer še danes ni popolnoma prenehal, dasi je Zveza usta¬ novila v poslednjem času posebno cen¬ tralo, določeno samo za promet z blagom. ,,fc> tem korakom je zveza še bolj okre¬ pila zdravi razvoj svojega zadružništva. 1 )" Ob enem je začela zveza gojiti tudi pro¬ dajo kmetijskih pridelkov, seveda le v omejeni meri, kakor jo dovoljuje za dane3 ta med Slovenci le premalo gojena za¬ družna panoga. Gospodarska zveza pa je tudi nu¬ dila svojim članicam poleg revizije, ka¬ tero je vpeljala, še drugo ugodnost, za katero se Zveza slovenskih posojilnic v Celju do zadnjega časa ni mogla odločiti, dokler ni radikalno spremenila ves svoj ustroj. Ta ugodnost je bila centralizacija denarne sporavnave, za katero je pr¬ votno v imenu Gospodarske zveze slu¬ žila Ljudska posojilnica v Ljubljani. L. 1903. pa je Gospodarska zveza sama prevzela denarno sporavnavo za pri¬ družene zadruge in je v to sviho za¬ snovala posebni oddelek pod imenom : Centralna blagajna. L. 1905 je znašal promet tega odseka že 32 milijonov kron - S tem, da je Zveza v Ljubljani uvedla denarno sporavnavo in oživo- tvorila skupno nabavo in prodajo po¬ ljedelskih potrebščin in izdelkov že koj v prvih letih svojega življenja, je poka¬ zala z ozirom na centralizačao organi¬ zacijo več zmisla, nego zveza v Calju, ki je sprejela obe točki v svoj program še le 1. 1907., tedaj 24 let po svoji Ustanovitvi. Samoobsebi je umevno, da je morala postati organizacija, ki je združevala za¬ druge, kmete, trgovce in obrtnike in mo¬ rala zastopati njih koristi, Gospodarski T ) Step lian Richter »Das landvvirt- schaftliche Voreins- und Genossenschaftsvvesens., Dunaj 1901. *8T - 96 — zvezi preobširna, in preogromna. Upošte¬ vajoč to dejstvo se je vsled sklepa obč¬ nega zbora z dne 10. decembra 1903. razcepila v dve zadrugi: v Zadružno zvezo in Gospodarsko zvezo. Prva ima namen, da poleg izvrševanja za¬ konite revizije in varstva interesov zveznih zadrug vzdržuje tudi poslovne odnošaje teh zadrug mej seboj in zvezo. Vsak drug namen je izključen. Pred vsem pa služi za Centralno blagajno, tedaj za denarno sporavnavo za vse pridružene zadruge. Zadružna zveza je le nadalje¬ vanje stare Gospodarske zveze, katere firma je s tem spremenjena. Na novo zasnovana Gospodarska zveza pa služi kot centrala za nakup in prodajo ter sloni na podlagi omejene zaveze. Njen namen je samo, da posreduje pri bla¬ govnem prometu, zato ji lahko pripadajo tudi zadruge, ki niso združene pri Zadružni zvezi. Pač pa je sama član te zveze in stoji pod njenim neposrednim stalnim nadzorstvom. Zadružna zveza sama je sklenila na svojem občnem zboru spre¬ membo pravil, po kateri je omogočeno članstvo tudi drugim gospodarskim pod¬ jetjem, kakor n. pr. živinskim zavaro¬ valnicam, itd. Organizacija zveze je danes še precej modernizirana. Zato je upra¬ vičeno pisal „S!ovenec“ v svoji št. 191 z 1. 1906.: „Zadružna zveza je stopila zdaj v novo dobo ; priborila si je moč in ugled in stoji danes pred nami kot glavna zastopnica gospodarskih teženj ju¬ goslovanskega naroda v Avstriji.“ Kar si je dr. Krek, sedanji načelnik Zadružne zveze želel na njenem občnem zboru z 1. 1904, je dosegel: Zveza je parlament en miniature, zakaj od 734 1. 1906. ob¬ stoječih jugoslovanskih zadrug (550 slo¬ venskih, 167 hrvatskih, 17 srbskih) je združenih 342, torej 46 4 /io% v Zadružni zvezi v Ljubljani. Zato pač ima danes supremacijo v slovenskem zadružništvu. Če pa primerjamo sedanjo orga¬ nizacijo Zadružne zveze z ono Generalne zveze v Nenwiedu pred zjedinjenjem z Državno zvezo, zasledimo mnogo ana¬ logije. Toda te zasledimo še več, če se ozremo na zunanji organizatorični razvoj o osredotočenju zadružništva. * rjecentralizatorično gibanje na polju slovenskega in hrvatskega zadruž¬ ništva na avstrijskem jugu. Poskusi za zjedinjenje tega zadružništva. Dr. Karol Glaser, bivši gimna¬ zijski profesor v Trstu, ki je nas, svoje učence, že zgodaj napotil na polje re¬ alnega dela za nared, je nekoč napisal trditev: „Ma 1 i n a r o d s t o j i p o d v p 1 i- vom mogočnih sosedov in se ne more lahko razvijati, posebno v gospodarskem obziru ne po prirojenih svojstvi h". 1 ) Kar izreka Glaser s to trditvijo v sjlošnem oziru glede razvoja slovenskega naroda, velja toliko bolj za določeno panogo razvoja samega: za slovensko zadružništvo ; isto¬ časno tudi za hrvatsko zadružništvo v naši državni polovici, ki je tesno spojeno z osodo slovenskega zadružništva. Tudi v zadružništvu se pozna vpliv našega severnega soseda, kar je umevno samo- obsebi, ker je naš duševni in gospodarski stik z Nemci večji, nego s katerimsibodi drugim sosednim narodom. Na nas pre¬ idejo polagoma tudi načela in smotri, ki jih razvijajo Nemci glede zadružništva, toda zdi se, da preidejo tudi taktične po¬ greške. To =e zlasti pozna pri vprašanju, kako naj se centralizira zadružništvo v naših krajih. Vsak organizem stremi za spopol- nitvijo. Zato mora tudi biti nadaljni smo¬ ter zadružništva vsovršenje orga¬ nizacije, višja organizacija, po onem starem reku: V edinosti je moč! V o š- njak je svojčas ustanovil „Zvezo slo¬ venskih posojilnic", da zbere in združi v celoto po cefi slovenski zemlji raztresene posojilnice; Šušteršič je kasneje za- ‘j Dr. Karol Glaser »Zgodovina slo¬ venskega slovstva«, IV. str. 218, Ljubljana, 1896. 97 - snoval iz istega namena »Gospodarsko zvezo". Če se je hotelo uravnati razvoj zadružništva v določeno smer, je bilo pač nujno potrebno, da se osnuje cen- tripetalna, vodilna sila: zveza. Zveza v v Celju in ona v Ljubljani zasledujeta doslej pri svojem razvoju ločilna načela dveh glavnih nemških struj in zvez: Schulze-Delitseha in Rsiffeisena. Obe stremita peč za istim smotrom, za uni¬ fikacijo zadružništva v eno središče, ki je tu: Celje, tam: L nb- Ijana. S pojavom »Gospodarske zveze" v Ljabljani, je postala unifikacija zadruž¬ ništva v eno samo središče, kakor je prvotno želel Vošnjak, ilazorična; na¬ sprotno pojaviti se je morala borba za nadvladje. Nastali je moral naravno boj, ki je bil začetkoma srdit, kakor je pač vsak boj v pričetka. Toda boj je ustalil načela, in kakor danes vse kaže, socialno- gospodarska načela ljubljanske organiza¬ cije so prehitela ona celjske, pač zato, ker temeljujejo v značaju in v treznem pojmovanju bistva kmetskega ljudstre, tega »temelja in opore vsakega naroda", kakor ga je imenoval dr. J. Vošnjak. Zveze so tekom obstoja dobile delno politično barvo, ne vsled svojega pred¬ meta, nego vsled oseb, ki so stale zvezam na čelu. Zadružništvo samo na sebi nima politične smeri, pač pa more vsled vzgo- jevalnega momenta, katerega vsebuje, vpli¬ vati indirektno na razvoj politične discipline. Ta vpliv ni bistven, marveč odvisen od osebnosti in javnega stališča voditeljev zadružnega gibanja. Kakor hitro se do¬ seže sporazumno postopanje v gospodar¬ skih vprašanjih, odpade samoposebi ta vpliv, katerega ima zadružništvo na po¬ litično življenje. Večkrat je bile v tem spisu že omenjeno, da povdarja celjska struja v javnosti, da zavzema nevtralno stališče glede politike. Baš isto trdi tudi ljubljanska struja. Toda kdo veruj to, če si stojita vedno druga proti drugi, v vednem znamenju boja, v znamenju zadružno agitaterične konkurence? Inče stojita vsled tega dosledno pod okriljem dveh političnih strank? Celje in Ljubljana povdarjata, da ena zveza sam a sme obstajati, ena osredotočiti vse zadružništvo slovensko. Toda obe imata isto premi¬ so: svojo zvezo smatrata za ta poklicani, edini centralni organizem. »Narodni gospodar", glasilo Za¬ družne zveza v Ljubljani, je pisal: »Vso jugoslovanske zadruga v eno zvezo — in to je Zadružna zveza v Ljubljani!" 1 ) »Zadruga", glasilo Zadružne zveze v Celju, pa je pisala: »Po našem mnenju bi morale biti vseslovenske zadrng) brez ozira na politične stranke zjedinjene v eno zvezo, kar pa je v očigled danim političnim razmeram, s katerimi se mora računiti, za enkrat še nemogoče". 2 ) Prvi list vind'c:ra prvenstvo za unifikacijo zvezi, katero zastopa. Drugi list sicer tega naravnost ne tirja za svojo zvezo, toda če se spominjamo mnogih občnih zborov celjske zveze, vemo takoj, da smatra sebe edino poklicano v ta namen. Ileja unifikacije sicer prodira zmagovito in mora priti na površje; kateri zvezi bo pa treba odnehati v svoji trmoglavosti, to bo pokazala bodočnost, ki mogoče niti ni tako daleč. Združitev zato ni mogoča, ker se na obeh straneh preveč povdarja stroga centralizacija, katere končni namen ni napredek podrejenega zadružništva sa¬ mega nego bolj uveljavljenje slučajnega središča, ki pa mora že a priori biti Ljubljana, duševna metropola Slovenstva. 1 Ne uvažuje se pa dejstvo, da je poleg centralizacije potrebna tudi primerna, dejstvom in potrebam ustrezajoča deli- mitacija in decentralizacija, kajti namen zjedinjenja ne sme biti lo reprezentativa na znnaj, nego organska spopolnitev na znotraj, konsolidacija organičnega sistema, potrebnega pri vporabi zadružne misli v socialno gospodarskem oziru. Z idrnžništvo in zastopniki zadružništva hočejo imeti od svoje zveze materialnih koristi, prila- godenih posebnostnim razmeram, v ka¬ terih živijo podrejeni zadražni organizmi. 1) »Narodni gospodar«, 1907, št. 1. 2 ) »Zadruga«, 1907. št. 2. — 98 — Kakor hitro pa uvidevajo, da zveza ne nudi tega, kar so v moralnem in v go¬ spodarskem oziru od nje pričakovali, se pričenja samaposebi nujna decentraliza¬ cija, se uveljavlja naravno odcepljenje. Celju so začeli prvi pokazati hrbet Ko¬ rošci, drogi so samo grozili z odpadom. To je tudi bil povod, da je celjska zveza preosnovala svoj ustroj in se moderni¬ zirala vsaj nekoliko tudi glede zadružnih načel in stremljenj, ki jih danes vpošteva slovenska javnost. Da se ni odcepitev pojavila v ostrejši obliki pri celjski zvezi, je iskati vzroka pretežno v tem, da je ta zveza združevala po veliki večini so¬ mišljenike ene politične stranke, ali bolje izraženo, pristaše ene in iste Schulze- Delitscheve struje. Ljubljanska zveza je občutila in občuti oddruževalno gibanje v večji meri. Celjska zveza je glede svo¬ jega strokovnega naziranja podobna Splošni zvezi Schulze Dslitscheve osnove v Berolinu ali na Dunaju in ostane tej osnovi tudi zvesta, navzlic temu da je začela v novejšem času vsled pritiska zadružne javnosti gojiti tudi načela raif- feizenske zadružne smeri. L ; ub!janska zveza pa je podobna raiffsizeuski zvezi v Neuwiedu, ne samo, ker širi raiffaizen- sko zadružništvo, nego tudi radi tega, ker zastopa ravno ista načela glede cen tralizačne organizacije. Toda neuwiedska zveza je morala odnehati od svojih načel, ker jo je zadružništvo samo sililo v to. Trditi, da se zgodi isto z Zadružno zvezo v Ljubljani, je sicer v danih raz¬ merah težko, toda zelo zelo verjetno, ako imamo pred očmi, da zadružništvo samo odločuje in vpliva na svoje organizato- rično vsovršenje. Poglejmo, kako se je sploh vršila decentralizacija od obeh zvez. Ta de¬ centralizacija se je pojavila proti volji zvez samih in je bila nujna posledica prevelikega povdarjevanja nekako biro- kratične centralizacije, katero so zveze dejanski nudile. Toda iz spodaj navedenih podatkov spoznamo, da je izhajala ten¬ denca po delimitaciji zadružništva vedno le iz narodnostne periferije, iz onih po¬ krajin slovenskih, ki so izpostavljene narodnostnemu boju in žive zato v ne¬ normalnih gospodarskih in političnih raz¬ merah. V mislih imamo Goriško, Istro, Dalmacijo, Štajersko ia Koroško. Koroška se je prva začela odtrgati od celjske zveze in veliko truda je stalo to zvezo, da je ohranila vsaj večino ko¬ roških zadrug še vedno pod svojim okri¬ ljem. Da bi bila celjska zveza storila kaj izvanrednega za koroško deželo, tega ni mogoče trditi, ker je Koroška, kar se zadružništva tiče, še vedno le zelo veliko neobdelana. Celjska zveza je sicer nadaljno oddrnževalno gibanje takoj onemogočila, in ji je bilo to prav lahko mogoče storiti, ker se je takrat še lahko sklicevala na potrebo strogo skupnosti slovenskih za¬ vodov, še bolj pa, ker je združevala po večini pristaše ene in iste gospodarske tendenc 0 . Na škodo celoskupnega gospo¬ darskega vplivanja ni na nikakoršen način omejevala splošne avtonomije po¬ drejenih zadružnih organizmov. Na ljubo tej neomejeni interni svobodi zadrug je celjska zveza zanemarjala vprašanje centralizacije denarne sporavnave in bla¬ govnega delovanja nedenarnih zadrug. Ljubljanska zveza je pozneje sicer tudi združevala po večini pristaše ene in iste stranke, ene in iste zadružne struje, toda podrejeni organizmi so se tako glo¬ boko vrinili v gospodarstveno bitnost ljudstva, da so morali stremiti za tem, da dosežejo vsaj nekoliko avtonomije, vsled katere bi jim bil omogočen skupni nastop v posameznih deželah. Centralizacija Ljubljane je strogo povdarjala skupnostno načelo na škodo obstoječih dejanskih razmer in težsnj podrejenih delokrogov. Poedina zadrnga kot zveza poedinih individualnih gospodarskih sil nikakor ne omejuje dispozicijske svobode teh sil, dasi jih zbira in združuje samo z na¬ menom, da z njihovo konsolidacijo doseže gospodarske vspehe, ki vsled skupnost¬ nega nastopa gredo v korist poedinim gospodarskim silam. Ravno tako pa ne sme omejevati tudi ne zadružna zveza 99 — kot višji organizem dispozicijske svobode zadrug. Posebno ne smo nikoli zapostav¬ ljati poedinskih interesov zadrug za skupnostnimi, kar more in mora v danih slučajih škodovati gospodarskemu vpiha poedinih zadrug. Ne smemo pozabiti, da mora prodreti moralni element zadruž¬ ništva v široke mase. V to so pa pokli¬ cane v prvi vrsti poedine zadruge in nižji zadružno-zvezni organizmi, ki svoje delovanje prilagodijo lokalnim potrebam in razmeram. Višji zadružno-zvezni orga¬ nizmi pa so poklicani v to, da urejujejo osnove zadrug samih, da zasledujejo in vravnavajo njihov razvoj in da prisko¬ čijo s svetom in dejanjem na pomoč lo¬ kalnim zadružnim delavcem. Delo je treba delimitirati, je treba lokalizirati, če se hoče imeti pravilen razvoj zadružništva. Samodržec ni nikoli sam kos celi svoji nalogi. Prva pokrajina, ki se je odtrgala od ljubljanske organizacije, je bila Go¬ riška. Pripisati odcep političnim momen¬ tom ni mogoče, ker so voditelji zadruž¬ ništva na Goriškem enih in istih načel, kakor voditelji ljubljanske organizacije. Vzrok se mora nujno nahajati drugje. Prvi povod za misel samostalnosti po¬ krajin je dala ljubljanska centrala sama. Se pred političnim razkolom na Goriškem so bili ustanovili goriški voditelji pri društvu „Sloga“ poseben gospodarski odsek, ki je imel namen pospeševati vsestranski gospodarstvene razmere v goriški deželi. V tem odseku je sedel takrat tudi Dr. Henrik Tuma, ki se je posebno navduševal za idejo zadruž¬ ništva. Da je pozneje, ko so se spreme¬ nile politične razmere v deželi, zadruž¬ ništvo pobijal in oviral, ne spremeni ni¬ česar na bistva stvari same. Dejstvo je, da je tedaj dr. Tuma stopil v osebni stik z dr. Šušteršičem v Ljubljani, ki je bil takrat načelnik ljubljanske or¬ ganizacije. Uspeh tozadevnih konferenc je bila okrožnica z dne 21. dec. 189 9., katero je dr. H. Tuma kot rav¬ natelj »Goriške ljudske posojilnice 41 v imenu iste razposlal vsem goriškim de- .$ |fj narnim in nedenarnim zadrugam. Okrož¬ nica je imela namen, vplivati na to, da se ustanovi »Zveza goriških zadrug 14 . V okrožnici čitamo: »Število posojilnic in gospodarskih zadrug je po Goriškem že dovolj na- rastlo, da se le te združijo v eno orga- nično celoto. Zveza, katera bi se imela ustanoviti, imela bi praktičen pomen po¬ sebno v tem, da se „Goriška ljudska posojilnica 11 izreče po njih kot centralna blagajnica za vse k zvezi pripadajoče posojilnice in zadruge. Na ta način bi se osredotočile vse denarne moči v enem zavodu, prihranilo bi se režijo novega društva in „Goriška ljudska posojilnica 11 ohranila bi si izvežbanega uradnika, ki bi ob enem služil kot nadzornik zveze... 1 ) Ustanovitev zveze in centralne blagajnice je zapoved nujnosti in potreb e in ne sme se dvomiti, da ne bi vse posojilnice in zadruge na Go¬ riškem z veseljem pozdravile to misel in v najkrajšem času naznanile svoje so¬ glasje za ustanovitev zveze po prilože¬ nem načrta ter to naznanile ravnateljstvu „Goriške ljudske posojilnice 11 kot propo- nentu zveze 41 . Ta načrt se ni obistinil. ker je med tem nastal politični razkol in so se dotlej složni goriški Slovenci razdelili v na¬ rodno - napredno in v konzervativno stranko. Ker si je narodno - napredna osvojila 1. 1899. »Goriško ljudsko poso¬ jilnico 11 , so sklenili pristaši konzervativne stranke, da si ustanove nov denarni zavod: »Centralno p o soj il n i c o 11 v Gorici, ki je bila vnešena v zadružni register dne 3. oktobra 1899. 1., n je začela poslovati s prvim majem 1. 1900. Njen prvi predsednik je bil Dr. Josip Pavlica, odkar je ta 1. 1902. vmrl pa držsvni in deželni poslanec dr. Ant. Gregorčič. Soustanovitelj, na čelu ‘) Ta oblika organizacije odgovarja vbistvu tedanjemu razmerju med Gospodarsko zvezo in Ljudsko posojilnico v Ljubljani, ki ga je dr. Tuma spoznal v Ljubljani. »Trgovska - obrtna zadruga« v Gorici je bila članica prvotne »Go¬ spodarske zveze«, — 100 — „Centra!ne posojilnice" stoječi mož, nam opisuje njen postanek v listu „Gorica“ ta ko-le: »Voditelj goriških Slovencev se je obrnil na tedanje načelstvo »Gospodarske zveze" v Ljubljani s prošnjo, naj bi se¬ stavila pravila za novo posojilnico v de¬ želi... Načelstvo »Gospodarske zveze"je sestavilo in priporočilo pravila zadruge, ki naj bi bila ob enem posojilnica in zadružna zveza, in to povsem posvoji inicijativi brez naj¬ manjšega vplivanja od go¬ ri š k e strani. Načelstvo „Gospodarske zveze" je pri tem povdarjalo, da jezvezin delokrog preobširen, da je zvezi nemogoče opravljati vse posle, da v bližini seda marsikaj bolje ukreniti nego iz daljave, da je pri¬ merno, da se izloči Primorska ali vsaj Goriška.." * 1 ) Ltega leta, namreč dne 19. julija 1900, se je vršil, kakor že prej omenjeno, ustanovni občni zbor nove, na zadružni podlagi sloneče »Gospodarske zvezo" v Ljubljani. Zbora se je udeležil kot »za¬ stopnik Centralne posojilnice v Gorici njen načelnik dr. Josip Pavlica, ki je bil tudi izvoljen v prvo načelstvo novo ustanovljene zveze. Dr. Pavlica je govoril o namenih Centralne posojilnice v Gorici. Nameni so isti kakor pri Go¬ spodarski zvezi, samo da je omejena na goriško deželo. Vprašanje nastane: ali naj goriške zadruge in posojilnice ostanejo pri Gospodarski zvrzi ali nai pristopijo k Centralni posojilnici? Dr. Šušteršič je odgovoril, da bo to vprašanje pretre¬ sel novoizvoljeni odbor. 12 ) L. 1901 je dr. Pavlica odpravil kot načelnik Centralne posojilnice na c. kr. poljedelsko ministr.tvo prošnjo za podporo. V svoji rešitvi je ministrstvo zahtevalo, da se posojilnica, katera je po prej navedenem osnutku ljubljanskih or¬ ganizatorjev poslovala hkrati kot poso¬ jilnica in kot zveza, loči v dva zavoda, ‘) »Gorica«, št. 23 z dne 21. marca 1905. 2 ) »Narod« v Gorici, št. 16 z dno 3. avg. 1. 1900. ker sicer ne more ugoditi prošnji za subvencijo. Ločitev zveznih poslov od po- sojilničnih je potrebna iz tehnično-orga- nizatoričnih smotrov, ki se ne dado spo¬ jiti s smotri denarnega zavoda. D r. Pavlica je bil tedaj že hudo bolan in se ni maral lotiti težke, z mnogimi sit- nostimi spojene reorganizacije Centralne posojilnice. Bolehal je dolgo, I. 1902 pa je izdihnil svojo blago, vedno za blagor vbogega ljudstva vneto dušo. Po njegovi smrti pa se je lotil re¬ organizacije omenjenega zavoda njegov naslednik, dr. Anton Gregorčič. Dne 28. avgusta 1903 I. se je vršil v Girici razgovor zastopnikov pri »Cen¬ tralni posojilnici* začlanjenih zadrug, pri katerem se je imenoval poseben odsek z nalogom, da sestavi pravila in poskrbi vse potrebno, da se čim prej ustanovi »Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev" v Gorici. V trm odseku je bil tudi pisec teh vrst. Zveza se je potem osnovala in vpisala z dnem 20. januarija 1904. 1. v zadružni register, na kar je čimprej pričela de¬ lovati. Predvsem z revizijo, za katero je kmalu dosegla potrebno oblastveno avto¬ rizacijo, zatem z denarno sporavnavo in konečno s skupnim nabavljanjem izrazito poljedelskih potrebščin. OJ njenega po- četka sem je predsednik »Goriške zveze" dr. Anton Gregorčič, njen podp. dr. Fran Pavletič, odvetnik v Gorici, njen poslovodja in revizor pa pisec tega sestavka. »Gospodarska zveza" v Ljub¬ ljani je smatrala iz organizacije „Cen- tralne posojilnice" nastalo »Goriško zvezo" za nov pojav na zadružno zveznem polju. Vsled tega je nastalo na¬ čelno navskrižje, ki je 1. 1905 provzro- čilo kratko, a perečo polemiko med »Narodnim gospodarjem" v Ljubljani in »Gorico". Do dejanskega razpora navzlic precej ostri debati ni prišlo, ker vzdržuje »Centralna posojilnica" v Gorici, ki po¬ sluje kot denarna centrala za »Goriško zvezo" še vedno denarno zmeno z Za¬ družno zvezo v Ljubljani, v katero se je 101 - pozneje spremenila Gospodarska zveza. Goriška zveza pa ima z omenjeno zvezo stik glede nabavljanja tiskovin in drugih zadev, sicer pa je popolnoma samostojna. Še prej se je v Ljubljani vršila na poziv poznejšega načelnika Zadružne zveze, dr. Ivana Evangelista Kreka, zadružna enketa, ki je pa pokazala nesoglasje delegatov z ozirom na vprašanje o načinu, kako naj bi se združilo slovensko zadružništvo. Sicer se na to povrnemo pozneje. Polemika med »Goriško zvezo" in »Zadružno zvezo" ima nekak analogen v svoječasni pole¬ miki med „Zvezo slovenskih posojilnic" v Celju in »Centralno posojilnico slo¬ vensko" v Krškem, dasi ni bila v po¬ slednjem slučaju izvedena ločitev do konsekvence. Na Štajerskem doslej ni prišlo do prave decentralizacije, ker se zadruge deloma osredotočujejo okrog domače »Za¬ družne zveze" v Celju, deloma pa so priklopljene »Zadružni zvezi" v Ljub¬ ljani. Sicer se je bil 1. 1900 izvolil v Ma¬ riboru odbor, ki si je stavil nalogo, da ustanovi osrednjo zadrugo vseh spodnje¬ štajerskih zadrug pod imenom »Južno¬ štajerska gospodarska zveza". Dne 6. septembra 1900 so se predložila pravila c. kr. okrožnemu sodišču v Ma¬ riboru za vpis v zadružni register, toda sodišče je zavrnilo registracijo. Priziv na nadsodišče v Gradcu je ostal brezvspe- šen, ker je to sodišče potrdilo sklep prvega sodišča, da juristične osebe, po¬ sebno zadruge, ne morejo biti člani za¬ druge. Pač pa je bila tedaj brez obotav¬ ljanja registrovanaNemška zadružna zveza v Gradcu. Ker je »narodna" stranka 1. 1906 proglasila zvezo v Celju kot oporo za svoje delovanje na za¬ družno - gospodarskem polju po Štajer skem, se sme z gotovostjo pričakovati, da se oživotvori v nedolgem času bodisi v Mariboru ali v Celju posebna zveza ali pa mogoče kak pododbor Zadružne zveze v Ljubljani, ki je sklenila, kakor razvidi- mo pozneje, osnovati v poedinih pokra¬ jinah posebne pododbore. Tudi na Koroškem še ni prišlo do formalne ločitve, dasi vlada tudi tukaj precejšna delimitacijska tendenca. Poso¬ jilnice v tej pokrajini so večinoma pri¬ klopljene celjski organizaciji. Že 1. 1892, še akutneje pa 1. 1899. se je pojavila struja, pod načelovanjem m s g. Valen¬ tina Podgorca iz Celovca, ki je imela namen, odtrgati posojilnice od celjske zveze in pridružiti jih nemški osrednji blagajni v Celovcu. Vzrok po¬ java te struje je bil ta, da ni nudila celjska zveza svojim članicam denarne sporavnave, cene, pa temeljite revizije in strokovnega pouka. Da zaustavi ta tok, je celjska Zveza slovenskih posojilnic pri¬ redila 1. 1892. poučni shod v Celovcu, I. 1902. pa v Velikovcu. Toda misel za osamosvojitev je le še vedno tlela. O Binkoštih 1. 1905 se je vršil v Celovcu sestanek nekaterih posojilničarjev in ko¬ roških domoljubov, med njimi dr. Brejc in Podgorc, pri katerem so se posve¬ tovali o tesnejšem združevanju posojilnic na Koroškem, itd. Koncem 1. 1905 je imela Zveza sloven¬ skih posojilnic na Koroškem 21 zadrug, Zadružna zveza pa 3 zadruge; ker je vsega skupaj bilo I. 1905 na Koroškem 31 zadrug, je tedaj še vedno 7 zadrug, ki ali niso pri nobeni zvezi, ali pa so začlanjene pri nemški osrednji blagajni. Dasi se osamosvojitev dejanski še ni izvršila, je vendarle pričakovati, da bodo tudi Korošci v najbližji bodočnosti mi¬ slili na svojo krajevno centralizacijo, ker le tako jim bo mogoče zadružništvo po¬ trebam primerno pospeševati. Bolj akutno je decentralizatorično gibanje v Istri in Dalmaciji. V Istri se je ustanovila prva po¬ sojilnica »Istarska posojilnica" v Pulju 1. 1891, ki je I. 1894. otvorila svojo podružnico v Pazinu. Na čelu te posojilnice stoji še vedno vzor rodoljuba, dr. Mate L a g i n j a. Dr. Mori c Ertl, referent za za¬ družništvo v poljedelskem ministrstvu, slika prvotni razvoj istrskega zadružništva tako-le : u — 102 - „Da se ubranijo skopuhov, so usta¬ novili Slovani v Pulju kreditno zadrugo (Iitarsko posojilnico), ki je gojila misel, da ima z ozirom na obstoječe razmere pravico do državne podpore, in jo je tudi zahtevala. Poljedelsko ministrstvo je ta¬ koj spoznalo, da postane ta zadruga lahko zelo k)ristna, in ji je zato dovolila pod¬ poro za prve potrebe v znesku K 8000. 1 ) Prvotno so imeli ustanovitelji Posojil¬ nice namen, da preprežijo celo deželo s podružnicami, in bi tako delovali enotno iz enega središča. Toda spoznali so kmalu, da je bolj koristno, če osnujejo neod¬ visne raiffeisenske posojilnice v kolikor mogoče mnogih krajih. Vlada se je s tem strinjala in je dovolila nadaljne subven¬ cije v zneskih od 800—2000 K za vsako posamezno zadrugo. S tem se seveda ni bilo storilo bogvekaj. Zakaj delo je bilo združeno z velikimi ovirami. Zelo težavno je bilo zbrati obratnih glavnic. Revni ljudje niso imeli denarja, da bi ga lahko vlagali, b o g a ti n i pa niso hoteli vlagati, ker bi bili s tem oškodovali svoje do¬ bičkonosno oderuško delovanje. V tej sili so se bili obrnili J. 1895. Istrani s proš¬ njo do samega vladarja. L. 1898. ja nato poljedelsko ministrstvo naredbenim po¬ tom naložilo deželnemu odboru, da naj pride kolikor mogoče na pomoč, posebno s tem, da skrbi za ustanovitev centrale, ki bi služila kot osredotočje za zadružni kredit. S tem se je v deželi zbudilo ven¬ darle nekaj zanimanja. L. 1898. pa se je ustanovil jubilejni fond (Fondo giu- bilare), katerega glavni namen je, da služi v pomoč zadrugam. Z nadaljno podporo ministrstva je skrbela Posojilnica za to, da so se ustanavljale raiffeisenske zadruge; posledica tega je, da je danes v deželi 50 zadrug, in sic8r 40 kreditnih zadrug. 1 ' 2 ) Istega leta 1900 se je ustanovil Središnji vjeresijski zavod za kotar lošinjski v Krku, katerega ‘) L. 1900. 2 ) Iz poročila dr. M. E rti-a na VI. kon¬ gresu mednarodne zadružne alijance v Budim¬ pešti 1. 1904. Berolin, 1905, str. 396, seq. namen je bil, nuditi priliko za denarno sporavnavo vedno bolj se množečim ra i f feisenskim posojilnicam na kvarnerskih otokih. Predsednik te centralne blagajne je dr. Antončič, odvetnik v Krku. Do večjega delovanja se pa ta centrala ni povzpela, ker so ji manjkali za to potrebni življenski pogoj', predvsem pa potreb¬ nega organizatoričnega vzleta, tako da bo najbrže prej ali slej likvidirala. Poleg dr. Laginje ima izven- rednih zaslug za razvoj istrskega zadruž¬ ništva, osobito onega na kvarnerskih oto¬ kih, presv. biskup kršk', dr. Anton Mahnič, naš rojak. Takoj ko je zasedel stolico v Krku, se je lotil socialnega dela in vzpodbujal posebno podrejeno duhov¬ ščino, da goji čimveč zadružništvo. Danes ni na otokih kraja, ki bi ne imel svojih zadrug. Tudi na razvoj zveznega vpra¬ šanja je škof izvrševal svoj vpliv, ker je pospeševal tozadevne razgovore in se¬ stanke. Posredoval je pri poljedelskem ministrstvu za podpore, s katerimi so se omogočili razni poučni socialni tečaji na kvarnerskih otokih. Vršili so se vedno ob mnogoštevilni, včasih celo nenavadno veliki udeležbi, in sicer dne 20—22. ju¬ lija 1903 v Krku, dne 4—5. avgusta 1903 v Malem Lošinju, dne 16—17. oktobra 1905 zopet v Krku in dne 11 — 12. ju¬ nija 1906 v Cresu. Po naročilu presv. biskupa je imel pisec teh vrstic prijetno priliko predavati na teh poučnih tečajih in s tem spoznavati razmere istrskega zadružništva. L. 1905 se je sestal z dr. Laginjem, 1. 1906 pa z zastopniki puljske Gospodarske zveze in Hrvatske poljedel¬ ske banke v Zagrebu. Poslednji sestanek zna imeti za nadaljni razvoj istrskega zadružništva precejšnjo važnost, zato se kasneje povrnemo nanj. Posebnostne domače razmere v Istri so naravnost izzvale ožjo krajevno zdru¬ ževalno organizacijo, zato se je 1. 1903 ustanovila v Pulju „Gospodarska Sveža za Istru“, kateri je stopil na čelo sam dr. L a g i n j a. Dne 28. maja i 1903. je imel upravni odbor te zveze I svojo prvo sejo v Opatiji, pri kateri se - 108 — je sklenilo, da „za potrebe revizije umolit če »Gospodarska Zveza“ n Ljubljani i „Svezu slovenskih posojilnic" n Celju za pomoč uz primjerenu odštetu. Za prve potrebe u trgovačkom smjeru stupit če u dogovore s rodoljubima u Trstu i s »Gospodarskem zvezom" u Ljubljani," Omenjeno bodi tukaj le mimogrede, da je tudi pri tej zvezi sodišče v Rovinja delalo pri registraciji še precejšnje sit¬ nosti. „Gospcdarska Sveža za Istra" ima precej težaven položaj. Zadruge so raz¬ širjene deloma po kopnem delu Istre, deloma po kvarnerskih otokih. Denarne potrebe so tu in tam zelo različne. Kopna Istra ima veliko mizerijo. Posojilnice do¬ bivajo hranilnih vlog le v neznatni meri, tako da nikakor ne morejo z lastnimi dohodki zadostiti kreditnim potrebam do¬ mačega prebivalstva. Nujna potreba je bila, da se je v Istro privabil slovenski denar. Ljubljanski organizaciji, ki je v tem oziru drage volje in v izdatni meri priskočila na pomoč, — založila je v Istro ogromne svote, ki so tam za mnogo mnogo let zabite —, gre v tem oziru vsa hvala. Nasprotno ne čutijo tako živo te potrebe, vsaj ne tako intenzivno, posojil¬ nice na kvarnerskih otokih, kjer si ljudje financielno mnogo opomorejo tudi s tem, da se za nekaj let izselijo v Ameriko in tam prihranjeni denar vporabijo za iz¬ boljšanje svojega gmotnega stanja v do¬ movini. Pač pa je tu mnogo občutljiva druga potreba : nabavljanje gospodarskih in gospodinjskih potrebščin. Skoraj vsaka vas na otokih ima svoj »konsumni ma- gacin", svojo potrošno zadrugo, ki s tem, da združuje hrvatsko prebivalstvo v svoji sredi, ne vpliva samo na gospodarske razmere, nego še bolj na narodnostne razmere tega prebivalstva To je bistveno svojstvo teh konzumnih zadrug, ki ga ni mogoče zaslediti nikjer drugje na Slo¬ venskem. Nabava, primerna in cena, raznih vrst blaga, posebno živil, je izvanredno otežkočena. Zadruge so navezane na tr¬ žišče Reka, ker je Trst preoddaljen, Pulj pa preodročen. Komunikacije posameznih otokov z Rsko, osobito pa komunikacije med posameznimi otoki samimi, so iz¬ redno slabe. Kar se tiče organizacije blagovnega prometa gospodarskih zadrug, ne more priti Pulj niti ne v poštev. Oži- votvoriti je bilo treba vsled tega naku¬ povalno centralo v Reki. Govorilo se je o tem vprašanju pri mnogih sestankih, ob vseh mogočih prilikah, toda do ob- istinenja nakupovalne centrale se dolgo ni moglo priti. Vsaka zadruga si je mo¬ rala glede nakupovanja pomagati, kakor je sama najbolje mogla in znala. Prvikrat se je misel centralizacije nakupa obravnavala pri poučnem tečaja v Krku in Lošinju 1. 1903. L. 1905. pa se je vršil v Dubašnici na otoku Krku sestanek zastopnikov konsnmnih društev z otoka Krka in Cresa, pri kateri priliki se je izvolil „Središnji odbor za nabava robe". Sestavljali so ga pop Joso Papič iz Vrbnika, Ivo Š p a n j o 1 iz Dobrinja inPetar Škarpa iz Dubašnice. Olboru se je poverila na¬ loga, da poišče zaenkrat dobre trgovce — dobavitelje na Reki, potem pa da vpliva na Gospodarsko svežo v Pulju, naj ta čim prej napravi vse potrebne korake, da se vendarle enkrat doseže nekaka centralizacija dobave za konsumne zadruge na kvarnerskih otokih. Pospe- ševatelj te misli je imel postati pred vsem pop Ante Andrijčič v Baški, de¬ želni poslanec in odbornik Gospodarske sveže v Pulju. Toda v Pulju so bili nekam obu¬ pali. Sveža se le ni mogla ganiti, ni si opala zaprositi avtorizacije za revizijo, češ, da ni dosegla postavnega predpisan ega števila začlanjemh zadrug, kakor mi je priznal 1. 1905 sam dr. Laginja. »Go¬ riška zveza" pa je bila 1. 1904 dosegla s polovičnim številom zadrug to avtoriza¬ cijo, ker je svojo prošnjo naslanjala na utemeljitev, da mora vlada priznati zvezi revizijsko pravico, ako zveza za¬ dosti glede števila zadrug tozadevnim predpisom revizijskega zakona, da pa more dati v slučaju, ako ne zadosti. 14 * — 104 Istrske zadruge, ki so osnovale »Gospodarsko Svežo za Istru“ in so k nji pristopile, niso imele od te zveze nika- koršnih dejanskih koristi. Dr. Mate Laginja, ki je ob enem tudi odbornik »Zadružne zveze" v Ljubljani, je sklenil s to zvezo dogovor in je dne 4. aprila 1905 v smislu tega dogovora razposlal sledeči oklic na istrske zadruge : »Našim zadrugama po Istri i kvarnerskim otocima. Ovih dana primit čete, ako več niste, pisma od »Zadružne zveze" v Ljubljani, što sam ih ja supotpisao u ime Gospo¬ darske Sveže za Istru. Dogovor izmedju nas i »Zadružne zveze" glede revizije sada več obvezatne, i drugih za prospjeh naših zadruga vrlo važnih pitanja, po mojem mnijenju ne može nego koristiti našoj stvari u Istri. Zato toplo preporu- čam, da »Zadružnoj zvezi" u Ljubljani povoljno odgovore na ono pismo sve naše zadruge, baš i one, koje još nisu učlanjene u našu posebnu Gospodarsku Svezu za Istru 1 '. 1 ) Uspeh tega dopisa je bil, da so morale zadruge direktno pristopiti k »Za¬ družni zvezi" v Ljubljani. Pomen Go¬ spodarske sveže za Istru pa je ostal efemeren. Zadružna zveza je postavila za Istro svoje posebne revizorje, in sicer Dr. Laginjo in Josipa Stihoviča, tajnika Istarske posojilnice u Pulju. S tem korakom se seveda ni zausta¬ vilo stremljenje za emancipacijo Istre, ne v Pulju, še manj pa na Kvarnerskih oto¬ kih. To je čisto naravno, ker se v veli¬ kem centru vedno zanemarjajo perife- rične posebnostne potrebe in razmere. To pa obudi vedno odpor, dasi ne stopa ta mogoče tako hitro na površje. Dne 11. in 12. junija 1906 se je vršil v Cresu gospodarski sestanek kvarnerskihzadrug, pri katerem je predaval pisec teh vrst o hipotekarno- kreditnem vprašanju v Istri. Poleg do¬ mačinov so se udeležili tega sestanka tudi Milan Vaniček, ravnatelj „Po- Ijedjelske banke" v Zagrebu in revizor ‘/»Pučki prijatelj«, Krk, št. 7, 1905. J. Stihovič iz Pulja kot zastopnik »Gospodarske sveže za Istru". Domačini, pred vsem zastopniki zadrug na krškem otoku, so izzvali razgovor o vprašanja centralizacije istrskih zadrug, osobito pa o vprašanju centralizacije blagovne do¬ bave kvarnerskih zadrug. Po izredno ži¬ vahni in zanimivi debati se je med dru¬ gim sklenila soglasno sledeča reso¬ lucija: »Pozivlje se Gospodarska sveža za Istru v Puli, da počne odmah samostalno funkcijonirati kao predstavnica istar- skih zadruga; da postigne sama pravo revizije i preuzme sravnivanje novča- nog prometa, da sazove čim prije glavna skupštinu, da na istoj promjeni, ako je to nuždno svoja pravila, a u tu svrhu, da razašalje svim začlanjenim zadrugama svoja pravila, da ih prouče i sa eventualni¬ ma opaskama vrate Sveži u roku od rojesec dana". 1 ) Na sestanku je ravnatelj »Poljo- djelske banke" v Zagrebu izjavil, da misli ta banka otvoriti na Reki še v dotičnem letu svojo podružnico za hrvatsko Pri¬ morje, Dalmacijo, Istro in Kvarnerske otoke. Glavna svrha podružnice bi bila, da direktno posreduje med producenti in konsumenti za hrano, kolonialno blago in druge gospodarske potrebščine. To pa pride posebno v poštev pri istrskem za¬ družništvu na otokih. Navedena podruž niča se je koncem I. 1906 tudi v resnici osnovala. Zadružna zveza, odnosno Go¬ spodarska zveza v Ljubljani, ki je dolo¬ čena kot centrala za blagovni promet, je z ozirom na istrsko zadružništvo, ki je pri njej začlanjeno, takoj poiskala stika in sporazuma s podružnico Poljodjelske banke na Reki.-) Poziv oreškega sestanka je bil do¬ volj jasen. Ali se zamrla Sveža zopet oživi, ali pa se ustanovi v Opatiji nova zveza za istrske zadruge. Za tako idejo so v Opatiji že zdavna bili navdušeni. Istrsko zadružništvo se je vidno pomno- ževalo in razvijalo. V to je res ljubljan- ‘) »Pučki prijatelj, Krk, št. 11, 1906. 2 ) »N aro d n i go s p od a r« , Ljubljana,štev. 21., 1906. 105 — ska organizacija veliko pripomogla. Elino le pod tem vtiskom je izpregovorii dr. Laginja na skupščini Zadružne zveze 1. 1906 besede : „Ta napredek je skoro neverojeten in kaže, kakšna moč je v zadružni ideji. Zato pa bomo delali, da postane vedno tesneja zveza Istre z Zadružno zvezo 11 . Toda te besede so bile le izraz osebnega občutka dr, Laginje, ker mu v tem oziru ostali Istrani niso pritrjevali, pa tudi niso mogli. Kajti Zadružna zveza je dala res veliko denarja v Istro, toda src in sim¬ patij Istranov si iz raznih vzrokov ni znala pridobiti. Na meškem sestanku se je izreklo geslo: Istro Istranom! Misel avtonomije, samostojnosti Istre v svojih gospodarskih vprašanjih se je vtr- jevala vedno bolj. Dne 12. decembra 1906 se je vršil občni zbor Gospodarske Sveže za Ltrn v Pulju, ki se ga je od 50 začlanjenih zadrug udeležilo 30 zadrug — poleg dingih povabljenih za¬ stopnikov. Poglavitni sklep tega občnega zbora je bil, kakor smo čitali v istrskih časopisih, da se je sklenilo za p oče ti samostalno delovati in si pri dobiti v to svrho revizijsko pravico. Ali pride dejanski do izvr¬ šitve tega sklepa, je vprašanje bodočnosti. Vsekakor je ta pojav, kako deluje Istra neprestano na tem, da bi se oprostila vpliva Zadružne zveze v Ljubljani, da bi si pridobila avtonomno postopanje v sa- molastnih istrskih razmerah, dokaz, da denašnja organizacija ljubljanske zveze ni taka, da bi ustrezala potrebam peri- feričnih pokrajin, skratka, da hočejo imeti na periferiji rajši skromne, pa svo¬ bodne zvezice, nego skrajne odvisnosti od velike centralizatorične in vsled tega nujnobirokratične zveze v Ljubljani. Toda v tem pogledu se je začela gibati v poslednjem času tudi Dalma¬ cija. Prvi impulz za ustanavljanje zadrug v Dalmaciji je dal pokojni splitski od¬ vetnik Srečko Karaman, ki je na¬ pisal več knjižic o zadružništvu in znal pridobiti za zadružno misel tudi dalma¬ tinski deželni odbor. Ta je pozneje na¬ stavil posebnega potovalnega učitelja za zadružništvo v osebi Marka Vršalo- v i c a, ki je napisal pozneje Navcd za raiffeisenske posojilnice, kateri se na¬ slanja v elito na načela italijanskega za¬ družništva na Tridentinskem. Vrsalovič v praksi ni pokazal, da bi bil posebno spreten organizator. Deželni odbor se je posebno po vplivu deželnega odbornika don Frana Ivaniševiča začel za¬ nimati vedno intenzivneje za zadružništvo poljedelske tendence. Vlada je šla de¬ želnemu odboru vedno na roko in do¬ voljevala 1000—2000 K letne subvencije za potne stroške onim, ki so obiskovali v tujini različne zadružne osnove in jih opisovali v posebnih spisih. Vlada deluje vedno tudi na to, da bi se čimprej v Dalmaciji ustanovila zveza gospodarskih zadrug in centralna blagajna. 1 ) Deželni zbor je 1. 1905 dovolil znesek 200.000 K, ki bi se imel posojevati zadrugam proti nizki obrestni meri. Meseca novembra i. 1901 se je vršil v Dubrovniku sestanek dalma¬ tinskih zadružnikov, katerega je sklical dr. I. Krek, načelnik Zadružne zveze v Ljubljani. Na tem sestanku se je sklenilo, da pristopijo dalmatinske zadrnge v svrho zadružne organizacije k Zadružai zvezi. In res je imela ta zveza koncem I. 1906 28 zadrug iz Dalmacije, med temi nekaj zelo imovitih in uglednih. Vseh zadrug pa je bilo v Dalmaciji koncem 1. 1906 97. Nekaj njih ima srbski poslovni jezik in so združene v posebni srbski zvozi, ki pa nima denarne sporavnave in re¬ vizijske pravice. Dne 17. septembra 1906 pa se je vršil v Splitu drug sestanek dalmatin¬ skih zadrugarjev, in sicer na poziv prej omenjenega Ivaniševiča, ki je pred¬ sednik permanentnega odbora zadrug, stoječih pod nadzorstvom deželnega od¬ bora. Ssstanek je imel namen, da se na njem odloči bodisi ustanovitev posebne >) Dr. M. Ertl, Poročilo mednarodnemu zadružnemu kongresu v Budimpešti, 1901, Berolin, 1905, str. 398. - 106 — deželne zadružne zveze, ali pa priklop - Ijenje h kaki izvendalmatinski zvezi, ljubljanski Zadružni zvezi, katero je pri gestanku zastopal zvezin podvodja Gjuro Rašica, Dubrovčanin. Poslednji je po¬ ročal, da namerava Zadružna zveza v kratkem ustanoviti poseben od¬ bor za Dalmacijo. Do formalnega sklepa se na sestanku ni prišlo, ker ni bila na njem zastopana večina zadrug. Zastopnik Zadružne zveze v Ljubljani, Gjnro Rašica, piše glede sklepa tega sestanka tako-ie : „Na sastanku su se prestavaici iz¬ rekli, da se obrazuje samosta lan savez, a njedno sn zabacili osnovu pravila, kojn je bio predložio zemaijski odbor i zaključili, da se ne pri- stupi ljubljanskoj Sveži. 1 ' 1 ) Z ozirom na to se je 21. fabrua- rija 1907 konstituiral v Splitu „Savez dalmatinskih zadrug a“, ki je pri pravljen sprejeti v svoje okrilje vso hr- vatske zadruge v Dalmaciji in Istri ter srbske poljedelske zadruge in hranilnice v Dalmaciji. Zveza prične v kratkem po¬ slovati in sme, kakor se čaje, pričako¬ vati veliko gmotne podpore od strani poljedelskega ministrstva. Na čelu od¬ bora stoji dr. Maro vic, gospodarsko upravo ima Ivo Antičevi č, denarno upravo padon Fran Ivaniševič. Nekoliko težavno bo skoroda vprašanje, kje naj bi bil sedež zveze, ali v Splita, ali pa v Zadru, ker so komunikacije v Dalmaciji med posameznimi kraji izredno slabe. Tembolj, ker se bo morala v krat¬ kem ustanoviti tudi posebna centrala za nakup in prodajo. Agenzia agraria, katero se je svoj čas mislilo ustanoviti v Splitu, ni prišla do ustanovitve, ker je poljedelsko ministrstvo zadregi odklo¬ nilo prošnjo za podporo v znesku 20.000 K. H koncu omenjajmo še na kratko ostale zadružno-zvezne pojave, ki so na stopili na Slovenskem. Pred vsem je treba tu omeniti „Z v e z o mlekarskih zadrug" v Logatcu, ki se je ustanovila dne 18. jannarija 1903 pod načelstvom ‘) »Narodni gospoda r«, št. 18, 1906. Frana Majdiča, toda ni stopila v življenje. V zadnjem času delujejo razni činitelji sporazumno na to, da bi se usta¬ novila „M 1 e k a r s k a zveza na Kranjskem 11 , ki bi stala popolnoma izven političnega vpliya in imela zgolj tehnično izobraževalni in gospodarsko centralizujoei namen. Sodeč po razmerah se sme trditi, da pridemo v najkrajšem času do dejanske ustanovitve take zveze, ki bi mogla mnogo npiivati na to, da bi se konsolidirala prodaja mleka in mlečnih izdelkov. Nadalje je c. kr. namestništvo v Trstu z odlokom z dne 11. junija 1905 potrdilo pravila ^Zadružne zveze za Trst in okolico". Želeti bi sicer bilo, da bi ta zveza pričela v najkrajšem času z izvrševanjem revizije in da bi po¬ speševala razvoj slovenskega zadružništva na tržaškem ozemlju, kjer se je začela snovati neka vrata zadrug, s katero se kot prijatelji naroda nikakor ne moremo strinjati: društvene gostilne! Te so v gospodarskem ozira prav dvomlji¬ vega pomena, mnogokrat pa vzrok velikih prepirov med društveaiki. Toda vpra šanje je, aii so bo dobila oseba v Trstu, bi bi smotreno vodila primerno kme¬ tijsko in obrtnijsko zadružništvo. Da se je nameravala ustanoviti tudi „Zveza svobodomiselnih zadrug", smo omenili že prej. Toda ta pojav je bil bolj podoben neslani šali političnih har- lekinov. Ni izključeno pa, da doživimo mo¬ goče še kedaj podoben pojav, zato ker so umirajoče politične stranko zalo spo¬ sobne za take pustne šale. * Ce reasumiramo vse decentraliza- torieno gibanje, katero se je tekom časa razvijalo v raznih slovanskih in hrvatskih pokrajinah našo monarhije ; če povzamemo še enkrat vse centrifu¬ galno stremljenje v teh pokrajinah, ima¬ mo sledeči facit: Obstoječe in snujoče se zveze: a) raztezajoče svoj delokrog po vseh slovensko-hrvatskih deželah: 1. Zadružna zveza v Ljubljani, 107 2. Zadružna zveza v Celju. b) omejujoče se na določeno pokra¬ jinsko ozemlje ali panogi: 1. Goriška zveza gospodarskih za¬ drug in društev Gorici, 2. Gospodarska sveža za Istru v Pulju, 3. Savez dalmatinskih zadruga v Splitu, 4. Zadružna zveza za Trst in oko¬ lico v Trstu, 5. Zveza mlekarskih zadrug v Lo¬ gatcu, 6. Mlekarska zveza za Kranjsko v L ; ubljani. Zadnje tri zveze še ne poslujejo, delovanje se pa da pričakovati od zvez pod 4. in 6, Poleg tega moramo računati na to, da vlada delimitacijska tendecca tudi na Štajerskem in na Koroškem. Imamo tedaj dve centripetalni točki: Ljubljana — Celje, in 4 centrifugalnih: Gorica — Pulj — Split in Trsi, h kate¬ rim smemo še prištevati Maribor iu Ce¬ lovec. Na podlagi tega moreno konstati- rati, da vlada na periferiji slovenski splošno misel za avtonomiziranje, gospo¬ darsko osamosvojenje od določenega pre- vladovalnega »edinega* centra. Ali naj to stremljenje pripisujemo partikularizmu, separatizmu? Lokalni ponos zna sicer biti intenziven, tolik pa vendar nikoli ni, da bi cmeglil razsodnost Ijudij, ki pri¬ znano delujejo že desetletja in desetletja za dobrobit svojega naroda in se tudi toliko časa pečajo praktično z zadruž¬ ništvom in ga z vnemo širijo. Ali ni ta centrifugalna, pokrajinsko se osredotoča¬ joča tendenca podobna oni, ki je pro- vzročila že v začetku zadružnega raz¬ voja poleg zveze raiffeisenskih zadrug v Neuvviedu tudi usta¬ novitev samostojnih pokrajin¬ skih zvez na Hesenskem, Baden- skem, Bavarskem, Virtember- škem invraznihprovincahPru- ske? Ni-li ta tendenca podobna oni, katere posledica je bila ustanovitev primerno decen- tralizovaneDržavne zveze nem¬ ških zadrua? Saj so bili vsi pristaši ene in iste raiffsisenske ideje, pa so ven- i dar, kar se tiče načina izpeljave org*- ( nizscije, prišli navskriž. Ko je Buchen- berger pisal, „da je treba brezpogojno i dati prednost provincialni odnosno j deželno-državni ožji združitvi L posojilnic pred eentralizovano v organizacijo, razprostirajočo se čez celo Nemčijo, kakor jo nuli zveza v Neu- w'edu“, 1 ) ni niti od daleč slutil, da bo šla zveza v Neuvviedu, ta nositeljica či¬ stih raiffeisenskih idej, ki je vedno in vedno povdarjala važnost in potrebo ^ enega edinega centra za c e- lotno organizacijo, I. 1905 v Ka- noso in se pokorila organizacijskemu na¬ črtu zveze v Offenbach-Darmstadtu, ka¬ tero so ustanovili oni, ki se niso stri- s njaii s strogo centralizatoričnimi načeli J Ra ; ffeisena samega. 3 III. vseslovenski katoliški shod v Ljubljani 1. 1906 je na po- , diagi referata I. Rožmana, poslovodje »Zsdrnžne zveze" v Ljubljani, sicer spre- i jel resolucijo: »Zadruge naj bodo združene v veliki zvezi, da tem ! enotneje in krepkeje zastopajo » n a š e g o s p o d a r s k e k o r i s t i‘. Toda iz debate pri tej resoluciji vemo, da je 1 dr. Pavletič, podpredsednik »Goriške i zveze" naglašal, da čas ni še prišel, ■ kobibilo mogoče vse gospo- i darstvene organizacije osre¬ dotočiti v osrednji zvezi v Ljubljani. Pač pa naj pokra- - jinske organizacije iščejo moralne podpore v središču". 2 ) V „Gorici“ štev. 24 iz 1. 1905 smo čitali > sledeče vrste, ki jih jaz za svojo osebo podpišem z obema rokama, namreč: »Decentralizacija po pokra¬ jinskih zvezah, a centralizacija pokrajinskih zvez po vrhovni zvezi, to je organizacija, ki 1) Adolf B u c h e n b e r g e r »Agrarvve- scn und Agrarpolitik«, II, str. 204, Lipsko, 1893. 2 ) »Slovenec«, štev. 196, 1. 1906. 108 — prija našim razmeram, ki edina more vsestransko pospeševati slovensko zadružništvo. Dotake organizacije moramo priti prej ali s 1 e j “. In ali ni nasvetoval že de centralizacijo tndi dr. Henrik Tuma, ko je povdarjsl 1. 1900 na občnem zboru Zveze slovenskih posojilnic v Celju: „Velike posojilnice naj ostanejo i na¬ dalje pcdpirateJjice, nekake centrale za male posojilnice. Pri tem pa se naj ohranijo skupine po krono- vinah in sicer zaradi tega, ker je gospodarska razlika po raz¬ nih kronovinah drugačna. More¬ biti bi postala lahkn Celjska posojilnica taka centrala za Štajersko in Koroško, Kmetska uosojiln : ca v Ljubljani za Kranjsko, Lindeka posojilnica v Gorici za Goriško, itd. Pri vsem tem pa se naj pusti tudi L'udski posoj : lnici v Ljobljani njeno organizacijo, ker že obstoji, in ravno tako goriški ravnokar se ustano- vivši Centralni posojilnici njeno posebno organizacijo, ako jo hočejo nekaterniki imeti". 1 ) Govoril je dr. Tuma te besede tedaj, ko se je sklenilo ustanoviti Di¬ skontno društvo, ki naj bi bilo imelo izvrševati posle nekake denarne centrale v okvirju Ljubljanske Kreditne banke. Zadružna zveza v Ljubljani je spoznala same, da je tok za osamosvo¬ jitvijo silnejši nego tok za centralizacijo v eno samo središče. To dokazuje sklep, katerega je sklenila skupščina Zveze dne 20. avgusta 1906. Spremenili so se namreč nekateri paragrafi pravil, z namenom, „omogočiti zvezi ustanovitev podružnic v pojedinih deželah". 2 ) V ouih pokrajinah, kjer bi imela Za¬ družna zveza vsaj 30 zadrug, bi se usta¬ novili pokrajinski odbori, ki bi imeli nalogo, posredovati med Zvezo in njenimi zadrugami, a bi ne imeli nikake ingerence na njihovo poslovno razmerje. * ’) »XI. Letopis slovenskih poso¬ jilnic«, Celje, 1901, str. 77. 2 ) »Narodni gospod ar«, št. 21 , 1906. Opisal sem doslej le zgodovinski razvoj toka, katerega namen bi bila osa¬ mosvojitev posameznih pokrajin od ne¬ kega vsegamogočnega središča (Ljubljana ali Celje). Kakor je pogrešeno, če povdarja to središče le preveč pomen celokuD- nosti v reprezentacijske svrhe na škodo podrobne, a zato bolj vspešne naloge pokrajinskih zvez, je ravnotako pogre¬ šeno, če se povdarja važnost pokrajinskih, samostojnih zvez, pri tem pa zanemarja važnost skupnosti. „Da je skupnost za¬ družništva koristna in potrebna, posebno glede zakonodaje in v varovanje zadružnih koristi nasproti avtonomnim in državnim oblastim, to je res. Ali to ne izključuje koristi in potrebe pokrajinskih zvez, ki so v prvi vrsti poklicane za specijelno in podrobno delo, za katero so mnogo bolj sposobne nego veliki organizem". 1 ) Srednja pot, zlata pot! Doba v razvoju slovenskega zadružništva, katero smo doslej doživel ! , je bila „Sturm- und Drangperiode" tega zadružništva. Strasti v nazorih in načelih, ki so med tem vladale, so polegle, zato se sme mirno pričakovati, da se doseže v nedavni dobi sporazumljenje in zjedinjenje. Prvi to¬ zadevni poskusi so se že vršili. Bili so prezgodnji, zato brezvspešni. Toda po¬ novili se bodo večkrat, tako dolgo, dokler se doseže povoljni uspeh. Isostati pa ta za vedno ne more. Prvi sestanek slovenskih posojilni- čarjev je vprizoril Ivan Lapajne v Krškem. V imenu svoje »Centralne poso¬ jilnice slovenske" v Krškem je sklical I. 1900 Prvi shod slovenskih po¬ sojil n i č a r j e v. Celjska zveza se tega shoda ni udeležila iz nagibov, katere smo omenili pri opisovanju razvoja te zveze. Za bodoči razvoj pa ostane temelj¬ ne važnosti I. zadružna enketa v Ljubljani, ki jo je sklical dr. Ivan E. Krek, načelnik Zadružne zveze v Ljubljani. Za ta korak ostane dr. Kre¬ kovo ime neizbrisno zapisano v zgodo¬ vini slovenskega zadružništva. Enketa se je vršila dne 11. decembra 1903 v pro- ’) »Gorica«, štev. 24, 1905. — 109 štorih »Ljudske posojilnice 1 *. UJeležili so se je : zastopniki kranjskega zadružništva : dr. I. E. Krek, Josip Jeglič, dr. Evgen Lampe, Ivan Rožman in Ivan Kastelic; za štajersko in tržaško: Franjo Jošt, Fran Lončar ; za istrsko : dr. Mate Laginja ; za koroško: msgr. Valentin Podgorc, 1 ) in za goriško zadružništvo pisec teh vrst. Ivan Lapajne se ni udeležil enkete. 2 ) Predsednikom I. zadružne enkete v Ljubljani je bil imenovan dr. Laginja, zapisnikarjem pa Ivan Rožman. Na¬ men in uspeh naj pojasnijo sledeče be¬ sede sklicatelja enkete, dr. Kreka samega, ki jih je izpregovoril na skupščini Za¬ družne zveze v Ljubljani I. 1904, in sicer : ».za slovensko zadrnžništvo je neobhodno potrebna centralizacija; vse slovensko zadružništvo naj bo zdru¬ ženo v jedni osrednji zvezi, ki bi mogla biti seveda v Ljubljani. „To me je napotilo, da sem pova¬ bil zastopnike slovenskega zadružništva s Štajerskega, Koroškega, Goriškega, Ltre in Kranjskega k enketi; storil sem to kot predsednik Zadružne zveze — kar je pač samoobsebi umevno, tembolj ker ima Zadružna zveza svoj sedež v Ljubljani in je že sedaj osrednja zveza — saj je največ slovenskih zadrug — i. s. z vseh slovenskih pokrajin — že zdaj v njej združenih. „K enketi so došli zastopniki za¬ družništva iz vseh pokrajin. »Idejo, da se vse slovensko zadružništvo združi v jedno osrednjo zvezo — sprejeli so prijazno. *) P. je stočasno odbornik zadruge »Zen- tralkasse der landwirtschaftlichen Genossen- schaften fur Karnten« v Celovcu. 2 ) V »Slovenski zadrugi« št. 1 iz 1. 1904 je pisal tozadevno: Enkete se nismo ude¬ ležili, »kajti mi stojimo na nevtralnem stališču in se nečemo kompromitirati s tem, da bi šli k stranki, ki je na gospodarskem in političnem polju slovenskem toliko nagrešila, kolikor libe¬ ralna stranka.« Komodno »nevtralno« stališče! Pa ne, da bi se bil hotel s lem maščevati, ker se ni udeležila 1. 1900 »celjska« zveza prvega shoda slovenskih posojilničarjev? »Pojedini zastopniki izražali so svoje mnenje o centralizaciji vsega slovenskega zadružništva. »Noben zastopnik ni oporekal cen¬ tralizaciji, le glede izvršitve so bila različna mnenj a. 1 ) »Ideja centralizacije živi in bo tndi prodrla; naš skupni namen mora biti: osredotočiti in zediniti gospodarske sile našega naroda. »Kdor nasprotuje ideji, da se zdru¬ žijo vse slovenske zadruge v veliko mo¬ gočno zvezo, ki naj bo seveda v Ljub¬ ljani, nasprotuje tudi temu namenu. »Svoje poročilo končal je g. dr. Krek z besedami, da moramo zadrugarji iskati, kar nas združuje, a ne, kar nas razdružuje.“ 3 ) Tukaj naj še sledi komaoike I. zadružne enkete, katerega je ob¬ javil po njenem nalogu njen zapisnikar Ivan Rožman: Soglasni sklepi enkete se nanašajo na sledeče točke: 1. Zadružni pouk; pri tej točki se je sprožila želja, da se zanese zadružni poduk v naša bogoslovja in učiteljišča. 3 ) 2. Skupno zadružno glasilo; vse slovensko zadružništvo imej jedno skupno glasilo za potrebna razglasila, ki so n. pr. razpisi občnih zborov, prijave, bi¬ lance, itd. 3. Skupen letopis; pojedine slo¬ venske zveze izdajale so sicer letopise, ki so se pa ozirali samo le na zadruge, ki so v dotični zvezi; celotno sliko slo¬ venskega zadružništva more pa nam in zunanjemu svetu dati le skupen letopis. 4 Knjigovodstvo in tiskovine. 1) Vzrok je bil pač ta, da so proponenti pozabili, da jo zveza »združba bistveno enako¬ pravnih subjektov, zveza samostojnih subjektov, katcie namen je pač dosega skupnega gospodar¬ skega namena, toda v sporedbi, ne v podrodbi«., kakor pravi dr. Emil Steinbach v svoji knjigi »Genossenschaftliche und herrschaftliche Verbiindc in der Organisation der Volksrvirtschaft«. Dunaj 1901. 2 ) »N ar o dni g o sp o d ar« št. 7 in 8, 1904. 3 ) Enak sklep jo storil tudi socialni odsek III. vseslovenskega katoliškega shoda v Ljubljani 1. 1906. 10 110 5. Konečno se je živahnim soglasjem izrazila želja, da se zopet kmala snidemo, ker so taki zadružni sestanki živa po¬ treba in bedo samo le koristili". 1 ) Dal Bog, da bi ta želja ne ostala platonična, kakor mnogokatera druga na Slovenskem ! Toda bilo kakorkoli: I. zadružna enketa v Ljubljani je danes zgodovinski fakt, s katerim treba računiti. Da nima še praktičnega vspeha in vpliva na za¬ družništvo, je le posledica predispozicij enkete same. „Nelle questioni sociali non basta emettere delle opinioni di senti- timento. Occorono invece delle conclu- sioni dedotte dai fatti, ed e percio appunto che codeste inchieste, tantoalla moda, riescono talvolta pccoconcludenti", pravi Clemence Roye r. 2 ) Dr. Krekova trditev: „Ideja cen¬ tralizacije živi in bo prodrla", odgovarja resničnemu položaju. Je p* tudi zgolj izjava občutka, kakor hitro pride v zvezo z nadaljno trditvijo Krekovo : „Kdor na¬ sprotuje ideji, da se združijo vse slovenske zadruge v veliko mogočno zvezo, ki naj bo se¬ veda v Ljubljani, nasprotuje tudi temu namenu!" Zato ker občutek, da je centralizacija potrebna, imamo vsi slo¬ venski zadrugarji brez izjeme; ne stri¬ njamo se pa z dedukcijo, da mora eo ipso biti izvedena v obliki ene same in edine zveze, tudi če Be strinjamo s tem, da mora biti vrhovna organizacija v Ljubljani I Dr. Krek povdarja vedno skup¬ nostno načelo, kateremu se morajo brez¬ pogojno podrejati poedinstveni interesi. Prav! Iz socialnega stališča mu ni mo¬ goče oporekati. Zadružni organizem, bila to poedina zadruga ali zadružna zveza, je kot socialistični 3 ) pojav pač opravičen, ■) »Narodni gospodar«, št. 24, 1903. 2 ) »V socialnih zadevah m dovolj, da se izrekajo samo čustvene izjave. Potrebna so na¬ sprotno izvajanja, ki izhajajo iz dejstev. Zato pa so ravno mnogokrat brezvspešnc podobn", zelo priljubljene enkete«. Clemence Royer v št. 1 revije »La Vita Internazionale«, Milan, 1899. 3 J »Socialistični«, v kolikor zasleduje vpliv da zahteva to, ako si hoče zajamčiti svoj obstoj in napredek. Zato ker je njegov smoter bistveno manj materialne, več pa idealne smeri. Toda nujno je odvisen od tega, v koliko da hoče poedinec zataje¬ vati prostovoljno prirojeni mu egoizem, v koliko hoče podrediti svoje lastne in¬ terese onim skupnosti. Omejitev ne more biti splošna, niti ne absolutna, baš vsled tega ne, ker je zadružni tvor vedno le odvisen od prostovoljnih vkrepov majo- ritete zadrugo snujočih in tvorečih ele¬ mentov. Egoizem poedinih gospodarskih sil je še vedno tolik, da ga je treba vpoštevati, ker dosega svoj višek tam, kjer imajo poedinstveni interesi znatno škodo od skupnostnega nastopa. Na ljubo skupnosti same pa poedinec danes še ne žrtvuje vseh svojih poedinstvenih interesov. Ne smemo pozabiti, da je namen zdru¬ ževalnega socialnega gibanja, da preko skupnostnih interesov pospešuje poedin- stvene Zato dr. Krek povdarja preeno- stransko skupnostno načelo, če pri tem popolnoma zapostavlja važnost poedin¬ stvenih interesov. Zato ga ni danes slo¬ venskega zadrugarja, ki bi ne trdil, daje centralizacija potrebna, toda ni tudi na slovenski periferiji slovenskih delavcev na zadružno - gospodarskem polju, ki bi na ljubo edinole skupnostnemu nastopu hoteli vnemar pustiti poedin¬ stvenih krajevnih interesov njihovega za¬ družnega delokroga, in ki bi hoteli z za¬ nemarjanjem krajevnih interesov kom¬ promitirati bistvo zadružnega učinkova¬ nja v lokaliziranem in delimitiranem krajevnem obsegu. * Dospel sem do mesta, kjer smem pač ponoviti besede, ki jih je svojčas napisal Valleroux: „Me vohi arrive au terme on je prčtendais conduire le leeteur, mais je ne puis rplire mes der- nieres pages sans eprouver, je k’avoue, na socialne in gospodarske razmere in njih preosnovo. iti — iin9 crainle et comme nne aorte de remords. 1 )" Zakaj imel sem dobro voljo, da predočim vtis, ki ga mora vsak do¬ biti, če nepristransko opazuje zgodovinski razvoj zadrnžno-zveznega vprašanja na Slovenskem. Hotel sem dokazati, da je resničen stavek dr. Glaserja, da se ne moremo v gospodarskem obziru razvijati po prirojenih svojstvih, ker stojimo pod neposrednim vplivom nemškega zadruž¬ ništva. Hotel sem tudi pokazati, da smo vede ali nevede sledili vedno stopi¬ njam nemškega zadružništva : pri po¬ stanku, pri razvoju, pri pojavu posa¬ meznih tendenc, v polemičnem boju, in hotel zato prepričati, da je pač naravno, če mu sledimo tudi v zadnji stopinji : v primerni, krajevnim našim razmeram pri- lagodeni, decentralizovani centralizaciji zadružno-zveznega delovanja. Skušal sem biti objektiven, seveda v kolikor se more pač to pričakovati od človeka, aktivno sodelujočega pri zadruž¬ ništvu samem. Toda moral sem mnogo¬ krat na ljubo tej objektivnosti razgrinjali zagrinjalo, ki podobno Saiški sliki prikriva javnosti vzroke in posledice javnih po¬ javov. Ge je bilo to koristno, ne vem ; zaslužno vsekakor ne. Zato ker bodo sedaj vstali z leve in desne poklicani in nepoklicani ljudje, ki ne bodo iskali v mojem spisu smotra, končnega namena. Iztrgali bodo tu in tam podrobnost 1 , po¬ samezne trditve, in na podlagi le-teh zalučili mi v obraz svoj anatema : „Na Slovenskem so ljudje, ki hočejo imeti že za vsakim grmom zvezo. So ljudje, ki hočejo izkoriščati zadružništvo v svoje osebne namene!“ Bilo kakorkoli 1 Iz svojega strokov¬ nega prepričanja, izvirajočega iz prispo- dabljanja našega slovensko-hrvatskega zadružništva z nemškim, ki je bil v zgled povsod tam, kjer so pričeli smotreno po¬ služevati se v korist poljedelstva zadruž- ‘) »Dospel sem tidaj k cilju, do katerega sem nameraval privesti bravca, toda zadnje svoje strani, priznavam, ne morem prečitati brez bo¬ jazni in nekakega kesu.« P. Hubert Vallcroux, o. c. str. 462. ništva kot socialno preosnovalne osnove, formuliram sledeči razvojni načrt : 1. Zadružništvo se v slovenskih in hrvatskih pokrajinah avstrijske monarhije razvija zelo živahno in je glede intenziv¬ nosti razvoja doseglo že numerično silo, ki je častna za mali narod. Vendarle se morejo še vedno snovati razni zadružni organizmi, bili kreditne smeri, ali pa v svrho pospeševanja raznih kmetijsko- gospodarskih panog. 2. Redni in zdravi razvoj in na¬ predek obstoječih in snujočih se zadruž¬ nih organizmov pa sta predvsem odvisna od primerne, splošnimzadrnžnim smotrom in krajevnim razmeram in potrebam ustrezajoče osredotočevalna organizacije. Otredotočenje je potrebno: a) v agitatoričnem smislu, zato da se zanese misel zadružništva v najširše kroge kmečkega prebivalstva, kar se doseže: «) z intenzivnim zadružnim poukom, katerega je treba zanesti v bo¬ goslovja, semenišča, učiteljišča, kmetijske in ljudske šole, izobra¬ ževalna društva, itd.; nadalje z lokaliziranim zadružno strokovnim poukom vseh zadružnih funkcio¬ narjev, kolikor mogočo na sedežu posameznih zadrug, ker je še pri veliki večini zadrug vse poslo¬ vodstvo v rokah poedinih več ali manj strokovno izučenih uprav¬ nikov, dočim se drngi ničesar ne ra¬ zumejo na zadružno upravo. Do¬ sedanji večji in zato redkejši so¬ cialni in poučni tečaji naj slnžijo odslej bolj za strokovno izobrazbo upraviteljev, ki se hočejo še po- sebe vsposobiti za svoje delo, ali pa za vodstvo posebn h vrst za¬ drug. Posebno pa naj slnžijo za razgovcr splošno važnih zadev, ki se tičejo splošnih razmer pri za¬ drugah. Spojeni naj bodo z raz¬ nimi raz.tavami in drug mi gospo¬ darskimi prireditvami. K zadruž ništvu, posebno k poslovodstvu 15 * naj se pritegne tndi sposobno ženstvo. j?) s predavanji, ki naj se ne ozirajo le na zadružno tvarino, nego tndi na drngs, vse kmetijsko gospo¬ darstvo zadevajoča vprašanja, bo¬ disi kmetijsko-tehnične ali agrar- nopolitične smeri. Na ta način se splošno obndi zanimanje drugače apatičnega kmetovalstva in se ga istočasno pridobi za zadružništvo. y) z izdajanjem gospodarske knjižnice zadružno - strokovne, kmetijsko- tehnične in agrarno - politične vsebine. (Umetno gnojenje, sad¬ jarstvo, vinarstvo, mlekarstvo, če¬ belarstvo; melioracijsko postopanje, hipotečno vprašanje, poselsko vprašanje na kmetih, itd.) d) s koncentracijo zadružnega časo¬ pisja ; z izdajo enega samega za¬ družnega glasila, se da urejevanje lista mnogo izboljšati, list pa sploh napraviti zelo zanimiv, de¬ loma ker se njegova vsebina po¬ veča, deloma ker se zanj pridobe vse boljše pisateljske sile, ki bi vsled razporov drugače opustile dopisovanje. e) s prirejanjem zadružnih shodov, deloma lokaliziranih in zato kra¬ jevne zadeve zasledujočih, deloma v velikih centrih, kjer se da raz¬ pravljati o zadevah, ki se tičejo celotnega zadružništva kot takega. b) Primerno urejena centralizacija je potrebna v gospodarstveno -raz vojnem zmislu, ker mora vplivati na vsovr- šitev tehničnih uredb poedinih za¬ družnih organizmov in na prilago- denje teh organizmov za blagovni trg; potrebna pa je tudi odgovarja¬ joča decentralizacija, katere namen je osredotočiti posamezne gospodarske panoge, ustvariti potrebne osnove za primerno dobavo kredita, nabavo go¬ spodarskih potrebščin in odlajo go¬ spodarskih pridelkov in izdelkov. c) Centralizacija je nadalje potrebna v nadzorovalne, reprezentacijske in varstvene svrhe. Poedini samostojni organizmi morajo biti podvrženi rednemu, strogemu in stvarnemu pregledovanju, katerega morejo naj¬ bolje izvrševati pregledovalci organi v to poklicane zveze; nadalje je potrebna centralizacija v reprezen¬ tacijske in varstvene svrhe, ker ne more poedini organizem nikoli za¬ stopati svoje koristi pred danim forumom ali gospodarskim toriščem, kakor to zamore jednota mnogih poedinih organizmov : zveza. 3. Denašnja uredba centralizacije zadružništva na Slovenskem ne odgovarja potrebam in zahtevam zadražništva : a) ker obstojita pred vsem dve glavni zvezi (Ljubljana, Celje), ki izvršujeta strogo centralizacijo v eno edino, zato v pretežnih slučajih preoddaljeno središče, iz katerega ven vodita vse zadružnc-zvezne posle, bile sgitato- rične, poučne, ali nadzorovalne na¬ rave, pri tem pa zametujeta vsa- koršno delno lokalizacijo zvezno- sgendnih poslov v določenem, pokra¬ jinsko omejenem delokroga. b) ker obstojijo poleg njih še razne druge pokrajinsko omejene zveze, ki stremijo za tem, da uveljavijo strogo lokalizirano zadružno - zvezno delo¬ vanje, pri tem pa ne vpoštevajo vrednosti nadaljne nadorganizaeije v zadružno reprezentacijske in var¬ stvene svrhe. Njihov odpor se da¬ nes obrača edino le proti samo- oblaslju pod a) navedenih zvez. c) ker morajo vse te zveze naravno gojiti druga proti drugi konkurenco, ki vpliva nevzgojevalno in razdiralno na poedine zadružne organizme same, nezdravo pa tudi na razvoj poedine zveze. Zadrugam je omogočen uskok iz zveze v zvezo, kakor hitro bi hotela ena ali druga izmed zvez kot nadzorovalna oblast ostreje posto¬ pati proti renitentni zadrugi. d) ker morajo vsled konkurence za pri¬ dobitev novih zadrug članic poedine zveze biti v neprestanem medse- bojnem boja, je dana mogočnost, da se zanemarjajo strogo zadružni smotri, in da pride zveza pod vpliv ene ali drage politične stranke, kar more neugodno vplivati na zadruž¬ ništvo samo. Vsled tega je: 4. vsekakor potrebna preosnova zadružno - zveznega vprašanja, ako ho¬ čemo imeti zdravo, svojih smotrov in namenov natančno se zavedajoče kme¬ tijsko zadružništvo. Preosnova se da do¬ seči le z medsebojnim dogovorom vseh zvez, predvsem obeh velikih zvez. Dogo¬ vor pa mora biti lojalen in popustljiv pri vseh zvezah. Doseči se bo dal še le po mnogih sestankih, zato je pozdravljali sklep I. zadružne enketp, da se bo večkrat ponovila. Preosnovo si mislimo tako : a) Zadružna zveza v Ljubljani in ona v Celju prenehati v današnji obliki. b) V Ljubljani se ustanovi vrhovna zveza, ki ima biti le zadružno agi¬ tacijska in revizijska centrala. c) Poleg nje se ustanovi v Ljubljani velika denarna centrala, mogoče v obliki zadružne banke, ki bi imela služiti kot glavno osredotočje vsega denarno sporavnalnega delovanja slovensko-hrvatskega zadružništva. d) V vsaki posamezni pokrajini, kjer že take ni, se ustanovi samostojna po¬ krajinska zveza. Pokrajinske zveze so neposredno člani glavne zveze v Ljubljani in imajo tam tudi svoji važnosti in moči primerno zastop¬ stvo. Pokrajinska zveza vodi po na¬ logih in navodilih glavne zveze re¬ vizije po svojih domačih revizorjih, in je glede konečne odločitve glede rešitve revizijskega postopanja od¬ visna od glavne zveze v Ljubljani. Pokrajinska zveza se peča za svoje članice tudi z blagovnim prometom, za katerega se poslužuje posredovanja Gospodarske zveze v Ljubljani kot posebne glavne blagovne centrale. Istočasno vodi bodisi oddelek ali samostojno fiiijalko osrednjega de¬ narnega zavoda v Ljubljani. Odloče- vanje glede kreditne višine je od¬ visno od domače pokrajinske zveze, ki najbolje pozna domače kreditne potrebe in kreditne sposobnosti po- edinih kredit vporabljajočih zadrug, mora se pa ravnati po normativu osrednje blagajno. Za prevzete denarne svote je pa pokrajinska zveza samostojno odgovorna nasproti osrednjemu denarnemu zavodu, zato potrebuje tudi primerne garancijske podlage v deležih in jamstvu. Posebna naloga pokrajinske zveze je, da vpliva vzgojevalno na kreditno vporabo. V tem oziru mora pred vsem paziti, da se pečajo raiffeisenske poso¬ jilnice edinole s personalnim kreditom, ki mora biti omejen do neke g)tove vi¬ šine; nadalje da pcuči zadruge o pospe¬ ševanju takšnega hipotekarnega kredita, ki je kmetijskemu gospodarstvu primerno urejen in ki nudi nizke obrestne mere, neodpovedljivost in vračljivost v nizkih letnih obrokih, z eno besedo, da se uve¬ dejo amortizacijska posojila in konver¬ zije posojil. V to svrho pa je potrebno, da se poedine posojilnice ne pečajo s hipotekarnim kredilom, ampak pustijo, da ga goji edino le osrednji denarni zavod v Ljubljani, ki se mora temu pri¬ merno urediti tudi kot hipotekarni zavod z ozirom na to, da v nekaterih pokraji¬ nah nimamo javnopravnega hipotečnega zavoda, v drugih pa imamo take, ki so našemu narodnemu življenja naravnost nasprotne, ali pa nikakor ne vpoštevajo v deželi obstoječega zadružništva. Raiffei- senske posojilmcs v zvezi s takim hipo¬ tekarnim zavodom, slonečim na zadružni organizaciji, bi mogle vplivati neizmerno na vsovršitev naših kreditnih razmer in na rešitev našega kmečkega gospodar¬ stva, ne da bi morale, kakor danes, in¬ vestirati in zabiti svoj tekoči denar v hi¬ potečna posojila. Ob enem bi morala biti naloga ta- csga denarnega zavoda, da daja meliora¬ cijska posojila in da nakupuje primerna posestva na prisilnih ali prostovoljnih — 114 — dražbah in prodajah v svrho pravilne parcelacije in interne kolonizacije, tako da bi se prišlo polagoma vsaj deloma v okom množečemu se izseljevanju v Ame¬ riko. V to svrho naj bi služila v zgled Hrvatska poljedelska banka v Zagrebu, ki je take razdelitve zemljišč v kolonizačne namene že večkrat izvršila. Ta načrt ni popoln. Je le površen osnutek, katerega more vsak rodoljubni zadrugar spopolniti in spremeniti, samo želja moja je, da bi prišli v doglednem času pri nas do vrhovne centralizacije v Ljubljani, a do decentralizacije v po- edinih pokrajinah. Tudi na zadružnem polju moramo delo primerno razdelje¬ vati, toda zato nas bo potem nagradil tudi primeren vspeh. Mogoče pa sem s svojimi nazori res fantast, res le človek, ki bi „boteI za vsakim grmom imeti zvezo 1 *, toda z večkrat imenovanim dr. Ertl-nom kličem : „Vsakdo naj v svojem ma¬ lem ali velikem delokrogu so¬ deluje ob velikih nalogah za¬ družništva, priprosti, marljivi kmet, kakor tudi izkušeni ve¬ leposestnik, priprosti raiffeis- novec in učeni agrarni politik, skrbni poljedelec in zvesti državni uradnik, ki s svoje zelene mize gleda nekoliko ven v zeleno pokrajino: Vsi možje na krov!* «-asr™ 00000373529